\ Glas zaveznikov Leto II • St. 323 oirmacijski dmeonik A I. S. Cena 4 lire TRST, ponedeljek 8. julija 1946 UREDNIŠTVO i Via S. Penico 12 Telefon »k 03354 In 04443 UGLASI: Cena za milimeter višine Uirlna ena kolona); trgovski L. 27. mrtvaški I* 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni In pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vStet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.PJ., SocleU per la Pubbllcltš ln ltalla. Trst, uL Bllvlo Pelllco »t 4. teL 94044. Cena posamezne Številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV SPET NA MRTVI TOČKI % 4 • Molotov zavira mirovno konferenco ZAROTA PROTI INDONEZIJSKI VLADI London, 8. Julija Indonezijska radijska postaja je sinodi javila, da je ista tolpa, kot menijo, da je ugrabila Sjahrirja, ubila dva paznika, ki sta bila usluibena pri indonezijskem ministrstvu za obrambo. Radijska postaja pristavlja, da so iz listin, ki so jih naili pri vaznih indonezijskih političnih osebnostih, ko-tere so aretirali, ker so jih osumili sokrivde Sjahrirjeve ugrabitve, izvedeli za veliko organizacijo, katere namen je bil vreči sedanjo vlado. VDIIIVE V ANGLIJI I. MAJI 1950 Manchester, 8. julija Minister za narodno skrbstvo James Griffiths je javil na neki laburistični manifestaciji, da je datum prihodnjih volitev deleč.la vlada za 1. maj 1950. NEREDI V KIELCAH London, 8. julija VarSavska radijska postaja poroča, da neka komisija, ki jo je Imenovala poljska vlada, preiskuje o neredih, ki so se primerili v naselju Kielce (Poljska). Pri tem naj bi bilo ubitih 30 Zidov in 32 drugih ranjenih. Radijska postaja po roča, da je povzročil nerede, po pripovedovanju nekega dečka, neki Reinach Voičik, ki je zatrjeval, da ga je nekaj Zidov ugrabilo in zaprlo v neko klet iz katere mu je uspelo zbežati. GOTTVVALD 0 ZUNANJI POLITIKI LSR London, 8. Julija Ko je govoril po radiu iz Prage o zunanji politiki svoje vlade, je novi češkoslovaški ministrski predsednik, komunist Klement Gott-wald, izjavil, da bo «temeljila na skupnosti delovanja z veliko Sovjetsko zvezo in na tradiclolnalnem prijateljstvu z zahodnimi demokracijami*. AFGANISTAN ZAPROSIL ZA VSTOP MED ZN New York, 8. julija Afganistan je zaprosil za -vstop med Združene narode. V nekem pismu, ki ga je objavilo tajništvo Združenih narodov, se je •označil Afganistan kot anarod, ki ljubi mir in ki so ga vedno vodili ideali mednarodnega sodelovanja, na katerih temeljijo Združeni narodi)). REYNAUD OPROŠČEN Pariz, 8. julija Francoska ustavodajna zbornica jt včeraj odklonila z 298 glasovi proti 132 Obtožbe, M jih je sestavila komunistična stranka proti bivšemu francoskemu ministrskemu predsedniku Paulu Repnaudu, po katerih naj bi bil apolitično in mo. ralno nesposoben» za poslanca. Oster protest Kitajske PARIZ, 8. julija — Zaradi petkovega brezuspcSnega zasedanja zunanjih ministrov je po poročilu pariškega dopisnika «BBC» vladalo v krogih vseh odposlanstev, ki se udeležujejo pari-Alte konference — razen pri sovjetski — precejšnje razburjenje. Dopisnik pravi, da ne morejo najti nikake zadovoljive razlage, zakaj se je Molotov nenadoma vrnil k taktiki obstrukcio-nizma. Spominjajo se, da je Molotov pristal na določitev dneva mirovne konference pod pogojem, da dosežejo sporazum o tržaškem vprašanju. Ko so ta sporazum dosegli, je izjavil, da je pripravljen določiti dan mirovne konference pod pogojem, da dosežejo sporazum o vojni odškodnini. Zdaj —- zaključuje dopisnik — ko so končno določili dan mirovne konference, pa Molotov zavlačuje razpošiljanje vabil. Bevin je v petek zvečer izjavil, da se bo svetovni mir zavlekel zaradi vprašanja postopka. Byrnes in Bevin sta na petkovem zasedanju pristala na nepričakovano Molotovljevo zahtevo, naj bi bile države vabiteljice samo Velika Britanija, Združene države, Francija in Sovjetska zveza. Oba zunanja ministra sta sicer ugovarjala, vendar pa sta sprejela sovjetsko stališče pod pogojem, da vabila razpošljejo takoj in da ne smejo vsebovati ničesar neugodnega v pogledu Kitajske. Komaj pa sta pristala na Molotovljev predlog, je sovjetski zunanji minister povzročil nove težave. Vztrajal je na tem, naj postopek za mirovno konferenco določijo pred razpošiljatvijo vabil. Zaradi njegove taktike in zavrnitve, da bi izvedli to, kar je sam prej predlagal, je po že skoraj sklenjenem sporazumu po nekaj minutah prišlo do popolnega nesoglasja. Tudi na sobotnem zasedanju, kjer so ponovno preučevali gornje vprašanje, niso dosegli nlkake-ga napredka. Na mrtvi točki so ostali tudi v pogledu vprašanja, ali naj štejejo Kitajsko med velesile vabiteljice. ___________________ V teku Bohotnega zasedanja, ki je trajalo 4 ure in tri četrt in na katerem so brezuspešno razpravljali o obliki vabil ter o Kitajski, je britanski zunanji minister Bevin omenil, da je dokončno odločitev, da za 29. julij skličejo mirovno konferenco, s svojim nasprotovanjem dejansko uničil Molotov, ki se Je poslužil pravice veta. Byrnes je Izjavil, da niti ne bo razpravljal o pravilih postopka za mirovno konferenco. Razpravljal bi samo pod pogojem, da bi sporazum o omenjenih določilih imel le vrednost nasveta. Določila o postopku ne bi smela v nobenem pri. meru vezati niti konference niti vlade Združenih držav. Molotov se je kategorično upiral razpošiljatvl vabil za mirovno konferenco, dokler predstavniki štirih Velesil ne bi izdelali ln odobrili pravil postopka za konferenco. Byrnes In Bevin pa sta odločno vztrajala, da štirje ministri niso poklicani, da bi izdelali pravila konferenčnega postopka. Byrnes je Izjavil, da nobena država, ki bt bila zastopana na mirovni konferenci in ki nekaj da na svojo čast, ne bi mogla sprejeti takšnega vsiljevanja. Molotov je kritiziral francoski predlog, da bi morali ustanoviti splošno komisijo, v kateri bi bili predstavniki 21 odposlanstev, ki bi sodelovala na konferenci. Menil j Jt da bi to pretvorilo mirovno konferenco v golo formalnost. Byrnes je odgovoril na Molotov, ljeve kritike francoskega predloga. Dejal je, da ni najoga zunanjih ml. nistrov ’ da bi stavljali predloge za šoi/jeli lahleiajo izročitev nemške imovine Avstrija nima pravice izvršiti gornjega ukaza LONDON, 8. julija — V soboto se je avstrijska vlada sestala na izredno sejo. Razpravljala je o novem sovjetskem ukazu, da Sovjetski zvezi takoj izroči vse imetje v sovjetskem zasedbenem področju v Avstriji, ki je nemška last. Ministrski predsednik dr. Figi je izjavil da Avstrijci menijo, da bi mo- oSS avSrSko ^ 'tlom 1938 *«* ' Po novem nadzorstvenem spora- zumu avstrijska vlada nima pravice, da bi brez pismenih navodil zavezniškega sveta izvršila ta sovjetski ukaz. Za sredo so sklicali izredno zasedanje avstrijskega parlamenta, ki bo razpravljal o celotnem vprašanju nemške imovine v Avstriji... Dunajski dopisnik «BBC» poroča, da so šli Sovjeti, kar se tiče zahtev po odškodnini, dalje kot vse ostale velesile v Avstriji. Iz Avstrije so že odpeljali velike količine strojev in drugega materiala. Dopisnik pravi, da je