Vtorak, oatrtek in aolotft uhaja m valji t Mari-i-oru brez poailjanj« na Joni ta Vse leto i |1 — k. 1a pol leta . . 4 ,, — „ n četrt leta . S .. JO „
ČA      p"-   |; .
It via leto 10 fl. - k. ta pol leta S ,, — ,, M četrt leta * ,,  60 „
Vredniitvo in nprivniAtvo j« ni itolnem trgu(Dom-plati) hU. at. 17'J.
Oznanil«.-
Za navadno dvaatopi*
vrito ae plačajo 6 kr., t» ee natune I krat, 5 kr. če ve tivka »krit 4 kr. 6a se tieka Škrat, veča pivnenie aa placa-
jejo p«» proitora.
Za vsak tiaak ja plarat-kolek (»tempelj) iaS0k.
Hokopisl ae ne vračajo, iopiii naj N blagovoljno frankojejo.
St. 122.
V Mariboru 16. oktobra 1869.
TeoaJ II.
Telegrami „Slov. Narodu.
.t
V Ljubljani 15. okt. (Iz dež. zbora.) Nemška stranka — Čudovito dovolj — trdi, da bi morale 2 tretjini poslancev pritrditi nasvetu, naj se voli odbor, ki se bo imel posvetovati o spremembah deželnega reda. Sicer bi bil sklep neveljaven. Nemška stranka protestovaje zapusti zbornico. Seja se brez nje nadaljuje.
V Celj i 14. okt. Narodnjaki Vranskega okraja naznanjajo slovenskim poslancem v Gradcu, da se vseskozi zlagajo z njih interpelacijo, kakor tudi z njih drugim postopanjem glede* narodne ravnopravnosti v deželnem zboru Štirskem. Bog jih ohrani in osreči njih delovanje! Živela Slovenija!
(Slede podpisi.)
V K r a n j i 14. okt. Niirodnim  slovenskim poslancem v graškem  zboru zarad neprestrašenega potezanja za zedinjeno Slovenijo kličejo prebivalci mesta Kranjskega tisoč-in tisočkrat: Slava! Živela Slovenija.
V imenu več meščanov: mestni župan.
V Gorici 15, okt. Slovensko   politično društvo   „S o č a"   odobruje politiko štirskih deželnih poslancev glede zedinjenja vseh Slovencev in se zanaša, da jih bodo goriški poslanci posnemali, če mogoče celo v obliki resolucije.
Sv. Jurij pod R i f n i k o ra. 15. okt. Živeli hrabri naši poslanci! živela Slovenija z e d i n-jcna! Dr. Ipavic, župan, Matija Kavčič, Jože Zdoljšek, srenjska svetovalca.
Iz Šoštanja 15. okt. [Izv. dop.j Slava našim slovenskim poslancem, nenstrašljivim boriteljem za pravice našega naroda, in zedinjenje vseh Slovencev --- to želimo, to tirjamo!
Slovenci iz Šoštanja in okolice.
Slovensko vprašanje.
IV.
Ko smo nedavno začeli s temi članki pojasnovati glavno slovensko vprašanje, bili smo namenjeni rešiti svojo prostovoljno nalogo po poti, ktero smo si bili v duhu že vso načitali. Medčasne dogodivščine, šo bolj pa ne-dogodivščine so nas že nekoliko odvrnile in nas v prihodnjo še bolj odvrnejo od te poti in nas postavijo na stališče dnevne kronike. S tem je predru-gačena le zunajna oblika, slučajna pot našega pisanja, nikakor pa ne nepremakljivi cilj, nikakor ne naši nazori o omenjenem vprašanji. Memo družili razlogov se priporoča pot dnevne kronike zlasti zato, ker nam jenaraentarnega zagovornika.
smo nasvetu pustili pristavek, kterega mu je bil pridel naš poročnik: „To je po dež. redu predpisana pot, da pride resolucija na zborovo omizje." Že sprememba adrese na Nj. veličanstvo v pohlevnejšo resolucijo do vlade je bil korak nazaj, a bil bi vendar korak, ko bi se bil Rtoril glede vseh slovenskih dežel in ko bi se ne mencalo samo v ojnicah kranjske deželice. In to se hoče I Iz vira, kterega menda ne bo mogel niti prečastiti gospod predsednik kranjskega slovenskega kluba zametati, srno zvedeli, da vlada v tem klubu misel, ka je sicer narodom na prosto voljo dano združiti se, da pa v deželnem zboru kranjskem slovenska večina izrekoma ne bo govorila o Sloveniji; da hočo sicer stopiti slovenski klub v dogovore s Tirolci,-Ali-nekranjski Slovenci naj hodijo, kakor jim drago. — Da si iščejo Kranjci zaveznikov, to je gotovo vse hvale vredno, da pa hote prezreti druge Slovence, za to res nimamo pravega izraza. Zlasti pa se moramo čuditi motivuciji, s ktero se pokriva odstop od sklenene slovenske solidarnosti: „Vi Štirci imate drugo stališče; Vi nimate kaj zgubiti." Res je ta štirske Slovenco samo ena nevarnost: da se šiloma po-nemčijo, t. j. da zgube sami sebe, kar morebiti nekterim ne šteje mnogo, za štirske Slovence pa jo ravno v s e, k a r i m a j o. Od rojakov in dozdevnih zaveznikov ter soboriteljev so ta tolažba ne glasi po-ebno prisrčno, zlasti ne, ako pomislimo, da sploh slovensko prizadevanje ne gre na to, da bi kaj ohranili, ampak da bi pridobili, kajti zgubiti pravic nikakor ne moremo, kterih kakor vsakdo vidi zdaj sploh nič nimamo. Sploh pa boritelji za zedinjeno Slovenijo zopet niso taki berači, da bi se smelo s tolikim zaničevanjem na-nje kazati.
