Uredništvo in upravniitvo: Kolodvorsko Ulice štev. 16. V, urodnikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. Rokopisi so ne vračajo. Inserati: fioststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popust. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. viri zvečer. Velja za Ljubljano v upravništvu : za celo loto 6 gl d., za pol lota 3 gld., za Čotrt lota 1 gld 60 kr., ua mesec 60 kr., poSiljatev ua dom volja mo-sočno 9 kr. več. Fo pošti velja za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za čotrt lota 2 gld. 60kr. in zajeden mesec 86 kr. Štev. 36. V Ljubljani v soboto, 14. februvarija 1885. Tečaj II. Pristojbinska novela v državnem zboru. To vam je bilo te dni veselje med nemško-liberalno stranko! Zlasti ko se je minoli torek poslanec Obreza dal izbrisati iz govorniške vrste, kar se je v nemških krogih smatralo kot simptom zevajočega razpora med vlado in Slovenci, prorokovali so včliki dunajski čas-uiki unisouo preteči razpad državno-zborske večine. Varali so se! V naši desnici doseglo 8® J® popolno sporazumljenje med vsemi frakcijami, nebo je zopet jasno, tudi slovenski poslanci nimajo nikakega poželjenja, pod pazduho seči oslabelim levičarjem ter njih kandidatom pomagati na ministerske sedeže. Homatije so poravnane, kakor čujemo, in tudi, če se pristojbinska novela, kar je prav lahko možno, zopet izročila dotičnemu odseku, da se posvetuje o nekaterih premembah, bode to brez vpliva ostalo na peripetije našega parlamentarnega gibanja. V tem oziru smo po polnem hladnokrvni; zaradi stvari same pa, zaradi pristojbinskega zakona namreč, bi pač želeli, da načrt, ki se je predložil zbornici, še tekom tega zasedanja povoljno prebije državnozborsko posvetovanje. Da označimo svoje stališče v tem vprašanji, moramo prijaviti nekoliko skromnih opazek o meritorni vsebini pristojbinske novele. Čisto naravno je, da se je avstrijski finančni minister lotil poskusa, zvišati dohodke kolekovine in neposrednih pristojbin. Kronični primanjkljaj, žalibog, vedno še neče izginiti iz državnega proračuna, direktni in indirektni davek se tudi ne da povišati, izimši slabo urejeno pridobnino in dohodkarino, in tudi pri upravnih potrebščinah v sedanjih svetov-uih razmerah ni možno, kaj prida prištediti. Ostaja tedaj le državni dohodek iz pristojbin kot primeren predmet novemu davku. V tem °ziru je znano, da naša država sploh veliko ??anj dobiva dohodkov po pristojbinah nego *rancoska. Angleška in kraljestvo italijansko. Listek. »Zaradi jedne cvetke.“ (Grlica iz slovaškega življenja, prev. A. Sušnik.) Pahnili so ga iz občine! Veste-li, kaj to Pomeni, „izobčen“ biti? Zasačili so ga neko noč na malem vaškem Pokopališči, ko je z roparsko hlastnostjo in |resočim nemirom lopovskim zasipal gomilo, katero je bil očividno prej odkopal. Stal mu J® še mrzel znoj na čelu, kojega mu je pro-vzročilo to ponočno delo, še se je tresel strahu P° vsem životu, ko so ga uhvatili in tirali, £asramovaje, psovaje in suvaje ga, divjim krikom tji v malo, okrožno mesto. Ondu so ga Privezali na klop in tolkli s palicami, da so izbili iskrico iste človeške dostojnosti, koja tli celo v prsih najbornejše nestvore. A on niti črhnil ni ter ostal nem; da, ostal je nem, ko ga jame okrožni sodnik izpraševati in siliti, naj izpov<5, kaj je delal o polunoči na pokopališči. Ni besedice ni izpre-govoril, ko ga je birič tiral kot živinče, koje Za leto 1883 nahajamo v državnem budgetu znesek kolekovine s 17 100000 gld., znesek raznih pristojbin pa z 32 800 000 gld., vsega skup je tedaj naša državna polovica prejela 49 900 000 gld., ali v okrogli svoti 50 milijonov gld. pod tem naslovom. Lepa svota! bodemo vskliknili, ako jo primerjamo z razmerno nizkim pristojbinskim dohodkom v sosedni Nemčiji. Ali oglejmo si angleški proračun, tam nes6 le koleki 126 732110 goldinarjev. Na Francoskem pa