novi sovjetski ukaz deloval na Avstrijce kot bomba ter povečal občutek nemoči pred ogromno nalogo gospodarske obnove pod trenotniml pogoji zasedbe. Dopisnik dodaja, da je prehranjevalno stanje Avstrije kljub oomoči ustanove UNRRA še zelo slabo. Navadni delavec dob' manj kot 1.200 kalorij dnevno. V protest proti- prešlemu dodelje-venju živil Je prišlo tudi ž.e do stavk. Dopisnik pravi, C:, je Dunaj še vedno najbolj lačna prestolnica Srednje Evrope. .Kongres avstrijskih smdlkalnlh organizacij je sklenil, da bo zah- tevajo Škodo, v stik di scvjeiske uredbe o zaplembi vse nemške imovine, ki jo Sovjeti zah-kot «dtlno odškodnino za ki so jo Nemci povzročili Sovjetsku zvezi,, takoj stopil v . . z avstriJsko vlado ln sovjetskimi oblastmi. S« dunaJakl časopisi pišejo, da je blatena točka vprašanje, kaj je »nemška lastnina,. Doslej' se So- Vendar ^ “l8° uradn° Izjasnili. Vendar so zadnje tedne v člankih VOesrtaedrre"cl ieIah UU Rdede armade cOesterrelchisch* Zeitung, zatrie vali, da Sovjeti nimajo namena, da bi se polastili lastnine, ki 1» ’hu„ pred priključitvijo leta 1935 avstrijska. Socialistični Ist »Arbeiter Zel-tr.ng» P*®e: »Uveljavljenje sovjetske uredbe onemogoča obnovo neodvisne Avstrije. Socialistka stranka odklanja sovjetsko rtališče v progledu nemške lastnine in bo podprla vsak korak avstrijske vlade za zaščito koristi avstrijskega naroda,. Komunistični Ust »Volksstimme, graja avstrijsko vlado, da se je obotavljala-in ni pričela neposred-h.hT pogajanj s Sovjeti, da bi uredili to vprašanje,. določila postopka mirovne konference. Vprašal je MolotovaI na kakšen način bi predlog za splošno komisijo mirovno konferenco pretvoril v golo formalnost. Molotov je odgovoril, da b; morali v tem primeru mirovne pogodbe pred predložitvijo plenarnemu zasedanju konference predložiti splošni komisiji. Zaradi tega bi se plenarno zasedanje utesnilo na golo formalnost. Poleg tega Je dejal, da bi se v nekaj popolnoma formalnega spremenila tudi mirovna konference, če bi dopustili, da si sama določi pravila postopka. V teku dolge debate o francoskem predlogu je Molotov trdil, da bi se splošna kombija sestala na tajno zasedanje; kritiziral Je ta postopek. Byrne§ je nato stavil predlog, naj zunanji ministri nasvetujejo, naj bodo vsa zasedanja mirovne konference dostopna občinstvu. V tem pogledu Je zagotovil vso podporo Združenih držav. Bevin je izjavil, da močno nasprotuje položaju, ki je nastal v petek in v soboto. Dodal je, da jfc bil mnenja, da so se predstavniki štirih velesil 4. julija trdno odločili, da skličejo mlrnovno konferenco. Zdaj pa sovjetsko odposlanstvo predlaganjem novih pogojev poizkuša, da bi prisililo svet, da sprejme sovjetska pravila postopka mirovno konferenco. Dejal .je, da ne bo pristal na noben predlog, ki bi vezAl mirovno konferenco pri njenem delu. Napadel je sovjetsko stališče v pogledu postopka in dejal, da so predstavniki 4 velesil v petek zasedali do enih zjutraj, da bi se sporazumeli o sovjetskih zahteval o pogledu italijanske vojne odškodnine. Izjavil je, da so ta sporazum sklenili v dobri veri, da pa se zdaj Sovjeti očividno vračajo k sklepom z dne 4. Julija. V teku dolge debate o tem vprA-šanju je Molotov trdovratno zatrjeval, da ne bo dopustil r.ikake kršitve moskovskega sporazuma ln ni-česar, kar bi mirovno konference spremenilo v golo formalnost. Byrncs je nato poizkušal premagati dvodnevni zastoj o gornjem vprašanju. Izjavil je, da nima ni. cesar proti temu, da bi vsak; Izmed štirih odposlanstev velesil dovolili, da predloži svoje predloge o pravilih konferenčnega postopka Molotov pa tega predloga ni sprejel. Byrnes je nato dokazoval, da je treba prepustiti mirovni konferenci sami, da si izdela svoj postopek. Pri tem je cmenil kot zadnji primer konference, ki se je upravljala sama, konferenco v San Franciscu. Bevin je izjavil, da predvideva francoski predlog, kateremu se je Molotov uprl postopek, ki je enak postopku izvršnih odborov. Opozoril je Molotova, naj se v pogledu določitve dneva konference nikar ne poslužuje obstrukcionistične taktike. Dejal je, da je Molotov soglašal z dnevom konference, da pa zdaj snuje načrt, da bi se v tem pogledu poslužil veta, razen seve. da, če ostali ministri s Sovjetsko zvezo ne bi soglašali o vseh pravilih postopka. »Ostali ministri je dejal — so pokazali, da soglašajo v pogledu vprašanja vojne odškodnine in v zameno za to ste vi spre. jeli določitev dneva mirovne kon. ference. Mi smo se držali svojega dela sporazuma. Vi pa se nasprot-n°, kot se zdi, vračate na staro pot; bolje je, da svet to ve». Byrnes je naredil še nadaljnji poizkus, da bi premostil praznino, do katere je prišla konferenca zunanjih ministrov. Predlagal je, da bi sklicali konferenco, da pa ne bi izdali pravil postopka. B"v!n je do- atno nasvetoval, da ne bi ustanovi 1 splošne komisije, kateri je ugo- Anglija je poslala v države, kjer so pustoUli Nemci, ki so odpeljali skoraj vso tovorno živino, na tisoče mul. Doslej je UNRRa dostavila že okoli I5.0U0 mul, toda niti ena žival pri tem m Sla v izgubo. Živali so večinoma prevažali pod nadzorstvom veterinarjev. Slika kaže iztovorjene mule, ki so priSle po morski poti. varjal Molotov. Molotov pa je dejal, da oba predloga kljub temu predstavljata nevarnost, da b; po. stala mirovna konferenca formal. nost. Bevin je izjavil, da se je obvezal, da bo storil vse, da delovanje mirovne konference ne bi postalo le odobravanje pogojev, ki bi jih narekovale velesile. Dejal je, da je dal v tem pogledu besedo spodnji zbornici, britanski vladi ter ministrskim predsednikom dominio. nov in da tega svojega načela nikakor ne misli zapustiti. Nemogoče mu je, da bi vzel, nazaj besedo, ki jo je dal tem trem organizmom, enako pa tudi besedo, k; jo je dal Molotovu. Molotov je uporabljal frazo «go. la formalnost, vsaj dvajsetkrat v teku popoldanskega zasedanja. Na koncu so se zaradi tega delegati žc smejali. Vprašanje pravnega položaja Kitajske na konferenci 21 narodov (ali bo tudi ona razposlala vabila, ali n«), je še vedno nerešeno, keT na sobotnem večernem zasedanju o tem niso več razpravljali. «Reuter», poroča, da so opazovalci na konferenci v soboto zvečer izjavili, da se zdi očitno, da je Molotov prejel iz Moskve natančna in kategorična navodila, naj ne dovoli, da bi razposlali vabila, dokler 4 zunanji ministri ne bodo sprejeli pravil postopka. Včeraj se zunanji ministri niso sestali. Ponovno pa so se sestali danes dopoldne. Arne. riški zunanji minister je v soboto opoldne v svojem hotelu sprejel zunanjega ministra Bevlna. Kitajski zunanji minister Wang šlng Cieh je francoskemu veleposlaniku v Nankingu izročil noto, da bi moral bližnjo mirovno konfe. renco skUcati celotni svet zunanjih ministrov, ne pa samo zunanji mi. nistri Francije, Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze Nota pravi, da so morali v smislu moskovskega sporazuma z dne 24. decembra 1945, kateremu se je pridružila tudi kitajski vlada, načrte za mirovne pogodbe z