Prvič imamo nekoliko lastne moči in ljubezni do naroda, ki nam bo tudi v osamljeni borbi pogum dajala ; drugič imamo za seboj ljubezen vsega slovenskega naroda, ktera so je že preočitno pokazala, da bi jo mogli utajiti kranjski poslanci. Tretjič imamo zase veliko simpatije slovanskih narodov, posebno pa značajnih, junaških Čehov, ki so za nas uvodne članke pisali, ko si naši privilegirani časniki niti dihati niso upali. 0 teh simpatijah imamo iz lastne skušnjo marsiktero lepo gradivo shranjeno, o kterib pa bomo še le govorili, kader bo bolja prilika. Za denes ostanemo le pri enem češkem izjavu. Glede zedinjeno Slovenije in postopanja naših poslancev so se Čehi postavili popolnoma na naše stališče. To nas veseli pri našem prizadevanji posebno zato, ker nnm menda nikdo in če jo tudi v parlamentu osivel, ne bo mogel očitati, da bi se bil za zedinjeno Slovenijo v tem slučaji izrekel kak nezrel politikar. Res so Čehi kazali svojo zrelost v očigled kationom, bajonetom, izjemnemu stanju, ječam in drugim liberalnim eksaminutorjem, drugi ljudje pa so politično dozorevali na mehkih fotelih, kjer jih jo ogrevalo mrakneno solnce ministerskih smehljajev in obljub in železniških tantiem. A vendar je politična zrelost češka velik taktum, kterega občuduje dandenes ves omikan svet. In ti Čehi so poslali — seveda niso tačas še znali za zgorej omenjeno mišljenje slovenskega kluba v Ljubljani — deželnemu zboru Kranjskemu v št, 283. ,Politike" to-lo spomenico: „Kar se tiče kranjskega deželnega zbora, prepričani smo o njem, da hode možato izvrševal želje slovenskega naroda, kakor so se te željo določno in jasno izrazile nu neštetih taborih. A pripada mu posebna naloga, da ne govori samo j za Kranjsko, ampak v imenu vkupnega slovenskega naroda, kteriima na njem svojega edinega postavnega parla-
Dež. zbor  kranjski   mora   ravno tako
njej mogoče primerjati svoje misli, kako naj bi so slov. vprašanje reševalo zastopati štirske Slovence, kterim so v dež. zb ni graškom privoščili samo — s tem, kako se prevažno vprašanje v do janji rešuje. In tu moremo dra zagovornika, na ktera tam kakor v tarčo strelja cislajtanska zlobnost, že postreči z nekterimi fakti, dasiravno ljubljanski krogi tudi še denes od ktere zastonj prosita pravice za svoj narod in kjer so jima hoče dati molče, kakor da bi bilo slovensko vprašanje golo privatua domena nekterih mesto kruha le kamen, mesto ribe le kača. In kranjsko ljudsko zastopništvo posameznih izvoljenih. si mora tudi svesto biti, da ima tudi mandat za Koroško, kjer nezaslišana
2. dan septembra meseca v Ljubljani   zbrani   slov. poslanci   vselr presija slovenskemu narodu ni dopustila n.ti enega zastopnika. To ravno daje
deželnih zborov, v kterih Slovenci zborujejo, so sklenili, da mora v tekoči ses i j i zed i n j e nj e Slo ven ce v priti na dnevni red in sicer v ljubljanskem zboru potem adrese do Njegovega veličanstva, v graškem zboru potem interpelacije, v goriškem pak, kakor bi okoliščine kazale — potem interpelacije ali pa resolucije do vlado. Slovenski poslanci v štirskem zbaru so kakor znano ostali sklepom in obljubi mož beseda in denes jim zaslužena Blava doni iz vseh krajev raztrgane domovine. Goriški zbor je dozdaj še molčal; no vemo, ali še kasneje popravi svojo zntnudo, ali pa so morebiti v Gorici obveljali tisti vpljivi, vsled kterih je večleten ud ljubljanske većine skušal kontraminirati interpelacijo v Gradcu in se spozabil doomotno-smelega izreka: „Sodil bi v norišee, ko bi podpisal to (graško) interpe-•ftcijo." Da tii imena in sodbe no pristavljamo, iz tega naj sodijo v Ljubljani, nkako znamo pokorni biti."
Tudi v Ljubljani se je bilo pokazalo, kakor da bi hoteli nekaj boriti. Sprejel so jo iz predzadnjega našega lista znan predlog, da „naj slavni dež. zbor po § 19. dež. reda prevdarja o koristi in vpljivu razglašenih splošnih zakonov in naredeb od 21. dec. 1867 počonši glede naše dežele in našega naroda in naj v ta namen voli odsek, ki ima o tem davnemu zboru nasvete in predlogo staviti." Nasvet jo med občinstvom zbudil neko zadovoljnost, in dasiravno bi mu bili mi smeli z d°bro vestjo očitati, da je prišel nekoliko več kakor eno leto prekasno, mi-8lili smo si: „kasno prideš,   pa  vendar-lo prideš" in brez obotavljanja
kranjskemu dež. zboru toliko važnost, da je njegovu inicijativa, za Ktero stoji po mnogih krotiovinah bivajoč, a enako mislec iu čuteč narod, tolike veljave za vse federalistično gibanje av-trijskih deiel."
To je gotovo premisleka vreden, prisrčen svet. Upajmo, da se lanjski zbor še v zadnjem trenotku otrese nekih oportunskih, nečistih in škodljivih vpljivov; ujiajino, da sliši glas tužuega svojega naroda; upa]mo, da se znebi omotice, ki so mu morebiti posredno in neposredno od zgoraj vliva v njegove žile; upajmo, da z nova krepko razvije zapuščeno zastavo federalizma in slovenstva. Potem bo v zgodovini avstrij>.ki pomenljiv in od-ločljiv, potem bo kakor „Pol." pravi, „mogoćen v samosvetji, da stoji za njim cel narod." Ako pa zapade edini skušnjavi, namreč odlašanji, ncdoločnosti in polovičarenji, potem kopijo jamo sebi in narodu, in kjer bi lahko odmeval vesel krik zmage in boijše prihodnosti, tužno so bo iz tisoč in tisoč umirajočih trupel razlegal strašanski, obupni klic: Vao vietis! — Deželui zbor kranjski: morituri to salutant!
štirskih slovenskih poslancev v štirskem zboru. (Daljo.)