je državni zaklad leta 1883 prejel po kolekih in za re-gistrovanje (Venregistrement) velikansko svoto 303 953 200 gld. avstr. velj.! Oziraje se na te številke pač ne bodemo mogli trditi, daje avstrijski davkoplačevalec sploh preobložen ravno s pristojbinami, dasi priznavamo, da je ta davek nejednako razdeljen ter se čestokrat precčj brezobzirno izterja. V tem prepričanji nas potrdč prvi veljaki v finančnih zadevah, med njimi Schaffle, kateri je tudi tega mnenja, da je možno, dohodek v tej rubriki nekoliko zvišati. Toda pri vsakem novo uvedenem ali povišanem davku je treba paziti na nek merodajen moment. Predno da poslanec svoj glas odda v tem ali onem zmislu, mora uvaževati, ali je splošna korist, izvirajoča iz pomnoženih državnih dohodkov, v pravem razmerji k gmotni izgubi, katera zadeva njegove volilce vsled nove uredbe. V tem oziru odločuje interes posameznih volilnih okrajev, in slabo uslugo bi dotični poslanec storil svojim volil-cem, ako bi v takem vprašanji v nemar puščal svoje mandatarje. Na to praktično stališče moramo se postaviti, ako gre za to, da presodimo dejaujski učinek predložene pristojbinske novele za naše slovenske pokrajine. Gola istina je, da načrt tega zakona odpravlja marsikatere olajšave ter vsled tega precčj izdatno obremeni dotične davkoplačevalce. To se pokaže zlasti pri prenosu nepremičnega posestva proti odškodnini. Res je, da se je za take slučaje pristojbina znižala od 3 Vs odstotkov na 3 odstotke, ali se popelje v mesnico, ter ga pahnil v za-duhlo uječo. „Skrunitelj mrtvih! Ropar!" Po njegovih ušesih je še šumelo, ko je sedel sam v tamnici. Vrže se na otep segnjite slame tam v kotu ter zr& v sivkast občk, na kojem v tem trenotji, jednako metuljčeku, skačejo solnčni žarki. A tudi zdaj ne uide glas njegovim ustnim, niti vzdihljaj, in v njegovih temnočrnih očesih žarelo je nekaj, podobno sveti blaznosti v očesu mučeniškem. Ko pa mine dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem v strašni temnici, jenjal je i slednje šteti in se le sanjavo spominal one d6be, ko je zrl zlate solnčne žarke po gorah in polji, ko je videl tisočero cvetk na travnikih, umrl je tudi oni čudoviti žar v očesu njegovem, polastila se ga je neka poživinjena topost, in celo takrat se ni ganil z mesta, ko mu uječar oznani slobodo. Opotekaje bliža se durim, toda hitro zatisne si oči, da'bi solnčna svitloba krasnega poletnega jutra ne omračila njegovih, svitlobe ne vajenih očij. Iz daljave čuje človeške glasove — rude- pomisliti nam je, da so se pri teh kupninah dovoljevali izdatni odpusti, ako je dotično posestvo hitro menjalo svojega lastnika. Recimo, da je tako posestvo z nova bilo prodano v dveh letih, potem je pristojbina znašala le je-den odstotek. Stoprav tedaj, če je med prvo in drugo prodajo minulo deset let, trebalo je odšteti celo pristojbino v znesku 3 Vs odstotkov. Kedo bode tajil, da je ta prenaredba pre-cčj izdatna zapreka za spekulacijo z nepremičnim blagom ? Finančni vspeh te prenaredbe ceni poročevalec pristojbinskega odseka povprek na 2 270 470 gld. na leto, in drugi izvedenci pričakujejo še večje dohodke od te naredbe. Ali pomisliti je treba, da to poostrenje postavnih določeb vender ne zadeva toliko navadnega posestnika, temveč zlasti podjetnika, kateri z hišami kupčuje. I mi priznavamo, da je taka določba neugodna zlasti razvoju velikih mest, kjer se mnogo zida, mnogo hiš iz spekulacije kupuje in prodaja, in s stališča na pr. dunajskih poslancev po polnem razumemo, da jim ta paragraf preglavico dela. Toda drugo vprašanje je, če smo baš mi na Slovenskem toliko zadeti po tej naredbi, da bi naši zastopniki v državnem zboru se morali upirati novemu zakonu, in tudi o tem nismo uverjeni, da taka trgovina, taka spekulacija sploh ugaja narodnemu blagru. Sicer je pa tudi odsek v svojem poročilu po vsej pravici naglašal, da se