Ita. lijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko pripraviti namestni-k' 4 zunanjih ministrov Združenih držav, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze, mirovno konferenco, ki bo preučila načrte mirovnih pogodb, pa bi moral sklicati svet zunanjih ministrov. Zaradi tega Je očitno, da bi moral bližnjo mirovno konferenco sklicati celotni svet zunanjih ministrov, ne pa samo zunanji ministri Francije, Združenih držav, Velike Britanije In Sovjetske zveze. V nasprotnem primeru bo imela kitajska vlada postopek za kršitev moskovskega dogovora. Zunanji minister je veleposlanika naprosil, naj noto izroči francoski vladi, ki je država gostiteljica mirovne konference. Jugoslovanski ministrski podpredsednik Edvard Kardelj je včeraj v Ljubljani Izjavil, da Jugoslavija ne more sprejeti odločitve o lnternazlonallzac ji Trsta in okolice, ki so jo v Parizu sprejeli štirje zunanji ministri. Omenjeno izjavo je dal ob vrnitvi iz Pariza novinarjem. Dejal je: »Jugoslavija ne molu sprejeti pariških odločitev, ker enako kot versalllska pogodba Iz leta 1919 slovensko in hrvatsko prebivalstvo delijo med več držav in težko prizadevajo narodne pravice naših narodov. Nadaljevali bomo borbo za svoje pravice. Od svojih zaveznikov pa zahtevamo, da odločitev ne sprejemajo brez nas, ker jih ne bomo sprejeli,. Diplomatski poročevalec agencije »Reuter, javlja iz Pariza, da so namestniki zunanjih ministrov pretresali vprašanje tistih narodov, ki, jih bodo morali poleg 21 narodov povabiti na mirovne* konferenco, da predloie svoja mnenja. Prej so že sklenili, da bi imela to pravico tudi Italija, angleški predstavnik Jebb pa je predlagal tudi vabilo za Avstrijo in Egipt, državi, ki sta neposredno zainteresirani pr' uneditivi italijanskih meja, oz. kolonij v severni Afriki. Namestniki bodo preučili ta predlog. Bolgarska vlada je objavila spomenico, ki jo je pred enim mesecem piecfložlla svetu zunanjih ministrov. Bolgarija vztraja pri zahtevi po izhodu na Egejsko morje In po priključitvi zahodne Tracije. Tito v tlžicah Notranjepolitični govor BEOGRAD, 8. julija — Maršal Tito je včeraj prispel v L'žice v Srbiji, k proslavi pete obletnice vstaje. Med potovanjem iz Beograda kakor tudi v mestu samem ga je pozdravljala neizmerna množica kmetov in meščanov. VliDNI KRIZI Ni MADZAHSKEM Budimpešta, 8. julija Skupina madžarske levice je razpravljala o trenotni vladni krizi z ministrskim predsednikom Ferencem Naggjem, članom stranke malih posestnikov. Zasedanju je predsedoval državni poglavar Zoltan Tildy. Skupina levice, ki jo tvorita komunistična skupina in narodna skupina kmetov, poizkusa sestavili novo vlado, katero bi tvorili člani same skupine in levičarski elementi stranke malih posestnikov, Ta vlada naj bi nadomestila sedanjo koalicijsko vlado, ki jo tvorijo mali posestniki, komunisti in socialisti. Budimpeitanska radijska postaja sporoča, da sta sklenili stranki malih posestnikov in socialdemokratov opustiti strankarska nesoglasja, da bi s tem dosegli politično in finančno ustaljenost. Mali posestniki tvorijo večino v koalicijski vladi, medtem ko je socialdemokratska stranka v levičarskem bloku. Pogajaiija za mir na KitajsLem Nangking, 8. julija Na kitajskem se nadaljujejo pogajanja za mir. Generalisim Cang-kajšek, general Cou En Lai, komunistični zastopnik v Nangkingu, in general George Marshall, posebni ameriški odposlanec, so najvidnejše osebnosti pri pogajanjih. Obe strani nadaljujeta silovito polemiko za napadi in protinapadi. Neki komunistični zastopnik je Izjavil, da položaj na Kitajskem ni bil nikdar slabši kakor po 10. januarju, ko so podpisali «pogodbo» med obema skupinama. Lo Lung Ci, glasnik demokrat-ske lige (neodvisna politična sku- GRKI SLAVIJO VRNITEV DODEKANEZA Atene, 8. julija Včeraj zvečer je bila v Atenah veličastna manifestacija zaradi pariške odločitve, da vrnejo Dodeka-nez Grčiji. Grška letala so včeraj zjutraj odletela nad Dodekanez ter na vsak otok vrgla zastavo In pozdravno listino. V Londonu je grški ministrski predsednik Tsaldarls (rojalist) napovedal, da bo pri plebiscitu v Grčiji, ki bo v kratkem, 70 odstotkov prebivalstva glasovalo za vrnitev kralja Jurija. Mehiške volllve Mehiko, 8. julija Opazovalci trdijo, da so bile volitve v miru in brez prelivanja krvi. Dva glavna kandidata sta meščana, in sicer Miguel Alerr an, bivši notranji minister in predstavnik revolucionarne stranke, ter Ezekiel Padilla, zunanji miivster med vojsko, ki ga podpira mehiška demokratska stranka. Znan je tudi izven Mehike po svojem delu na konferencah v Riu de Janeiro, Cha-pultepecu in San Franciscu. Po splošnem mnenju bo zmagal Aleman z veliko večino glasov. Ni bistvenih razlik v gledanju teh dveh kandidatov. Oba praktično razvijata enak program, in sicer industrializacijo države, agrarno reformo ter gradbo šol. Včerajšnje volitve imajo za važen korak Mehike do demokracije, označuje jih politična svoboda, ka- teri dodajajo še zagotovilo točnega štetja glasov. V državi, kjer so se volitve doslej razvijale pod nasilstvi in obtožbami varanja pri volitvah je to posledica zakona o volivni reformi, ki ga je pretekli december izdal bivši predsednik general Avila Ca-macho. S tem Je zamenjal vollvno kampanjo z osebnim značajem e propagando za strankne programe. ODKRITJE TRUPEL GRŠKIH VOJAKOV, UBITIH V SPOPADU S KOMUNISTIČNIMI TOLPAMI Solun, 8. julija Odkrili so trupla ostalih 16 vojakov, ubitih v spopadu med vladnimi silami ln oboroženimi tolpami v okolici Kilkisa (Zahodna Mace-donlja). število ubitih se je tako zvišalo na 23. Kot poročajo, so vladne sile ujele 7 pripadnikov oboroženih tolp. pina), je dejal, da »je položaj zelo resen., Ko je generalisim Cangkajšek govoril preko 20.000 vojakom ter civilistom na komemoraciji 9. obletnice »kitajskega incidenta,, to je japonskega napada na Kitajsko 7 julija 1937, je obljubil boljše čase v prihodnjih 3 mesecih, de bodo vsi na Kitajskem brezhibno delovali ter popolnoma izvrševali svojo dolžnost. Moskovska radijska postaja Je oddala članek «Pravde», v katerem obtožujejo »reakcionarno kliko Kuomintanga, (kitajska vladna stranka), da nadaljuje vojaške operacije proti kitajskim komunistom kljub sporazumom, ki so jih sklenili za dosego premirja., Po časopisu dobiva Kuomintan-gova vojska zunanjo pomoč in v danih okoliščinah ima ta pomod značaj nasilnega posega, ki krši notranje kitajske zadeve. . Reuter je objavil, da je preteklo soboto kitajska vlada podaljšala za nedoločen čas premirje med sovražnostmi vladnih čet in komunistov, ki je poteklo pretekli teden. .Osrednji odbor kitajske komunistične stranke je objavil manifest, v katerem zahteva brezpogojno premirje brez časovnih omejitev med kitajsko vlado in komunističnimi silami v vsej Kitajski, vključno Mandžurji. Manifest zahteva naj vse sile obdilse oblast kjer koli trenot-no so in naj vlada Združenih dr. žav konča z oboroženim vmešavanjem v notranje zadeve Kitajske. Poleg tega so zahtevali pospešeno demobilizacijo oboroženih sil