Poleg tega nam je treba šo marsikaj premisliti: nemška liberalnost
M6 2
ni bila toliko velikodušna, da bi bila Slovencem, kterih je vendar % vseh deželnih prebivalcev, dala le en sedež v dež. odboru štirskem, sploh se v vsem delovanji dež. odbora kakor rudeča nit vije premišljeno prizadevanje narodnega zatiranja. Z najničevejšimi izgovori so se nam leta in leta šole odrekale; neglede na našo razmere ozirajo se vedno v tuje dežele, kamor se za ogledne popotnike vedno denar pošilja in od koder dobivamo tujo, z našimi okoliščinami neznano, našim koristim protivno tako imenovano inteligenco ; in konečno so nam hoteli vriniti samo meščansko šole, ki bi imele koristiti samo gormaniziranemu meščanstvu in ktero so po svoji osnovi čisto skaieno; skoraj celo desetletje smo se morali boriti za realno gimnazijo, ktera M bila vsem odprta; kmetijska šola na slovenskih tleh so jo odrekla, samo da bi si slovenstvo no opomoglo, kljubu «j 19. pak su jo na slovenskih tleh za slovensko mlp.de/ s slovenskimi novci napravila nemška, sicer že v svoji osnovi skažena, premala vinorejska šola in še ta so jo čisto neopravičeno in na veliko stroške preložila v najbolj ponemčoni kraj, samo zato, da bi slovenstvo od nje kolikor najmanj mogoče koristi dobivalo; že obstoječega slov. gospodarskega lista zato niso hoteli podpirati, ker ta list govori tudi o dnevnih vprašanjih in sicer v narodnem smislu, temu nasproti pa se za slov. denar zdržuje nemšk list, slov. ljudstvu pa se za njegovo novce podaja le neka prestavljena, po nemško pripravljena, pogreta jed.
Z veliko vihro jo na dalje dež. odbor prenaglil postavo o okrajnem zastopništvu, ktera vsled svojega strahovitega volilnega reda slovensko-kraečki živelj ter njegovo narodne, duševne in materijalne koristi popolnoma izroča potujčenemu meščanstvu in birokraciji, in ktera jo postala novo orodje za narodno tlnčenje. Veliko svoto plačujemo za deželne potrebo zlasti za nemške učne namene, za našo narodno potrebo sploh, kakor tudi za narodne potrebe v glavnem mestu so ničesar ne stori; da, celo sto'ici za slovanske jezike in literaturo, ki je več kakor SO let bila na graškem vseučilišči, odtegnila se je vsaka podpora iz deželnega premoženja in brezobzirno se vtikajo vsi deželni zavodi v nemško glavno mesto, kamor se v masah sili našo ljudstvo, da tam žalostno životari in se pita s strupom potujčevanja. Za naše denarje se olepšujo glavno mesto, vzdržuje so gledišče, zidajo se palače, našim ljudem pa so v tako obilnem številu zemljišča po eksekuciji prodajo. Slovenec kot. Slovenec ne dobi pri deželnih uradih nobene službe, in z uajvečo brezobzirnostjo se oddajajo celo službe pri deželnih zavodih, ki stoje na slov. tleh. Z nevoljo in po polževo se pripravljajo popraviti krivično nam volilno postavo, volitve naroduih poslancev se podirajo zarad ma-lenčnib pomankljivosti, kteiib skrbno iščejo, glede protinarodnih poslancev pa tudi največe nepostavnosti volitvo ne ovirajo. In še marsikaj imamo premisliti. — če so spominjamo zadnjih volitev v državni zbor in pomislimo, kako so vedno sovraži in zaničuje naše narodno prizndevanje, naš jezik in naša literatura — kar jim je vso neznano — in kako se ob enem v zvezdo kuje nemštvo, kako se vsaka protinarodna demonstracija odpadnikov in tujcev hvali in uvažuje, narodne manifestacije pa zaničljivo prezirajo in grdijo; kako nas slovenske poslance odstranujete iz odborov, kjer se konečno določuje, in kako so nam daje povsod čutiti, da smo tu neljubi gostje in da mi Slovenci tukaj v dež zboru, torej v javnem življenji svojemu joziku ne moremo nikdar pridobiti dejanske veljave; če pomislimo, da nemška vlada nikdar ne zine, če se borujemo za svojo dobro pravico, in da ona ni kazala niti razuma niti dobro voljo za našo pravice in koristi; kako je vse našo tožbo in iuterpelacijo z nekterimi frazami odpravila, — če pomislimo, da smo mi slovenski poslanci proti vsemu temu zastonj ugovarjali, in da — kakor sedanja večina misli in čuti — in pri svoji vodni manjšini v štirskem zboru za svoj narod nikdar nič ne bomo dosegli in doseči no moremo; če pomislimo, da vlada izven zbora sama postavo no čisla, in jej tudi no daje nobene veljave; kako vso prošnje zarad ravnopravnosti pod klop meče, kako bolj kakor kedaj preganja narodne uradnike in učitelje ter jih preganja iz dežele in namestujo s tujci jezika nezmožnimi — kako teh slednjih proti-narodno agitacije no lo dopušča, ampak celo plačuje, kako so vlada očitno protivi slovenstvu in podpira lahonstvo, kako pri volitvah povsod dela proti našemu narodu in s pomočjo sebičnih tujcev narodovo slabosti rabi za svoje namene, kako s pomočjo protežirane manjšino ogromno narodovo večino zatira in demoralizira, kako povsod vstvarjn nenaravne, nezdrave in neprene-sljive razmere, kako dajo narodnim časnikom komaj dihati, če premislimo, s kako nečuveno nesramnostjo in hudobijo uradno laško-nemško časopisje žali našo narodno čustvo, kako se vedno provocirano ljudstvo obsoja in potem prepušča svojim mukam, kako se jo odtegnila ljudstvu edina zaslomba, vera namreč do pravico vladino; — će vse to premislimo, potem se moramo prepričati, da so dela na popolni propad našega naroda, da se namera po-grezniti naš narod v surovost in nevednost, v kteri naj bo poginil in še le spremenjen v drug narod zopet sposoben postal za omiko.
Tu nam nastaja dolžnost braniti naš narod proti gospodarstvu tuje stranko in liberalizmu, ki tako cvetje poganja in to tem bolj, ker bi nam celo vsa pravičnost naših nasprotnikov ne mogla pomagati, kajti skušnja uči, da manjšo ljudstvo zvezano z močnejim svojo samosvost in svojo samostalnost bolj in bolj zgublja in da konečno neha biti. Mi Slovenci nismo za to rojeni, da bi tlakovnje nemstvu in lahonstvu poginili in v neprestanem boji za narodno eksistcuco porabili vse svojo moči, ktere moramo rabiti za dušni in materijalni napredek. Tudi mi Slovani imamo poklic, da do veljave pripomorerao načelom nravnosti, poštenosti in blagodušja. Najviše načelo, ki nas vodi pri vsem našom dejanji in nehanji, jo to, da rešimo in ohranimo svojo eksistenco; k temu nam pa more le pomagati ločitev od tujega naroda in ozka zveza s našimi brati v državi, s kterimi smo istega rodu, s kterimi imamo isti jezik, isto pojmove o svobodi, iste potrebo, s kterimi moramo hoditi v prihodnjo isto pot in s kterimi vsled priloženo jezične karte .zemljevid slovenske dežele" zdržema živimo na odločenem prostorji.