jednake pristojbinske olajšave ne nahajajo v nobenem pristojbinskem zakonodajstvu drugih držav. Druga določba pristojbinske novele odpravlja predpravico, vsled katere so kupninski zaostanki pri vknjiženji v zemljiške knjige pristojbine bili prosti. Izjema se bode odslej dovolila le tam, kjer vknjižena terjatev vrednosti 1000 gld. ne presega. Tudi tej točki slovensk poslanec ne more ugovarjati. Saj se je uže tolikrat v najuovejšem času, pri agrarni enkčti in v sejah deželnega zbora poudarjalo, da so ravno zaostale kupnine največkrat prvotni vzrok prevelikemu zadolženju onih posestnikov, kateri so precenili svojo denarno silo ter po- čica mu šine v upala, v&la lica. Vrata zaloputne in čaka tako do večera. Ko se zmrači, urno in tiho smukne iz uječe ter beži skozi speče okrožno mesto. Nagon, da se skriva pred ljudmi, podil ga je od grma do grma in vselej je strahotno obstal, začuvši kak člo-vešk glas. Medlo in počasno plazi se dalje in vedno težje so bile njegove stopinje, čim bližje je prihajal kraju, kjer ima po njegovih mislih stati mala a čedna koča, v njej pa sključena in prijazno smehljajoča se mamica, koja ga je porodila, zanj skrbela, z njim se smijala in plakala! Kaj jej ima podariti v zahvalo? Sramoto in solzd! Srce mu je tolklo tako močno v prsih, da je moral nekoliko odpočiti. Konečno •— tu je uže sosedna hiša — skozi rudeča zagrinjala od katuna blišči ti nasproti prijazna lučica — še jeden ovinek, tam je stara lipa, a dalje--------------------nakrat postoji kot priraščen k tlom, srce njegovo mu zastane. Opoteče se nekoliko korakov naprej ter zatisne oči; zopet je odprš, zgrabi se z obema rokama za glavo, da se prepriča, ali res še živi — toda — vsaj čuti vroče udarce v svojih sencih na ledeno mrzle roke, on vidi sestva kupovali na upanje, ne da bi imeli do-velj kapitala za tak nakup. V tem oziru je cel<5 dobro, če se zapreke stavljajo Iehkomi-selnemu nakupovanju. Te dve točki tedaj ne morete ovirati naših poslancev, da ne bi glasovali za vladno predlogo. Ali nek pozitiven moment jih celo sili, toplo potezati se za pristojbinsko novelo. Dokazati se da namreč, da bode zlasti jedna določba jako koristila slovenskim davkoplačevalcem. Kajti ona uvede olajšavo, katera bode ugodno vplivala na gmotni položaj kmetskega posestnika in malega meščana. Posestva namreč se v naših krajih večjidel oddajo tako, da jih sin podeduje od starišev, bodisi potom oporoke, bodisi po izročitvi med živimi. Do sedaj pa se je jako nejednako postopalo v teh slučajih. Kajti le pri dedš či nah, to je pri prenosu premoženja med umršimi, računajo pristojbinske oblasti po zakonu določeno pristojbino 11/, °/o» izročitve med živimi pa smatrajo za kupne pogodbe ter zaračunajo 31/* odstotkov. Ta razvada, katera se morda upira na neko kazuistično tolmačenje postavnih besed, stvarno pa nikakor ni utemeljena, bode odslej odpravljena. Vsaka izročitev nepremičnega blaga med stariši in otroci, bodisi dedščina ali prenos med živimi, se bode odsihmal jednako odmerila z 1 '/* %i s*cer ne le pri kmetskih posestvih, kakor je vlada hotela, temveč tudi pri drugih realitetah, ako njih vrednost ne znaša nad 5000 gld. Poleg tega pa plačujejo manjši posestniki, če je njih lastnina k večjemu 1000 gld. vredna — in teh je baje pri nas silno veliko! — le polovico dotične pristojbine. Odsek je izračunal denarni vspeh teh olajšav, to je denarno izgubo državne blagajnice v tem slučaji na je-den milijon goldinarjev, in ne bojimo se nobenega ugovora, ako trdimo, da bodo ravno slovenske pokrajine posebno deležne navedenih koncesij. Ako še omenjamo, da se pristojbinska novela loti tudi prevažnega davčnega predmeta, kateri se je do sedaj odtezaval vsakemu davčnemu bremenu, borze namreč, ter tudi njej naklada nekoliko pristojbine, katera mora veljati kot pohleven začetek željno pričakovanega borznega davka, povedali