in reorganizacijo različnih ministrstev, med temi ministrstva za narodno obrambo, ministrstva za gospodarske zadeve in notranjega ministrstva. ,_________________c. NEHRU OPTIMIST Bombaj, 8. julija Pandit Jaivaharlal Nehru, ki je uradno prevzel mesto predsednika indijskega narodnega sveta, je dejal v prvem govoru, ki ga je imel kot predsednik pred odborom kongresa, da je Indija zdaj na pragu svobode. aSamo Se en korak, pa bomo dosegli zaželeni smoter, Britanski režim v Indiji se bliža svojemu koncu)). OdstopivSi predsednik Maula-na Abul Kalam Azad je predložil spo-nenico, s katero zahtevajo, da kongres sprejme britanski ministrski načrt za jtovo indijsko ustavo. Maršal Tito je imel govor na velikem ljudskem shodu, katerem je spomnil na vezi, ki ga vežejo s tem predelom od časa, v katerem se je začela borba proti nemškim napadalcem. Maršal Tito je poudaril, da so to borbo proti nadmočnemu sovražniku zmagovito končali samo po zaslugi dejstva, da je bila globoko zakoreninjena med narodi Jugoslavije. Zasedbene sile in njihovi sateliti v državi, dokaj številni in močni, niso bili zmožni uničiti neugnanega duha svobode jugoslovanskega naroda. «In prav zato, ker smo mi poznali to neizmerno žejo po svobodi v našem narodu — je naglasil maršal Tito — smo se obvezali za to borbo in izšli zmagovito. Ustvarili smo to, kar posedujemo danes, ponosno državo, ki se imenuje federativna ljudska republika Jugoslavija«. Ko je govoril o šibkih, ki jih je zapeljala o prave poti tehnična premoč sovražnika ln reakcionarna propaganda ln ki so potem postali Izdajalci svojega naroda, je maršal Tito izjavil: «Vi v tem zgodov.n-skem mestu ste tudi videli prve znake izdajstva proti narodu s strani nekaterih vojaških oddelkov, ki so bili v tisti dobi pod po- veljstvom Draže Mihajloviča. To izdajstvo se ni pričelo samo na Ravni gori ali kakem drugem kraju Jugoslavije, ampak so ga pripravili tam, kjer se je zadrževala emigrantska vlada, to je v Londonu. Tam je bilo, kjer so pripravili izdajstvo in danes morajo krivci za to izdajstvo odgovarjati pred ljudskim sodiščem v Beogradu; če ne še vsi, pa vsaj večji del. Zdaj prihajajo na dan vse sramote in vse spletke, ki so se v tisti dobi razvijale za zastorom, ko se ni govorilo, samo o svobodi ln neodvisnosti naše države, ampak tudi o življenju našega naroda, ko so se osovražene zasedbene čete bližale proti nam z vseh strani, da bi nas uničile in ustanovile novo zavetje za svojo višjo raso». Maršal Tito je nato poudaril, da jo bila ob pričetku borbe proti zasedbenim silam v Užicah že v delovanju nova ljudska oblast. «Pri ustvarjenju te nove oblasti — je poudaril maršal — nas je vodila samo ena misel: organizirati čim bolj mogoče odpor naših narodov proti zasedbenim silam in se bojevati proti njim na najboljši mogoči# načini. In nje (t. J. reakcionarje) Je takrat vodila ideja, da preprečijo ustvaritev te resničnosti, ki se je izoblikovala v Užicah. To jih je zavedlo na drugo področje. «Ko so dobro vedeli, da ta borba, ki so jo začeli brez kompromisa, ne more ostati skrita pred svetom, ko so vedeli, da bi napiredni svet prej ali slej zvedel za to borbo, so jo hoteli v naprej očrnifi in razširiti glasove, po katerih naj bi si ml zastavili posebne namene. «Vsekakor pa so se stvari zasukale drugače kot so upali, ker Je tudi preko njihovih umazanosti miroljubni narod spoznal herojsko borbo, ki so jo vodili tu. »Toda takrat so ti izdajalci — je nadaljeval maršal Tito — pričeli zatrjevati, da je borba, ki so Jo vodili partizanski odredi ln nato narodno osvobodilna vojska, bila njihova borba. Naravno je, da so ob pričetku njihovega zadržanja o tem Imeli uspeh. Imeli so resnično dobre zveze, ki danes na razpravi v Beogradu popolnoma in končno-veljavno prihajajo na dan. Slišali smo različna poveličevanja po radiu tistih, ki so bili skupaj z zasedbenimi silami, slišali smo o izdajalcih, ki so jih povzd-govall kot borce za svobodo. »Fašistične zasedbene sile so znale zbirati sadove sejanja že pred vojno v naši državi in to Je narodne nestrpnosti, mednarodnega sovraštva, borba in sovraštva med jugoslovanskimi narodi, Te sile so vse to izrabljale. Okoristile so se z največjim izdajalcem naše države, z najhujšim izdajalcem vse balkanske zgodovine Ante Paveličem. »Tu v Srbiji je zasedbenim silam uspelo najti izdajalca, s čigar pomočjo so hotele uničiti vse najboljše, kar poseduje srbski narod. Tol da mi emo se umaknili bolj daleč stran v ostale predele, dvignili orožje vseh poštenih in nosili na naših zastavah jasno napisana gesla: bratstvo in enotnost našim narodom. Smrt fašizmu — Svoboda narodu. S temi gesli smo zmagali., »Čeprav smo šli v oddaljene kraje, nas je ljudstvo povsod navdušeno »prejemalo. Ljudstvo je povsod sprejemalo idejo, ki smo jo pri. na šali in se zbiralo pod našimi zastavami. Neprekinjena borba ni zmanjšala, ampak vedno bolj povečala naše oddelke. Naša vojska se je večala lz dneva v dan ln v štirih letih borbe Je zrastla v zmagovito jugoslovansko vojsko, ki ni uničila samo zasedbenih nemških sil na mejah Avstrije in Slovenije, ampak tudi posadke v niši državi. In zdaj, skoraj pet let po pričetku vstaje v Srbiji, imamo novo državo: federativno ljudsko republiko Jugoslavijo., »Maršal Tito je nato poudaril, da mora izvoljevati Jugoslavija po vojaških in političnih zmagah še važno gospodarsko zmago. Borba za obnovo dežele je zdaj v polnem razvoju. Vse ljudske napredne sile so zdfij združene v delu za ustvaritev srečnejše bodočnosti zase in za bodoče rodove. Maršal Tito je posebno pohvalil delo junaške jugoslovanske mladine, ki je z gradnjo mladinske železniške proge to Izrazito potrdila. Čeprav je bilo v preteklem letu eno Izmed najvažnejših vprašanj prehrana, zlasti zaradi velike suše, je v Jugoslaviji vsakdo Imel kruh. Prehrana je bila dobro organizirana in razdeljevanje živil je potekalo na tak način, da se je ljudstvo zavedalo, da ljudje, ki so jih izvolili na vodilna mesta, v prvi vrsti skrbe za narod. Maršal Tito je končal svoj govor s pozivom k bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov, zagotovilu za srečno In boljšo bodočnost federativne ljudske republike Jugoslavije*. Mihajloviceva razprava se približuje koncu Danes govori iavni tožilec TRST, 8. julija — Z današnjim govorom javnega tožilca, kateremu bo sledila obramba obtožencev, se bliža razprava proti generalu Mihajloviču in ostalim 23 obtožencem, med katerimi so bivši ministri in politišne osebnosti, koncu, teden v ponedeljek Pretekli teden v ponedeljek so pred sodiščem čitali pismene dokaze o članih Mšhajlovičevega osrednjega narodnega odbora, med drugim tudi nekatera pisma vrhovnega četniškeg'. poveljnika za Dalmacijo Mladena Zujoviča, s katerimi obvešča Mihajloviča o sporazumih z Italijani. Istega dne so pred sodiščem pre-čitali tudi dokaze proti ministrskemu predsedniku Slobodanu Jovanoviču in drugim članom begunske vlade, med drugim brzojavko, ki jo je general Mihajlovič poslal ministrskemu predsedniku