Nazaj segamo na najstarejšo zgodovinsko pravo, na pravo naravno; kar smo nokdaj bili, hočemo zopet biti, on narod, eno telo, narod svoboden in samostalen, nemoten in zmeden po tujem vpljivu in tujem varstvu;
— svojo zadeve hočemo po svojih potrebah, po svojih pojemih, po svojem lastnem notranjem nagonu sami vrejevati in oskrbovati.
Domači uradniki naj nas vladajo, ki narod ljubijo in ktero bodo imenovale naše deželne oblastnije; hočemo, da se sklepajo postave v jeziku našega naroda in da izvirajo iz našega kulturnega in pravnega življenja — mi tirjamo postavodajo v domačem skupnem deželnem zboru za vso zadeve, ki so v najvišem diplomu 20. okt. 18G0 deželni avtonomiji prepuščene: v pravosodji, poduku, bogočastji, upravi. Za to zadevo tirjamo deželno vlado, ki bo našemu skupnemu deželnemu zboru odgovorna, ktera se bo imenovala iz naše srede, in ktera bo razvijala notranjo moč nirodovo; mi hočomo imeti svojo lastno najvišo sodnijo, svojo lastno vseučilišče v naši sredi, v narodovem osrčji. Mi hočemo, da se določi in odloči ona svota deuarjev in vojakov, ktero moramo državi dajati, in druge dohodko hočemo upotrebljati za blagor iu potrebo lastno dežele in lastnega naroda. Javno pravo jo od nekdaj priznavala narodom pravico, da si smejo svoje zadeve sami oskrbovati, in si dati ono ustavo, ki njih okoliščinam najbolje odgovarja.      (Konec prih.l
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(Dvanajsta aeja 11. okt.) Prebere se slovenski in nemški zapisniki in potrdita po kratkem ugovoru dr. Kalteneggerja in vladnega zastopnika. Dr. Razlag interpeluje pismeno vlado zarad zastaranih obresti od državnih obligacij in deželni predsednik obljubi, da hoče odgovoriti v prihodnji seji.
Dr. Bleivveis stavi nujni predlog, naj so voli odbor potih poslancev, ki bodo na podlagi § 19. deželnega reda preiskoval, kakšen vpljiv so imele postave od 21. decembra 1867 na našo deželo in o tern poročal zboru. Od več strani čujejo se tožbe zoper nove postave, na Dnnaji hoče se vladati le po nemško-liberalnem kopitu. Malo peščico Avstriji zvesto vdanih Slovencev preglasovali so Nemci, ki so vstanovili dualizem in razdvojili Avstrijo v dva kosa. Staro častno ime Avstrijo se je zgubilo, govoriti čujemo le še o Cislajtaniji, ktora mora plačevati 70 prc. državnih stroškov. Magjari dajo le 30 prc. iu izročili so nas našim nasprotnikom, ki komaj pričakujejo, da razpade Avstrija. (Dobro.) Vsak pravi rodoljub obžaluje to stanje. Naj tedaj odsek pretresa to važno stvar in o njej poroča zboru.
Dr. Kaltenegger želi 7 poslancev v ta odbor. Potrdi se predlog dr Bleivveis.v in voljeni so bili v ta odsek: dr. Razlag, dr. Bleivveis, dr Toman, Svstec in dr. Zamik.
Edina točka dnevnega reda, ki seje obravnala do konca, bilo je sporočilo deželnega odbora zastran premembo deželnega volilnega reda in neposrednih (direktnih) volitev v državni zbor. Njih Veličanstvo ni potrdilo več lani sklenjenih postav o prenaredbi volilnega reda, ker pa ni vlada navedla tacih razlogov , ki bi že ne bili lani pobiti, jo deželni odbor dotične postave še enkrat predložil deželnemu zboru brez spremembe. Na nasvet Kalteneggerjev , da bi se vpeljale tako imenovane posamezne volitve, da bi vsak kraj , ki ima volilno pravico , volil v svojem kraji, se ni moglo jemati ozir, ker namerja preveliko premembo deželne ustave, ki bi težko pridobila najviši potrditev.
O direktnih volitvah pa poroča deželni odbor tako-le:
Slavni deželni zbor za vojvodino Kranjsko je sicer svoje mnenje o neposrednih volitvah v državni zbor že v 21. seji zadnjo sosije s tem natanko in dosti določno pokazal, da je dotični predlog g. poslanca dr. Kalteneggerja popolnoma ovrgel. A vendar so zdi deželnemu odboru važno in potrebno, da se v slavnem deželnem zboru v natančnih razgovorih različni vzroki, ki so za in proti neposrednim volitvam v državni zbor, pretresejo in se potem glas si deželnega zbora še enkrat določno ponovi.
Ker si pa deželni odbor pridržuje to stvar tudi ustmeno po svojem sporočevalcu natančneje razložiti, omeni zdaj samo to-le:
Neposredno (direktne) volitve v državni zbor bile bi Avstriji škodljive. Presvitli cesar so meseca oktobra 18G0. leta izrekli, da se bodo postavo dajale po cesarju in deželnih zborih, tedaj se je takrat spoznalo, da Avstrija obstoji iz različnih dežel z raznimi pravicami. To jo bila tudi dobra misel za obstanek ustave, zakaj , če se ta ne brani po deželnih zborih, zgubila bi se kmalu. Ko bi se reklo, naj so voli v deželni zbor neposredno, gotovo bi mi tudi rekli: to je dobro; voli naj se tako. Kranjski deželni zbor bi bil gotovo prvi, ki bi ustavo o tem popravil.
Drugače pa je z volitvami v državni zbor. Dežele morajo ostati avtonomne.   Da se pa to zgodi, se ne smejo vtopiti v centralni parlament.
1. maja 1861. leta so presvitli cesar pozdravili poslance kot „poslanco deželnih zborov" („von den Landtagen entsondete Boten") in ti imajo zastopati deželo, iz kterih so voljeni. No more so tedaj pritrditi takemu parlamentu , ki ga imajo Ogri, ker po takem bi dežele prišle ob glavno pravico, da bi ne smelo o vseh važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišlo ob pravico, ktero daje pragmatična sankcija in diploma 20. oktobra 1860. leta. Nikdar no bodo niti Cehi, niti Poljaci, niti Tirolci privolili takim neposrednim volitvam za državni zbor. Solidarno moramo tedaj delati o tem sila važnem vprašanji.