smo dovelj, da označimo svoje stališče nasproti pristojbinski noveli. Da se je tudi trgovinski in obrtni korespondenci v § 11. odmerila neka pristojbina, je sicer istina, ali donesek je tako neznaten (od vsake pole 1 kr. za vrednostne svote med 10 do 50 gld., 5 kr. za višje zneske), in prekanjeni trgovec ima toliko prilike, ozirati se v svojem poslovanji na neprijetne te določbe, da se tudi od njih ni bati neugodnih posledic za našo trgovino in obrtnost. Vzemimo tedaj pristojbinsko novelo v njeni celoti in rekli bodemo naravnost: Da bi našim poslancem bilo zastopati interese veliki h mest, v prvi vrsti dunajske koristi v državni zbornici, lehko bi se protivili z vsemi mestu rodne očetovske kočice — razvaline — pogorišče, iz kojega srede štrli v nebo ogo-/eli brun, kot grozeč prst. Nesrečnež, sedaj brez pristrešja, do-movja, skoči v divjem obupu na mesto, z obema rokama razkopava ogorke, kakor bi si hotel iz te groblje zdrobljenega apna in kamenja izkopati svoj dom, kričč s pretresujo-čim glasom: „Mati, mati!" Nek sosed priteče vsled njegovega krika ter mu vpije: „Le cvili, potepuh, ti spravil si svojo mater pod zemljo 1 Zunaj na pokopališči jo izkoplji, če te mika zlat prstanček, več tako ne boš dobil, kajti požgali smo njeno imenje; umrla je kot beračica in kot mati mrliškega skrunitelja!" Pri teh besedah razjarjenega kmeta čuje se grozovit krik iz ust nesrečneža, koji se spremeni v strašansk hrohot, razlegajoč se v nočni tihoti. Po tem divjem smehu ostala je topa in bebasta sled zblaznelega smehljanja na ustnih mladega fanta; vsi utisi njegovega življenja, haotične podobe njegovega duha spojile so se v čudovito zmes v njegovih bolnih možjanih. štirimi nasvetovanemu zakonu. Toda načrt te postave obseza posamezna slovenskim, posestnikom jako ugodna določila, in oziraje se nanj, ne bi pravo zadeli, ako bi pri konečnem glasovanji zopet pomagali levičarskim pogrebcem! Ogerska gorenja zbornica. V torek pričela se je v ogerski poslanski zbornici debata o preustrojbi gorenje zbornice. Takoj začetkom oglasilo se je nad 25 govornikov, kar gotovo živo priča, kako veliko je zanimanje za to preustrojbo in kako važna je gorenja zbornica. Gorenja zbornica, kakeršna je bila do zdaj, je bila le zbornica veljakov, nikakor ne zastopnikov izmed naroda, na katere je naroc tako rad ponosen. Do zdaj veljalo je le načelo, da se je prišlo brez vseh zaslug v gorenjo zbornico, le zaradi stanu. Ta srednjeveška uaredba se bode zdaj odpravila, kar bi se bilo moralo se vč da uže zdavna zgoditi. V novi gorenji zbornici sedeli bodo razen cerkvenih knezov in članov od rojstva, kateri pa morajo plačevati vsaj 3000 gld. davka od svojega posestva, tudi še imenovani člani. Zdaj pričelo se bode stoprav duševno delovanje v gorenji zbornici, kajti zdaj priti bodo mogli v zbornico tudi možje, kateri se odlikujejo tudi po duhu; to bode gotovo marsikateremu veleumu v spodbujo. Tako možno bode postaviti to zbornico na ono duševno višino, katera se prvi zbornici v deželi spodobi, katero prva zbornica v deželi imeti mora. Gotovo je tudi prav, da se je za člane od lojstva odmeril tudi davek 3000 gld., saj naposled mora veuder vsak član zakonodavske zbornice nekaj zastopati. Imenovani člani zbirali se bodo torej iz duševnih veljakov, reprezeutovali bodo duševno plemstvo; cerkveni knezi zastopali bodo cerkvene interese; članovi od rojstva pa bodo zastopali zemljiško posestvo. Da so zdaj zastopali vso deželo skoro jedino le plemenitaši, je bilo gotovo krivično, ker to ni možno. Res da bode v bodoče tudi Se vedno prevladovalo število izmed plemenitašev, vender bode zraven njih sedelo precejšnje število imenovanih članov. Tako osnovala se bode gOrenja zbornica na modernih načelih, ter bode zastopstvo vsega naroda, in zatorej bode tudi treba, da se v to zastopstvo pokličejo cerkveni knezi vseh