Jovanoviču in v kateri govori o želji britanske vlade, naj se Jugoslovani bojujvjo samo za Jugoslavijo. Prebrali so tudi nekatere sejne zapisnike Puričeve vlade z dne 19. maja 1914. po katerih je ministrski predsednik Churchill vztrajal na sestavi Jugoslovanske vlade brez generala Mihajloviča, zahteve pa ministrski predsednik Purič zaTadi nasnrotovanja. kralja Petra ni sprejel. Ktlj Peter ni hotel sprejeti te odgovornosti zaradi tega, ker bi to pomenilo okrepitev partizanskega gibanja v nacionalno škodo ln v škodo krone. Na zasedanju v sredo so pred sodiščem prečitali pismo angleškega stotnika Hudsona, ki ga Je poslal generalu Mihajloviču in v katerem izraža žaljo, da bi se sestal z nekaterimi četnlšklml poveljniki, istočasno pa tudi pripravljenost Anglije, da podpre vse jugoslovanske nacionalne sile v boju proti okupatortu. Nadalje so prečitali pismi, ki sta ju izmenjala minlatrski predsednik Jovanovič in višji evropski nadzornik «BBC» Klek Patrik. V pismu zahteva predsednik Jovanovič, naj radio London ne hvali partizanov. Kioh Patrik je odgovoril, da objavlja radio London le resnične vesti, ki jih predhodno skrbno pregledajo. Istega dne je sodišče zavrnilo zahtevo obsambe, da bi kot razbremenilne priče nastopili angleški ln ameriški častniki. Sodišče je odklonitev utemeljilo, da je zahteva odveč m da omenjene priče ne bi mogle ovreči že ugotovljenih dejstev. JULIJSKA KRAJINA UKREPI ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE Člani stavkovnega odbora pred sodišče Izjava komisarja področja podpolkovnika Smutsa o položaju v mestu TRST, 8. julija — V aoboto so sporočili, da je policija izdala ukaz, s katerim je pozvala 11 voditeljev SIAUja in Enotnih sindikatov, članov stavkovnega odbora, ki so odgovorni za sedanjo nezakonito stavko v Trstu, da pridejo pred Zavezniško \ojiftko sodišče. Pozivi so bili izdani po ukazu komisarja za področje; pred Zavezniškim vojaškim sodiščem se bodo te osebe morale zagovarjati zaradi obtožbe neizpolnitve ukaza Zavezniške vojaške uprave- Ta vest je bila objavljena v soboto popoldne v objavi Zavezniške vojaške uprave in pravi: «V sredo 3. julija je Zavezniška vojaška uprava 13. armadnega zbora izjavila z javno objavo, da Je ‘sedanja stavka nezakonita. Komisar za tržaško področje Je zaradi tega ukazal stavkovnemu odboru ln njegovim članom, da . ukrenejo vse potrebne mere, da se bo stavka končala in da bodo delavci v petek 5. Julija spet lahko začeli z delom. »V petek se je stavka nadaljevala in Je bilo Jasno, da stavkovni odbor ali njegovi člani niso napravili nobenih korakov za preklic. Po navodilih komisarja področja je zato policija izdala pozive naslednim članom stavkovnega odbora: Regentu Ivanu, Laurentiju Eugeniju, Stoki Francu, Solieriju Ermanu, Juragl Antonu, Semiliju Emiliju, Ukmarju Antonu, Burliniju Lore-daniju, Bacicchiu, Jaksetichu Gior-giu in Sortu Giordanu*. Izdani pozivi odrejajo imenovanim osebam, da se morajo javiti pred sodiščem Zavezniške vojaške uprave, in sicer zaradi neizpolnitve ukaza Zavezniške vojaške uprave. Do zdaj niso še nobene izmed navedenih oseb aretirali in jih tudi ne nameravajo, razen v primeru, če IZ KOROŠKE V »Koroški kroniki* beremo pismo nekega citatelja, ki se priteguje, da je moral na dobro uspeli nastop St. Jakobskih pevcev v celovškem radiu čakati do 22. ure zvečer, to je do ure, ko gre povprečni meščan že spat. Vprašuje, če so morda slovenski spored v četrtkih preložili na tako pozno uro na ljubo tistemu nacističnemu nergaču iz Beljaka, katerega je že urednik »Koroške kronike* kleno zavrnil v svojem radijskem govoru. Nadalje ugotavlja pisec, da se Nemci pač ne morejo pritoževati, saj imajo vsak dan najmanj 13 ur oddaje v svojem Jeziku, medtem ko odpade na Slovence vsak dan 6 minut za poročila ln dvakrat na teden po 30 minut za prosvetne oddaje. Pisec pravi, naj bi bili vsaj ti dve oddaji ob primernem času, ko jih. vsakdo lahko poslusa. Končno Izraža pisec, da navdajajo vse Slovence trpki občutki, ko se morajo bojevati celo za take malenkosti in dodaja, kaj bo šele takrat, ko bo prišla na vrsto Jezikovna enakopravnost pri političnih in sodnih uradih. Vsi koroški Slovenci želijo, da s« uresničijo zagotovila, ki jih je dal avstrijski zunanji minister dr. Gruber v Parizu, namreč, da so Slovenci v Avstriji res deležni enakopravnosti, da izpolnjujejo njihove želje tako, da se v Avstriji prijetno počutijo. »Koroška kronika* je pod naslovom »Zakaj ni bilo pevcev iz Škofič* prinesla pojasnilo gospoda Ge-relda Sharpa o izostanku omenjenih pevcev, ki bi morali nastopiti v celovškem radiu. Pisec obžaluje ta dogodek in zagotavlja poslušalce radia, da bo v bodoče Britanska obveščevalna služba skrbela za to, da bodo pevske zbore pripeljali njeni vojaški avtomobili, ali pa se bo s poštnim avtobusom po pevce peljal eden Izmed njenih nameščencev ali kak pošten Slovenec. Bčlo je v zadnjem času hudo prizadelo močno deževno vreme. V dolini ni napravilo prevelike škode, pač na Je bila škoda po planinskih posestvih zelo velika, ln kmete ekrbi, kaj bodo želi. A. J- CRONIN se pozvane osebe ne bi javile pred sodišče, kakor je bilo ukazano. Pri naštevanju hudih posledic stavke, ki traja že teden dni in ki jo je Zavezniška vojaška uprava proglasila zaradi političnega značaja za nezakonito, je poročevalec VZN omenil, da so ostale v tržaškem pristanišču neraztovorjene mnoge ladje ustanove UNRRA, ki so pripeljale blago za Avstrijo, jer- je prehrambeni položaj zelo resen in mnogo težji, kakor v Trstu. Poročevalca so obvestili, da bi večji del teh ladij lahko odpeljali in raztovorili v Benetkah, kar pa bi imelo za posledico znatno izgubo za tržaške delavce. Vojaške oblasti so bile prisiljene, da so za raztovarjanje ladij, ki so pripeljale vojaški material, uporabile nemške vojne ujetnike; tudi to ima za posledico izgubo dela za tržaške delavce. Poročevalec Je poudaril, da Trst že od konca vojne ni mogel dobiti potrebnega dela zaradi nestalnega položaja. Zdi se, je nadaljeval, da bo ta stavka proglašena iz političnih razlogov, še bolj otežkočila oblastem, da zagotovijo potrebna dela za mesto in njegove velike ladjedelnice. Do zdaj je bila 1 izgubljena za stavkujoče že enotedenska plača. j Komisar področja podpolkovnik Smuts Je v nekem razgovoru v soboto izjavil: «Moja obvestila se strinjajo z dejstvi, ki ste mi jih predložili; rad bi dodal eno ali dve pripombi: hotel bi vprašati ljudstvo, če Je že pomislilo, kakšno korist bo Imelo od stavke in če je ena sama oseba v Trstu, ki more pridobiti ali bo pridobila kar koli od stavke. «Ne vem koliko časa mislijo nadaljevati s stavko, niti koliko časa bo ljudstvo podvrženo sedanjim težavam. Toda če se bo stavka še dolgo nadaljevala in če bom moral poklicati maščane k prostovoljene-mu delu za ohranitev zdravja in rednega življenja v mestu, pričakujem takojšen odziv. «Pozivam prebivalstvo 'tržaškega področja* naj ostane mimo in se lzobiblje vseh dejanj in manifestacij, ki bi mogle še poslabšati položaj. Trenotno