Deželni odbor stavi tedaj naslednje nasvete: Slavni zbor naj sklene:
1. Priložene postave in sicer:
a) postava zarad premembe, §§ 12, 13, 15, 16, 32 in 37 deželnega volilnega reda;
b) postava zarad premembo §§3,5,7, 8 in 9 deželnega volilnega
reda, in
c) postava zarad promembo §§ 10 in 11 deželnega volilnega reda, naj se sprejmejo.
2, Nasvet deželnega poslanca g. dr. Knlteneggerja zastran premembe
§ 4 deželnega volilnega reda v tem smislu, da volilci trgov in mest volijo v svojem krajn, naj se ovrže.
3. Slavni deželni zbor naj izreče, da ne pripozna, da bi bilo neposredne (direktne) volitve za državni zbor dobre in koristne.
V generalni debati govori prvi dr. Kaltenegger ter stavi predlog, da se to sporočilo izroči ustavnemu odseku v pretres. Kar se tiče direktnih volitev, omenja že zdaj predloge, ktero misli staviti v specijalni debati, namreč, da se pomnoži število državnih poslancev, da Kranjska pošilja mesto b poslancev 9 in da se ..niža veljavnost mandata na 4 leta.
Kromer govori pri neizmernem smehu poslušalstva , tako, da so ne vo ali hoče humorističen biti, ali pojo nohoto komične jereiniade. Njemu se zde vso premembo le zarad tega nasvetovane, da bi so narodnim volileem prigotovila povsod večina. Nehote mora potem pripozna\ati Kromer, da je število nemškutarskih pribežališč že jako majhno postalo. Konečno pravi, da si njegova stranka no dii noža na vrat nasta\ljati in upa v § 7 državnih temeljnih postav, po kterem ue morejo biti potrjeno te spremembe.
Svoteo: Cas nam pohaja, nemoremo tukaj to stvari pokladati na dolgo klop. Predlagano premembe niso nove in so bilo deloma že nasvetovane, ko je še ona stran imela večino, (Ćujte!) Deželni zbor se lehko koj spusti v debato, ker so predlogi dognani in zrelo prevdarjeni. Naše geslo je le pravica, in zato se jo vzolo tudi nekaj notranjskih trgov med volilne kraje. Će voli Lož, zakaj bi ne imela te pravice Cirknica, če voli Višnja gora, zakaj bineŽužen-berk ? Oba trga sta veča in imata gotovo to pravico. Jaz si ne morem misliti zbora, v kterem bi imela ona stran večino, ter bi koristno mogla delati za pravi blagor deželo.
Dr. Toman : R^sno protestiram zoper Kromeriev izrek, da bi te premembe postav imele lo pristranske namene. Ker bi vi radi imeli vse ponem-čeno, podtikate nam namene, ki jih v drugem smislu sami gojite. Ce bo res, da se postava zopet ne potrdi, da bodemo večno lo zastonj delali in sklepali, gospoda, pomislite, da se utegne pretrgati tudi nam tista nit, ki pelje na Dunaj! (Dobro.)
Dr. Zamik: Meno je govor Kromerjev jako zanimal, kajti dokazal je, da edina nemškutarija jo načelo one stranke, od liberalizma ni duha ni sluha. Boj germanizacijo zoper slovanstvo je, ki ga borite, sicer bi ue bilo mogočo človeku razvijati tacib nazorov v drugi polovici 19. stoletja I Boj zoper duhovščino velja lo zarad njenega narodnega mišljenja, mala peščica nemško-mislečih duhovnov ni v očeh liberalcev ultramoutanska ali klenkalska, nego „anstandige geistliche heiren". Koroški zbor je enako prcnaredil volilno pravico v velikem posestvu, kakor nameravamo mi, in bahali so se Nemci po časopisih, kako so liberalni. Kromer je rekel, da se hočo votlina skopati v veliko posestvo, v nemškutarsko trdnjavo. Ako Bog da in sreča junačka, se bodo čuli v 10 letih v tej zbornici le slovenski glasovi. Načelo, ktero izreka omenjena postava, jo demokratično liberalno. Govornik ugovarja nekterim Kromerjevim razlogom in omeni konečno, da § 7 državljanskih temeljnih postav tu ne velja, ker se no prenarejajo volilne grupe.
Kaltenegger v dalnjem govoru razklada svoje mnenje, da se naj daje prilika izraževati svojo mnenje. Volilni okraji naj bodo kolikor mogoče majhni. Zakaj se pri grupi velikih posestnikov tudi fabrikauti no vštevajo ?
Dr. Zarnik: Ugovarja razlogom Kalteneggerja. Kar se tiče priliko o fabrikantih, ni srečno izbrana, ker labrikant ne spada v „grundbcsitz" (gmotno posestvo). Se ve da nima fabriko v zraku viseče, vendar pa ni gmotni posestnik v tem smislu, kakor ga tuja postava.
Kromer so postavlja na noge zoper Svelčova razkladanja, in zaroti konečno z bombastičnim naglasom, da njegovo stranke namen ni, da bi ger-manizovaln, da se pa tudi sloveuiti ne da.
Svetec in Zarnik ugovarjata o taktičnih zadevah in zadnji omeni Kromerju, da bi se moral čudež zgoditi, da bi se on (Kromer) poslovenil, kajti rojen je v ribniški dolini, tedaj ue more še enkrat postati to, kar je, Slovenec. (Veselost.) (Gosp. VVurzbach hoče zabraniti poslušalcem smejanje I) Konečno besedo kot sporočevalec ima dr. Gosta:
Razlogi, ktere je navedel Kromer proti tej postavi, se strinjajo z nazori vlade, in zavoljo tega se niso potrdilo te postave. Ali to nas ni strašilo šo enkrat predlagati jih zboru, kajti to ministerstvo ne ho živelo večno. O direktnih volitvah odgovoril je dež. zbor naš že lani prav odločno. Kromerjev govor naj bi se prestavil v slovensko in vsak Slovenec naj bi dobil en iztis. On je nehote pripoznnl, da, ko bi bil naš volilni red postavljen na pravično podlago, bi tu sedela le ona stranka, narodna. Kako nepravično jo, da morajo Kamničani hoditi volit v Tržič itd. Iz stenografičuih zapisnikov dokazujo, da pobija nasprotna stranka zdaj to, kar jo sama sklenila, ko je imela šo večino. Narodna večina zbora so ne bode dala tako naglo končati. Co premembe zdaj no bodo še imele vspeha , gotovo pride čas zato , predlagali jih bomo tako dolgo, da so potrdijo.
V specijalni debati potrdile so so vso spremembe, kakor jih jo nasve-toval deželni odbor. Posebno važna je sprememba v velikem posestvu, ker ima pravico voliti vsak gruntni posestnik, ki plačuje od zemljišč, ki so v eni deželni ali zemljiški knjigi kot ena celota vpisana, najmanj sto goldinarjev pravega cesarskega davka na leto. Dalje so je vrstilo več novih trgov v volilno vrsto mest in trgov.
V specijalni debati so je poprijel za pravice velicega posestva baron Apfaltern, ter se opiral na svoj lanski, grozovito fevdalni govor.
Dr. Kaltenegger zagovarja svoj predlog o posameznih volitvah, ki bi olajševal izvrševanjo volilne pravice.
Dr. Costa: Mi nismo zoper ta predlog: vendar namerjava preveliko premembo in nastavil jo gosp. predgovornik le princip brez da bi ga bil izpeljal.
O direktnih volitvah omenja dr. Costa na kratko o važnosti te stvari ter da so najimenitnejši ugovori žo v Bporočilu izrečeni.
Dr. Kaltenegger stavi predlog : 1. Deželni zbor naj pripozna potrebo direktnih volitev v dunajski državni zbor, da so podvoji število poslancev, ter
zmanjšajo volilni okraji. 2. Neglede na direktno volitve je treba število kranjskih državnih poslancev od 6 na 9 pomnožiti in naj bodo 4 iz kmečkih občin, 3 iz mest in trgov in 2 iz velicega posestva. 3. Mandat naj velja le za 3 kvečemu 4 leta. § 16. dež. reda naj bi so potem primerno predrugačil.
V dolgem govoru navaja vse vzroke za neobhodno potrebo in korist neposrednih ali direktnih volitev, brez kterih se mora Avstrija razdreti I Ustava jo za Avstrijo drevo življenja, ktero mora pognati korenino med narodom. Nezadovoljnost je občna, ker ljudstvo nima pravice naravnost voliti svoje zastopnike v državni zbor. Dalje navaja razne razloge za direktne volitve, ki so večidel že znani iz nemških časopisov.
Dr. Toman ugovarja v izvrstnem govoru, kterega Vam hočem podati po stenografičuih zapisnikih. Denes naj omenim le glavnih točk. Lani že smo jasno pietresovali to reč. Deželni zbor kranjski je svojo sodbo žo lani izrekel, nikdar on ne bo dovolil v direktne volitve. One so zoper ustavo, in živo moramo protestirati. V tak državni zbor bi naši poslanci ne smeli iti, če jih državni zbor sklene, morali bi ga zapustiti. Centralizacija je ideal, na kterega merijo te volitve. Od stavka do stavka ugovarja dr. Kalteneggerju. Nezaupnice poslancem ne veljajo nič. (Glasi: Kljun!) Kazalo se je na Ogrsko, kako bi so nam godilo? kakor Slovanom v Translajtanii! Cislajtanija še ni organizirana! Najkrepkejši rod, Čehi ne puste, da bi se jim stavila noga na vrat! (Slava Cehom I med poslušalci.) Vzrok da Magjari prevladujejo, je v dualizmu. Plačujejo 30 prc. mi pa 70 prc. a govoriti imamo ravno toliko kakor oni. Deželne zbore zatretiti jo namen direktnih volitev! Vsa ustava se mora pregledati. Mi se bomo borili za svoje pravice, čo mi zgubimo vojsko, zgubi jo z nami Avstrija, Slovanstvo pa nikdar.
Dr. Costa kot sporočevalec omeni po obširnem govoru dr. Tomana le malo. Ako hote Nemci svojo centralizirano skupino naj si jo napravijo, mi jim ne bomo branili, nam pa naj se da, kar si vsi želimo: Zedinjeno Slovenijo!
Potem so se sprejeli odborovi nasveti in se je seja končala.
Deželni zbor štajerski.
(Konec.)
(15. seja.) Herman je govoril blizo tako-le : „Obračajo se proti predgo-vornikoma one strani, ne morem po vseh zavijajih za njima hoditi; vidim pa, da se niste nič naučili, nič pozabili. Z vami ni mogočo na podlogi pravičnosti pogajati se. Čudna misel me obhaja, ako čujem gospode govoriti o moči države, ktero moč hočejo le tako dolgo ohranjeno, dokler so gospodarji. Vi mislite, da je državni zbor država, vi sedite in oblastujeto v državnem zboru, torej ste vi država. V tej državi sto vi pod imenom ustave zidali trdnjave (zwing. burgen,) iz kterih napadate posebno pravico dežel in pa narodnosti. Vi pravite, da ne boste premagani. Jaz pa vam rečem: Vi boste premagani in boste padli, na dobro svobode, pravico in narodov. Ce prej padeta, bolje je. Kajti mi razumemo državo vso drugače. Država smo vsi, — narodi iu dežele. Mi moramo državno življenje iz popačenosti iztrgati. Moramo kri iz sredino napeljati tudi v posamezne ude v okrožje (periferijo), v dežele nazaj. Sicer bode glava in srco države otrpnelo. — Ako nočemo mirno trpeti, da nas z nogo sujete z vsem kar govorite, kar delate, in ker ne storite — potem nam očitate, da proti spodobnosti grešimo, da vodo kalimo. Tukaj pač velja pravljica o volku in jagnjetu. — Čo pomislimo, kako deželni odbor, deželni zbor, kako vlada ravna z našimi pravicami, kako nimamo nikjer hrambe: moramo reči da smo brez pravice. — Ko smo svojo t i r j a t o v zastran ustanovljenja slovensko k r o n o v i n e stavili, bilo nam je jasno da od sod a nje vlade v tej zadevi nimamo ničosa pričakovati. Ali vlado ne ostanejo večne, one odidejo in pridejo, narodi osta-, nejo. Mi smo hoteli le našo pravične tirjatvo na dnevni red postaviti, svotu oznaniti, da jih bo pravična in r a z s v i 11 j e u a vlada, ki p r i d o , že našla in izpolnila. — Kakor vi nam nasproti ravnate, pa dokazuje, da je naše tir-janje pravično pa tudi dokazuje, in čedaljo bolj prepričanje utrjuje, da za Slovence ni rešitve drugače kakor da se ločijo od vas. Jaz uisem zoper nemški narod. Mojo stališče ni stališče narodnosti ; moje stališčejo stališčo pravice, n. o r a 1 n o s t i. Iz tega stališča jaz zagovarjam Z vsem in polnim prepričanjem Slovence. Iu kjer jo moje prepričanje tam je moji srce. — Sicer pa menda vendar Slovenci tudi niso tako slabi, in Nemci ne stojo tako izvrstno, če si svoje prve govornike dobivajo iz rodu Slovencev.   (T. j. Kaiserfcld-Dlngotinšok.)