ni dovoljeno nobeno Javno zborovanje. Pozivam prebivalstvo, naj rajši-združi svoje sile in s tem pomaga mestu v teši nemimi dobi, kakor da bi povzročalo še nadaljnje nemire*. Nobenih dovoljenj za sestanke in demonstracije Trst, 8. julija Dopisnik VZN poroča, da krožijo po Trstu in področju govorice, češ, da je Zavezniška vojaška uprava odobrila nekatere sestanke in demonstracije. To ne odgovarja resnici! Odobren ni bil noben sestanek in nobena demonstracija; izdajali tudi ne bodo začasno nobenih dovoljenj te vrste. Ponavljamo: za zdaj ne more biti dovoljen noben sestanek ali demonstracija. Strelske vaje 88. divizije Gorica, 8. julija Pristojne oblasti sporočajo, da bodo danes in jutri med 8. in 17. uro strelske vaje na strelišču 88. divizije, ki je južno od Sv. Martina na Krasu, vzhodno od Redipulja in severno od Konkov in Ver- meljana. _________ USTANOVITEV URADA ZA FILM Trst, 8. julija Z nedavno izdanim ukazom St. 351 Je bil ustanovljen urad za film. Predstavniki tega urada so naslednji častniki: Predsednik je podpoveljnik AlSa Charles K. Moffljr; člani so: častnik ZVU major Daniel J. Mahoney, častnik 13. armadnega zbora stotnik Desmond T. Clarke ln častnik civilne policije stotnik John H. Dobridge. Odredba utemeljuje nadalje naloge tega urada, ki bo nadziral vse filme, ki prihajajo na področje. V tržaško bolnišnico so pripeljali 17 letnega Salvatora Burgla, ki je padel na ulici Roma pod avto In dobil težke poškodbe na glavi. Raztovarjanje blaga za Avstrijo Pošlljatev ladij v Benetke - izguba zaslužka tržaških delavcev: 750.000 lir samo pri snaženju TRST, 8. julija — Več sto prostovoljcev-visokošolcev in istrskih beguncev je v soboto pomagalo raztovarjati blago ustanove UNRRA namenjeno za Avstrijo, in sicer iz treh ladij; izjavili so, da delajo zaradi kritičnega prehranjevalnega položaja v Avstriji. Prostovoljno je pomagalo pri raztovarjanje tudi sto vojnih ujetnikov, ki se vračajp skozi Trst v Avstrijo. Ladje, ki so jih raztovarjali, so bile: «Brikham Victory», »Telema. chus», «Newbury Victory» in »Sa-maritian*; prve tri ladje so raztovarjali prostovoljci, zadnjo pa vojni ujetniki. Pristaniške oblasti so izjavile, da zadržuje stavka raztovarjanje in prevoz 46.500 ton blaga, od katerega je več kot polovica namenjenega za Jugoslavijo, večina ostalega dela — vb*tev5i 4.800 ton pšenice — pa je namenjenega Avstriji. Zaradi težav, ki so nastale zaradi stavke, so morali poslati ladje «Dudley H. Thomas*, «Roweli Victory» in «Lindcnwood Victory» v beneško pristanišče, kjer bodo raztovorili preostalo hrano ter ladje osnažili, ko so iztovorili v Trstu 855 mul te 1518 yobil, vse za Jugoslavijo. Po-šiljatev teh ladij v Benetke, kjer jih bodo očistili, pomeni za tržaške pristaniške delavce izgubo 250 ti. soč lir za vsako ladjd, kar pomeni skupno izgubo 750.000 zaslužka. Oblasti nameravajo • poslati v Benetke iz ti Iraškega pristanišča Se več drugih ladij, da jih bodo raztovorili, prav tako pa tudi razmišljajo, da bi usmerili tja ladje, ki bi morale na novo priti v tržaško pristanišče. Čeprav je ustanova UNRRA »poročila enotnim sindikatom, naj dovolijo rednim pristaniškim* delav- cem raztovarjanje ladij, kt so pripeljale pomoč za Avstrijo, so ti odobrili edino raztovorjanje kobil in mul, ki so bile namenjene za Jugoslavijo. V četrtek so Enotni sindikati iz' dali dovoljenje za raztovarjanje pšenice za Avstrijo, toda iz neznanega vzroka so preklicali dovoljenje v trenotku, ko so začeli delavci z delom; poročilo so izdali uradniki ustanove UNRRA. V nekem drugem primeru bo odklonili izdati dovoljenje za raztovarjanje bombaža, čeprav sta kapitan ladje in pristanišču agent pojasnila stavkovnemu odboru, da obstoja nevarnost, da se blago vname. Policija in pristaniške oblasti poročajo, da Je prišlo le do manjših primerov motenja prostovoljcev. Vojni ujetniki so prišli na to področje slučajno, ko s° vozili 200 novih avtomobilov ustanove UN RRA, ki so jih za Avstrijo raztovorili v Neaplju. Poveljnik kon. voja se jo sporazumel in dovolil, da se konvoj ustavi v Trstu tako dolgo, da bodo mogli naložiti blago na avtomobile. Vojni ujetniki so pristali, da razkladajo blago iz ladij in ga nakladajo na avtomobile. Na ta način je omogočeno, da Je zdaj že okoli sto ton blaga na poti v Avstrijo. SEMENJ NA ANGLEŠKEM Semanji dan na angleškem podeželju ne pomeni samo dan kupčij, nakupov, in zabav, marveč nudi tudi ugodno priliko občinskem odboru, da se sestane in razpravlja o tekočih poslih. Večtna članov je namreč kmetov, ki na ta način lahko opravijo na semanji dan dvojni posel. Slika nam kale rich-mondski mestni svet, ki se je sestal na semanji dan, ko je prišla večina njegovih članov v mesto. Na čelu mize lupan s tradicionalno župansko verižico okoli vratu. TRŽAŠKA KRONIKA V SOBOTO ZVEČER Razpršena nedovoljena demonstracija Italijanski demonstrantje žalili in kamenjali zavezniške vojake V soboto zvečer sta zavezniška in civilna policija razpršili udeležence nedovoljene italijanske demonstracije, ki se je s trga Unitk razširila v razne mestne predele. Nerede so označili kot delo »neodgovornih elementov* italijanskega prebivalstva, ki so zanetili sedanje nezadovoljstvo zaradi pariških odločitev o Trstu. Skupine demonstrantov so žvižgale in kričale proti zavezniškim vojakom; v nekaterih primerih so metali proti zavezniškim avtomobilom in vojakom kamenje in nekateri italijanski mladeniči so izvedli posamezne poizkuse napadov na zavezniške vojake. Te napade so vojaki sami odbili. Vrsta naredov, ki so se začeli so se kmalu po 18, uri in so trajali pri. bližno do 22.30 ure, je imela izvir zaradi anonimnih letakov, ki so jih razdelili meščanom in ki so pozivali na demonstracijo na trg Uni-tš. ob 19. uri. Majhna skupina, ki je nosila italijansko zastavo, se je res skušala zbrati na trgu, toda civilna policija je z lahkoto razprši, la demonstrante; eno osebo je are. tirala. Skoro ob istem času, ko so naznanili to demonstracijo, je komisar področja podpolkovnik J. C. Simtts izdal obvestilo, po katerem so v sedanjem času prepovedane vse demonstracije. Množico so razpršili na Borznem trgu in v stranskih ulicah, kjer je skušala imeti nekatere ostbe govore; skupine, ki so obkrožale go. vornike, so bile ponovno razpršene. Okrog 19.45 so se začele prve odkrite protizavezniške demonstra-cijej Majhne skupine, ki so posta. Jale na pločnikih, so žugale s pest. mi proti angleškim in ameriškim vojakom. Istočasno sta se dve vrsti ameriških vojakov pomikali po Korzu in rinili pred seboj skupine mladeničev, ki so histerično vpili. Komaj so izpraznili ulico, so se skupine ponovno zbrale v bližnjih ulicah in vse se je začelo znova. Da bi demonstrante razpršila, je policija odvrgla na Borznem trgu več solzllnih bomb. Ob 20.15 so nastali novi neredi, in sicer na križišču dveh drugih glavnih ulic; spet so morali posredovati jeepi angleške in ameriške policije. Blizu kina «Excels!or» so vojaki, ki so se sicer držali da. leč od incidentov, bili priče metanju