Za Hermanom so v specialni debati govorili šo Schloffer, Kaiserfeld, Hakelbcrg, Stremavr. Pri glasovanji jo konečno obveljal predlog manjšine, ki nasvetuju direktne volitve v državnih zbor, da izjiušča zbornico dežel. Slovenci so glasovali proti. Štnjerki deželni zbor torej nasvetuje : naj po neposrednih volitvah v državni zbor pride na fiO.OOO prebivalcev en poslanec, kteri se voli iz prebivalstva po volilnih možeh. Tretjina vseh poslancev pa volijo mesta.
I) opis i.
Na raz-
Iz Šeučursko okolice poleg Kranja. 13. okt. [Izv. dop] seh dozdaujih taborih zlasti na Viitnurtkem se jo iz tisoč in tisoč u-^t legal radostni glas: dajte nam Slovenijo, to je, zedinjenjc razcepljenega naroda slovenskega v eno kronovino z enim deželnim poglavarstvom in z enim deželnim zborom. Nadejali smo so in še zmirom željno pričakujemo, da bodo naši kranjski poslanci, ki so odmev ljudstva, v zdanjem deželnem zboru nevstrašoni povzdignili svoj glas: dajte nam Slovenijo ! in to tem bolj
ker naši sobrati slovenski na Štajerskem in Koroškem, Goriškem in Primorskem še hujše zdihujejo pod tujčevo peto, nego mi Kranjn. Kdo strme nevoljno ne čita v časnikih, kako ošabno in brezpostavno se vedejo nemški poslanci štajerski v svoji dozdevni mogočnosti proti ondašnjim Slovencem V in kako zapuščeni so še le koroški Slovenci, ki niti enega zagovornika nimajo v de želneni zboru. In ko bi ga tudi imeli, kuj bi jim to koristilo, ker Nemec Slovencu noče pravičen biti. Zastonj povzdigujeta Herman in Vošnjak v graškem zboru svoj pretresajoč in prepričavni glas zoper nepostavnosti in krivice, ki so gode šUjerkim Slovencem ; govorita lo gluhim ušesom, ki nočejo poslušati pravičnega zahtevanja. Zato kličemo in bomo tako dolgo klicali, da dosežemo : dajte nam Slovenijo! Mi hočemo v svoji hiši na domačih slovenskih tleh sami gospodariti, ker s zvitimi Nemci in potuhneni-mi Lahoni ni dobro iz ono sklede ■ rešeni zobati. Pa morebiti naši slovenski poslanci, ki so deloma sami to misel sprožili in zagovarjali na taborih, se bojo razpuačcnja deželnega zbora, ako v njem tirjajn, kar nam po božjih in naravnih človeških postavah gre V Ako so hoče vlada blamirati, kakor v najnovejšem času na Češkem, naj poskusi; kot gorenjski snežniki hočemo nepremenljivi stati ter v novi č v o 1 i t i, ako h o s i 1 a — v s e n v o j e d e k 1 a r a n t e. Misel: Slovenec sem, je žo čvrsto prešinila stare in mlade srca tako. da so v vsaki priliki čujejo veseli klici:   Živela Slovenija !
Iz tršaike okolice. 18. okt. S. [Izv. dop.J*) Dovolite, da tudi mi na obalih sinjeg* morja bivajoč; tužni Slovenci spregovorimo o vprašanji, ktero nas vso zanimiva iu ktero ste tuko tehtno v svojih zadnjih listih pre-tresavati začeli. Čs jo komu treba zedinjenja, treba ga jo nam primorskim Slovencem, zlasti pa okoličanom tržaškim, kterim se tujčeva peta kruto in brezobzirno stavi na zatilnik. Otroci naši se nam šiloma polahujajo proti naši volji. Prvi dan, ko v šolo stopijo, morajo se laškega učiti, iu mi, njih stariši, smemo k temu samo molčati. Niti enega poslanca nam no privoščijo, da hi so potezal za našo pravice: Slovenci smo, a Slovenci biti ne smemo. V tem žalostnem stanji nas no more narodnega pogina drugo rešiti, nego samo in edino zedinjenje s svojimi brati. In naši bratje v Ljubljani bi nam no hoteli prožiti bratovske roke, da nas rešijo V Poslanci kranjski! Vam so priporočamo, v Vaše roke stavimo svojo srečo in nesrečo, obstanek svoj in /ginjenjo svojo iz lic primortkih bregov. Mi nimamo svojih poslancev in svojih želj no moremo razodeti nego po Vas. Na Vi/marskern polji ste nam v imenu vseh Kranjcev no enkrat, ampak večkrat prisegali, da ne pozabite na nas; v beli Ljubljani sto nam v roke segali in obetali, da pred ne mirujete, dokler Vaši no bomo. In zdaj jo videti, kakor da bi za vse to več ne vedeli. O zedinjenji je pregovorila Gorica (?), v nemškem Gradcu se zahteva zedinjenje, in Ljubljana molči ? Ali jo splošna postala misel, ktero som čul izrekati onega kranjskih poslancev: BDii, da, slovenska inteligencija tirja zedinjenjo, a prost narod ne, kajti narod ni še zrel, in predno bo zrel, treba jo šo deset let." Ali je to res? Ni res! Deček sem so bil in nisem šo umcl, kaj se govori, a že takrat sem čul, da so po Primorskem čedaljo hol j širi in krepi želja, da bi se tržaška okolica pridru žila ljubljanski guborniji. Ali res narod ni še zrel ? Zrel jo in tirja zedin jenja. Na taborih je ves narod od vseh krajev zbran stavil in podpiral govornikov tirjatvo njih besedam pritrjevaje: „11 o č c m o !" — Narod ni za zedinjenje šo zrel — t o j o s t a r i c i r c u 1 u s v i c i o s u s, to so pravi nočemo, ne maramo, kaj nas brigajo vašo želje. Tudi nomškutarji t r d e, d a narod še ne tirja slovenskih dopisov; tudi priseženi in zagriznoni nasprotniki trde, da je slov. prostaku vso eno, ali se v šolah njegovi otroci uče nemškega ali laškega ali slovenskega jezika, da colo trde, da je slov. prostaku ljubše, ako se njegovi otroci v šolah nemškega ali laškega uče. In vendar so potezato za pravico slovenskega jezika ! Čemu torej, če je vaša logika veljavna? Da, nekdaj so jo trdilo, da laški narod zaničuje vse ono, kterim se zedinjena Italija po glavi meša : ali so jo to v dejanji potrdilo ? In ko bi se v Ljubljani res ne vslišal glas tlačenih Primorcov, ali tudi ne slišijo pokanju petard? Ali no vedo, da se jo v Milanu in Bened-kah najprvo počelo rogoviliti s petardami in da so je kratko potem Lombardija in Beneška odtrgala od Avstrije. Ali hočejo tudi glede Trsta in Primorja čakati, da petardo ogladijo Lahom pot ? Ali nimajo Kranjci sovražnikov blizo dovolj in si jih hočejo šo bliže pri vali t i s polovičarskim postopanjem ? Če bi torej Kranjci tudi nazaj pahnili našo bratovsko roko , če bi ne imeli nobene tolažbe za nas , ko jih milo prosimo pomoči, naj pomislijo nase in na stari prigovor: „bodie mihi, eras tihi! Denes so pogubi v Italiji naš Trst, jutri so v njej pogubi Ljubljana, če jo — osamele, kakor se hoče sama osamiti — po noči no pozobljo Nemčija!