kamenja s strani italijanske množice proti osamljenemu jeepu, na katerem sta bila dva zavezniška vojaka. Skupina, ki je štela približno 40 angleških neoboroženih vojakov je tedaj popolnoma očistila ulico tn v nekaj minutah razpr. šila veliko množico Italijanov. Vojaki niso zasledovali množice v stranskih ulicah, ampak so se vrnl-po prazni ulici na svojo izhodiščno točko; množica se je spet vrnila in nekateri so metali kame. nje proti vojakom in avtomobilom zavezniške policije, ki je medtem prišla na kraj incidenta. Kamenje so metali tudi proti kamionu, na katerem je bita skupina zavezniških dopisnikov^ Večina kamenja je zgrešila cilj tn četudi je nekaj kamnov zadelo avtomobile, ci bilo škode in ni vesti, da bi bil kateri izmed vojakov ranjen, Nato Je pri. spela ojačena zavezniška policija in popolnoma Izpraznila ulico. Glavne demonstracije so se končale ob 21.30 url, čeprav so se na. daljevali posamezni incidenti v raznih predelih mesta še kako poldrugo uro. Policija je odvrgla sol. žilne bembe na približno osmih mestih, posebno v drevoredu XX. septembra, kjer so bili še kesneje incidenti. Nekatere skupine italijanskih mladeničev so skušale napasti zavezniške vojake, ki so se spreha. jali v družbi italijanskih deklet. Drugi zavezniški vojaki so posredovali in odbili vse take poizkuse. V bližini ulice Gatteri so Italijan, skl mledeniči napadli tri dekleta, za katere so domnevali, da so jih videli, da so se sprehajale v družbi zavezniških vojakov. Raztrgali so jim obleke, da »o ostale nage sredi ceste. Civilna policija je prispela takoj na kraj, njej je sledila zavezniška policija in kmalu so očistili ves prostor. Okrog 22. ure so krožili po mestu Jeepi zavezniške policije; vojaki so dobili ukaz, da se vrnejo v vojašnice. Ob 22.30 je bil spet vzpostavljen mir. Neki višji zavezniški častnik je pozno zvečer izjavil, da so ne. miri »neodgovornih, elementov* italijanskega prebivalstva, ki izkoriščajo sedanje krajevno nezadovoljstvo zaradi pariške odločitve o Trstu. Podčrtal je, da so proglasi Zavezniške vojaške uprave o napadih proti zavezniškim vojakom povsem jasni; proti kršilcem teh proglasov bodo uvedeni potrebni ukrepi. Podčrtal je dejstvo, da je bilo med zavezniškimi vojaki, ki so bili danes v mestu, mnogo takih, ki so se bojevali na strani italijanskih kakor jugoslovanskih partizanov za skupno stvar. S policije so v soboto pozno zvečer sporočili, da so med neredi are. tirali šest oseb. Enajst civilistov je bilo ranjenih, a so se vsi vrnili na svoje domove, ko so jim v bolnišnici nudili prvo pomoč. Nihče izmed članov policije niti noben zavezniški vojak ni bil ranjen. Nastop vojaške godbe "Coldstream Guards,, V petek zvečer je Imela vojaška godba «Goldstream Guards* na trgu UnitA koncert, med katerim je izvajala tudi «Mirozov». Prireditvi je prisostvovala velika množica občinstva. Zvečer je godba odšla v Sežano, kjer Je ob 22. uri ponovno izvedla slavnostni «Mirozov». Godba »Goldstream Guards*, ki je na tržaškem področju od 1. julija, bo spet od potovala danes. Aretacija vlomilca Policija je preteklo noč aretirala to predkaznovanega Maria Frausl-naj pri sebi je imel veliko število različnih vrst ključev. Tatvina sladkorja Iz vagonov, ki stoje prehodno na kolodvoru pri Sv. Andreju, so neznaci odnesli 273 vreč sladkorja last ustanove UNRRA. Sobota: šesti dan stavke Nekatere skupine delavcev so se v soboto skušale vrniti na delo. Policija je spremila na delo 80 delavcev v neko tovarno, ki proizvaja Jedilno olje. Približno 350 pristaniških delavcev je odšlo na delo v ladjedelnico sv. Marka z ladjo, in sicer zaradi bojazni, da bi jih napadli, če bi šli po kopnem. Cestna železnica Je obratovala na več kot polovici prog s pomočjo vseučiliških študentov, ki so se ponudili, da prevzamejo mesta stavkujočih sprevodnikov. Uradniki ustanove ACEGAT so sporočili, da obratuje 40 tramvajskih vozov in dva avtobusa. Policija je sporočila, da je bilo nekaj posameznih primerov napadov proti obratovanju cestne železnice. Tako so v soboto dopoldne ob 11. uri s kamenjem napadli tramvaj v bližini Bošketa pri Sv. Ivanu; razbitih je bilo nekaj šip. Ponoči je eksplodirala na tramvajskih tračnicah na oglu ulice Miramar in ulice sv. Terezije navadna doma izdelana bomba, ki ni povzračila nobene škole. Cez dan so aretirali 9 oseb, v bolnišnici pa so nudili prvo pomoč štirim osebam: Guldu Baldassiju, stanujočemu v ulici Istria, ki so ga napadli trije naznanci v ulici Settefontane in mu zlomili levo ramo; Carlu Banzanu, stanujočemu v ulici Markanton, ki so ga napadli neznanci pri sv. Soboti in mu zlomili prst na levi roki; Brunu Sa-tmieru, stanujočemu v ulici Edmon-do de Amicis, zaradi rane na levem ušesu in poškodb levega očesa; Glovannu Fondi iz sv. Jakoba, Id ga je v soboto dopoldne pretepla skupina približno šestih neznancev. Jutri zvečer "Meflsto,, na gradu Sr. Justa V soboto je sporočil častnik AlSa, da so morali operno predstavo «Mefista», ki bi morala biti »večer na gradu Sv. Justa, preložiti, in sicer zaradi nerazpoloženosti nekega igralca. Premiera opere bo eato jutri v torek »večer ob 21. uri; kupljene vstopnice veljajo »a to predstavo. PREHRANA Nove tobačne nakaznice. Urad za tobačne nakaznice sporoča, da so z današnjim^ dnem uvedene spet redne uradne ure, in sicer med 8. in 12. DRŽAVNA TAKSA NA VSTOPNICE ZA KINO Komisija za nadzorstvo cen javlja, da jt ZVU dovolila v smislu Splošnega ukaza št. 114, ki določa nekatere poviške državnih taks, 10 odstotno povišanje vstopnic za kine. Poviški veljajo od 7. julija dalje. Policija o izginotju zdravnika Pasalacqua V soboto Je izjavil neki policijski uradnik, da preiskava o zagonetnem izginotju tržaškega zdrav, nika Pasalacqua Še ni rodila nobenih rezultatov. Ujetnika na sprehodu Policija je v soboto popodne aretirala dva nemška vojna ujetnika, ki sta se sprehajala po mestu; pobegnila sta Iz nekega bližnjega taborišča. ZANIMIVOSTI Letala hitrejša od zvoka Po poročilu letalskega urednika v listu «Daily Herald* gradijo v Veliki Britaniji po naročilu vlade letala, ki bodo hitrejša od zvoka. Računajo, da bodo ta letala dosegla hitrost 1280 km na uro. Ven. dar pa delajo inženirji na tem, da bi dosegli maksimalno hitrost 1600 km na uro. Razen tega poroča berlinski dopisnik lista «Daily Mail», da so Sovjeti s pomočjo nemških tehni. kov zgradili najhitrejše letalo na svetu, ki doseže hitrost od 1056 do 1072 km na uro. To letalo je razvoj »lovca* na turbinski pogon) s katerim so delali Nemci poizkuse proti koncu vojne. Policija oklepila nadzorstvo Poizkus zažiga sLvenske tiskarne - Zažlgalna bomba v avtobus - Policija razpršila zbirajoče se skupine V Gorici je bila noč od petka na soboto zelo razgibana. Policija je, da bi preprečila morebitne nerede, ojačila nočno službo in aretirala nekaj oseb, pri katerih je našla orožje in municijo. Okrog 1.30. ure so neznanci vrgli ročno bombo proti pročelju slovenske tiskarne na nabrežju Piazzutta, kjer so že prej pripravili steklehice z bencinom. Žrtev ni bilo, škoda na poslopju je majhna. Od 2. uri je eksplodirata mina na zažigalno vrvico, ki so Jo položili pred trgovino Samsa v ulici Ober-dan. Eksplozija je bila močna in Je razburila , prebivalce tega predela mesta. Tudi v tem primeru ni bilo žrtev, toda škoda, ki Jo Je utrpelo podjetje znaša 300.000 Ur. Kljub temu, da so v petek zvečer metali kamenje v trgovine ter razbili več stekel, so bile v soboto zjutraj večji del trgovine odprte. Proti poldnevu pa so trgovci rajši spustili zastore na stranskih oknih, da ne bi utrpeli škode. V soboto v zgodnjih Jutranjih urah so skupine oseb ustavljale okoliške kmete in kmetice, ki so vozili v mesto sadje in zelenjavo In jih prisilile, da so se vrnili domov. Težek incident se je v soboto zjutraj primeril v Selu pri Doblar-Ju. Neznanci, ki so čakali ob robu ceste, so vrgli zažigalno bombo v avtobus podjetja Gianesini, ki vozi KALEJDOSKOP Freddie jo je pogledal. Vabljive ustnice, majhen nosek, Jasne oči, v katerih se je svetlikalo kot zlato. Preljubka, da bi ostala strežnica. »Sel bom* je počasi dejal. Poverili so ml važno nalogo. V Close-minstru.* »Skoda, Freddie!* »Zdi se ml, da vas vest ni prizadela.* »Zakaj naj bi me? Druge skrbi Jmarn.* Približala se mu Je, da ga je omamilo. Ta žena ga je razburjala, pa naj bo angel ali hudič. Nenadoma je s svojim naravnim naglasom, ki ga Je znal tako spretno spremeniti v določenih okoliščinah, rekel: »Poslušajte Doris, nekaj bi vam rad povedal. A11 bi šli danes proti večeru z meifoj? Vem, da ste prosti. Skupaj bova večerjala, potem pa bova Sla v gledališče, ali pa kamor boste pač hote!!.* »Prav za prav sem se odločila. njenem čudovito dejal Jaz?* da bom šla spat*. Na obrazu je bilo opaziti mimiko, «Ne», je smešnoresno Freddie. »Pojdiva skupaj.* »Večerjica, kot si mislim Je resno vprašala deklica. »Seveda!* »Stvar me mika, Freddie*, je zamrmrala. »Vendar ali mi nimate ničesar drugega predlagati?* »Ničesar.* Kratek molk. Njene oči so postale slajše ln so izgubile iro. nični izraz, ki jim je bil že v naravi. »Oh, krasno bi bilo, Freddie, krasno*, je Tekla in povesila oči. »Ali res mislite tako?* Zdaj ni več igral; bil je vznemirjen in poln vneme. Pogoltnil Je slino, se zmeden nasmehnil ln se okre-nil, da bi odšel «Torej dobro. Ura in kraj, kot vedno. Ob sedmih, pred vežo.* »Ob sedmih*, je pritrdila. Pove- va bom Ml« 1«*»« * «« * USJfT.1 I Ji senčile nežna lica. Toda ko so se po Frcddijevem odhodu vrata | zaprla, je Doris privzdignila svoje oči in v njenih zenicah se je pojavil žarek radosti. Nasmehnila se Je skritim mislim in nadaljevala s pospravljanjem rož; toda delala je nejevoljno. Freddie je hitro korakal po hodniku. V ušesih mu Je čudno šumelo; slišal je, kot da bi se m« bližal plaz, ki ga hoče potegniti s seboj. Morda je bila neumnost, morda se Je prenaglil. Toda, na vse zadnje, živel je le enkrat; Doris pa je bila tako ljubka, razburljiva in mlada; bil je skoraj zaljubljen vanjo, da skoraj zaljubljen. Nenadoma se je zdramil: mati št. 9. S težavo je spravil v red svoje misli. Ah, prihaja. Gospa Lester . Lester ali ne? Imela Je usnjene rokavice, nizke Čeveljčke, okrogel obraz, kot da bi bila majhna polna luna. Bojazljivo g\ je grajala. ^Oprostite, je spregovoril ln se ustavil na pragu. »Marali ste čakati! Toda ne veste, kako sem zaposlen.* Takoj se je pomirila in ga zaskrbljeno pogledala. Kako slm- mor.a biti vesela. »Oh, nič za to», je rekla. »Saj imam dovolj časa na razpolago.* Vrata so se zaprla. Deset dolgih minut je trajal molk in počasi Je raatla iz tega molka neka žalostna slutnja. Vrata so se 'končno odprla In Freddie je prestopil prag; vljudno je podpiral ubogo gospo Lester. «Zelo, zelo žal ml je* Je rekel; «toda, če bi bil na vašem mestu, ne bi še govoril o tem z gospodično.* Njegovo obličje Je Izražalo globoko sočutje. «Lahko bi se vznemirila, saj razumete? Toda amputacija je edina rešitev. Zelo, zelo obžalujem » Toda mati ga ni poslušala. Njen obraz je bil bled In tog; njene oči so izgubljeno gledale v daljavo. Kot da bi bila pijana, je šla proti izhodu in na stopnicah se je opotekla. »Moja mala Julija!* Je jecljala. »Moja mala Julija!* X. Fany se je poglobila v svoje delo za dolgo uro; sama sebe je brezpogojno darovala svoji službi. Pomagala ji je Watkinsova; dvajset minut je posvetila št. 16. S« vedno so jo zagrinjali oblaki mamila, še vedno je plavala v temi, na mirnih valoviji neznanega morja; to- -■ -SnbmiVMh. J«, . da počasi se je vendar spet pričela zavedati. «Se eno injekcijo*, je rekla Fany in vstala. »Kadar se zbudi, vas prosim, da me obvestite.* »Dobro, Miss Fanshawe», je od. govorila Watklnsova. pridna deklica je bila, tale Watkinsova, vljudna, neutrudljiva, polna vneme; ko je Fany odšla, čeprav Je bila osebno zelo zaskrbljena, je vendar v mislih sklenila, da Ji bo darovala prvo brezplačno vstopnico za gledališče. Klical Je telefon: Androssova je naznanila, da hoče komisar govoriti z ravnateljstvom oddelka. »Ali ni hotel govoriti z doktorjem Prestonom?* je kratko vprašala Fany. »Mislila sem, da imate rajši, da vas obvestim, Miss Fanshawe.» V besedah in tudi v kretnjah strežnice je bilo čutiti lahno ironijo. «Tu, oddelek K», je spregovorila po telefonu. Govorila je neosebno. Bil Je vedno isti Irec, ki Jo je to dalj časa nadlegoval zaradi St. 13. Spoznala ga je po glasu. Kot vedno, ji Je delal poklone: «A11 ste vi, Miss Fanshawe?» je začel. «Veste, primer o vitriolu.* «Nemogoče. Le nekoliko še potrpite...!* in polzku-nesrečnlco. Zaman. »Ali noče še govoriti?* «Noče, vsaj do zdaj.* Ni bilo prvič, ko mu je govorila tako, a zato je Imela vse vzroke. Barclay je popolnoma odobril nre' no ravnanje. Dovoliti policiji. a ji postavi vprašanja, prav zdaj, o njena vest še ni bila v pravem ravnotežju, ko je še nihala me blaznostjo in razumom; to pomenilo pogin. Velika odgovornost je težila mlade Fanyjine rame; čutila je, kot da bi se bližala katastrofa. Vrnila se Je v oddelek sila govoriti z Zraven nje je Dorl® Androas in gledala brezuspešne poizkuse prve strežnice. Nenadoma se je Fany okrenila Morala je pripraviti okrevalne listine dveh bolnic in jeff, ki Je končala službo ob šestih, jo Je čakala pri pisalni miši, na kateri so ležali podatki o vcočnl bolnikov. Fany se je popolnoma poglobila v svoje delo in se z obupno napetostjo pokorila trdi disciplini. Ura je dolgočasno tiktakala. Izpolnila je pole, stegnila ude in preko mite poklicala postrež-nloo. »Sally», je rekla, »Pripravite ča1. Za dv* (Nad. p. iul h- ni progi Sv. Lucija-Gorica. V avtobusu, sta se poleg vozača 1» sprevodnika vozili kmetici Marija StrekelJ iz Tolmina in Josiplna Šuligoj iz Avč. Obema se je vnela obleka. Dobili sta po vsem telesu hude opekline. Avtobus, ht 3® utrpel precejšnjo škodo, ju le °d’ peljal v gorlško bolnišnico. Avtobus, ki vozi na progi Tolroln-Gorica, so napadli s kamenjem v bližini Plav. Ranjen je bil en potnik. Do nadaljnjega je ustavljen avtobusni promet na progah v Tolmin, Dobrovo. Solkan m na gorlško p