Politični razgled.
V dunajskem dež. zboruje velik hrum zbudil izrek nemškega federalista Steudol-a, ki je djal, da bo ljudstvo navdušeno pozdravilo raz-puščenje državnega zborn, ki nima nobenega zaupanja več.
S Cehi jo baje imel grof Kotck prvi poinenck zarad pomnjenja. Zvedel je, da Čehi ostanejo pri svojih tirjatvah. ki so izrečene v deklaraciji.
Poljaki so glede svoje državopravne politiko šo niso zedinili Najbrž bodo sklenili, da ostanejo pri svoji resoluciji. Za volitve v Lvovu je že Smolkova stranka postavila svojo kandidate.
Hrvaški zbor so zapustili sromski zastopniki, ker je zbor v skrivni soji sklenil povsod po Hrvaškem nadomestiti cirilico z latinico.
V Dalmaciji upor še ni zadušen. Piše so da je 9000 upornikov v orožji. Črnagorski knjoz so je avstrijski vladi ponujal upornike z lepo po-
(* S zanesljivimi dopisi, s kterimi nam ali razmere pojasnite, ali poročite dejanske dogodbe, ali nas podpirate v našem prizadevanji, gotovo nam in slovenski stvari vselej ustrezate.   Sicer prijateljski pozdrav in srečo I Vred.
miriti. Avstrijska vlada je to ponudbo odbila. Vedno več vojakov se pošilja v Dalraaeijo da bi upor zadušili.
V tirolskem deželnem zboru jo dr. Dieti nasvetoval naj se ore-udari kako stoji Tirolsko nasproti novim postavam državnega zbora. Voljenje zato odbor peterih poslancev.
Na S r h s k cm se začno jesensko vaje deželne vojske.
V Španiji jo domača vojska med republikanci in vlado vedno bolj krvava. Mesto Valencia je v rokah republikancev. Mnogoštevilna vojska upornike oblega. Več krdel v orožji jo v Kataloniji in Aragoniji. Med republikanci so meščanje in kmetje.
Dunajsko borza od 15. oktobra
Knotni drž. dolg v bankovcih 59 H. 90 kr •r>°/, metalike z obresti v maji in nov. —fl,-Knotni dri. dolg v srebru   07 ti. 90 kr. 1800 drž. posojilo 94 ti. 30 kr. Akcije narod, banke 70fi II. — kr.
Kroditne akcij« 253 fl. 75 kr. London   122 fl. 20 kr. Srebro   120 (1. 25 kr. Cekini   5 fl. 93 kr.
H 72
trgovec v Oelji
priporoča iz zvojc dobro založene specarijske štacune> prav po nizki ceni iu pri p o š t ePn i postrežbi« posebno:
Kuba, Cejlon, Laguavra, Rio kale; rafin. in melis cuker; boljši Genuezer in Seccer olivenolje; Petroleum; nove sladke pugl maiiflrlnc J nove sultan rosine ; Smimercivebc ; nove fige in rožiče; laske lešnike , švicarski sir; apolo svcee; pravi Jamajkarum; pune; llustcr, Mcnešer, Pikolit vino; vinski cvet; itd.
UZJgr' Založuje z premogom (Steinkoble) in apnom, '^fl
WGT Preskrbuje zavarovanje zoper ogenj pri prvi ogrski zavarovalni družbi.
Tini i vzame fanta 14-15 let staroga, ki slovensko iu nemško zna, ko j /a učenca.
Halniiia,
blago
jopici,
so bodo kratko časa
za obleko, siikniiia. plašči
prodajalnici: gosposke ulice St. 113
v izvenredni prodaji
oddajali in se bo vso blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor se v f a b r i k a h dobiva, prodajalo.
Cena.
2W Platniua
vatlov polplatnine.......5 gld. in več.
„    creas-a........7  ,,   „ „
„    trdega platna......11   „   „ „
holandskega.......18
1 trobcla
1 «
1 .',
1    „ „ ............o..................
(1 platnenih robcev..............90 kr. jjjjS
Ohjffon, Toilleforto, Naturel vatel po........15 ,,
'ijajj^ Perila ""^jg mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po ceni. Mizni prti in pr»tioi. iHijT* lilagu za obleke "^fcj nnjveči izbor po 10, 12, 14, 18 kr. do najbolje baze.
Suknina za suknje, hlače, kožuhe, double, velour po čudovito nizki ceni.
Jopiči in plašči po razni ceni, velika zaloga.
MP" Več lOOO vatlov zavrnikov (kosov platna)
po 5, 6, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni. Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili.
jO^F* No to izvenredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimo pristavljajo, da smo porok za vsako blago, ki se pri nas kupi.
Prodajalnica dunajskega blaga
Prodaja so samo in edino le
v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru.
lidatelj in vrednik Anion TomAić.
Lastniki: Dr. Jote Voinjak In drugI.
Tinkar kdunrd Jaiižlc.