zakonito priznanih veroizpovedanj. V novi zbornici ne bodo sedeli samo knezi katoliške, marveč tudi drugih veroizpovedanj. Tako se bode odstranilo ono brezdno, katero je ločilo do zdaj razna veroizpovedanja. To je po polnem liberalno načelo: Če so bila do zdaj v tem zastopstvu nezastopana veroizpovedanja zakonito priznana, pristaja jim, da so zastopana tudi v zbornici, če pa niso zakonito priznana, torej jih država lehko odpravi, prepove. ______ Potikal se je še nekaj časa po vasi in se veselil, ako so se ženske pri njegovem pogledu kričč razpršile na vse strani ter se ga plaho ogibali možki. Pred vsakim pragom, kjer je proseč roko stegnil, zapodili so ga boječe, in ko nekoč pomoli skozi cerkvena vrata glavo, tekčj je bil cerkovnik tu ter mu je zaloputne pred nosom. Konečno ostalo mu ni druzega, nego pobegniti v bližnje gozde, kjer se je živil s koreninami in zelišči, čestokrat tudi od tatvine, ker ga je glad gnal na kmetske njive. A časih probudilo se je v njem hrepe-njenje po človeškem obližji in pripetilo se je v tacih trenotjib, da se je nakrat prikazal pri kaki svatbi, veselicah ali igrah ter plaho skrit, z daljave prisluškoval živahnemu rajanju. Bila je jasna jesenska noč. Stal sem ua terasi svoje male vinogradne hišice. Nad menoj temno-modro nebo, posejano z nebroj-nimi zvezdami; luna pošiljala je svojo čisto, iledo svitlobo doli in odsevala v tiho dalje se valeči reki, ki je tekla sredi med sočnato Ta vprašanja so gotovo uže velike važnosti, a še večje pomembe je vprašanje: ali naj se dosmrtni člani izvolijo ali pa naj jih imenuje vlada. To je gotovo silno važno vprašanje, in Andrassy sam poganjal se je za volilno načelo, kar pa se v6 da še ni posledica, da bi to pravo biti moralo. Mislimo si le, da narod voli dosmrtne te člane v zbornico. Kako se lahko zgodi — in kolikrat se je uže zgodilo — da se z raznimi sredstvi premami omahujoči volilec — ter pošlje v zbornico moža, čegar delovanje le več škoduje; zgodi se lahko, da volilci pošljejo v zbornico krajevnega velikaša, bogatina, ker so ga zaradi za-visnosti od njega morali voliti —■ a tako poslali so nezmožneža v tako važno zastopstvo. Vzemimo pa, da vlada imenuje te člane — in naj si je še tako popačena in strankarska vlada — vselej se lahko pozove na odgovornost in ona jemati mora pri vseh svojih korakih ozir na javno mnenje. Če bode vlada imenovala dosmrtne članove v to zbornico, volila bode gotovo vselej najbolj zaslužne može, kar bi se po volitvah gotovo ne zgodilo. To je jedna najvažnejših točk v preustrojbi gorenje zbornice, in želeti je v interesu tega zakonodavskega zastopa, da se reši v tem zmislu, da vlada imenuje dosmrtne člane. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. ^ Veliko veselje zavladalo je med levičarji državnega zbora, ko so videli, da pri glasovanji o kougrui in pozneje pri debati o pristojbinah ni bila desnica po polnem jediua, obetali so si uže ministerske portfelje, a prazni so bili vsi ti njih upi, desnica je zopet po polnem jedina v načelnih vprašanjih. Vsi poslanci na desnici so sklenili, da bodo vlado še na dalje podpirali v njenem, vsem narodom pravičnem delovanji; vsi poslanci so prepričani, da vlada hoče izvesti povsodi jednako-pravnost, kar pa se v6 da ne gre kar čez noč. To je gotovo veselo znamenje, kajti obžalovati bi bilo, če bi se desnica razkrušila po nestrpnosti nekaterih vročekrvnežev. Vlada izpolnila bode polagoma gotovo tudi želje in ugodila zahtevam slovenskih poslancev gledč slovenščine v učilnicah. Pri debati o preustrojbi ogerske gorenje zbornice stavil je včeraj poslanec Herman predlog, naj se gorenja zbornica odpravi. Tisza pobijal je ta predlog ter izrekal željo, naj bi se predložen načrt vzprejel nespremenjen. On se bode povsodi trudil, da se ohranijo načelna določila. Ce bi bilo pri uekaterih določilih potreba popravkov, naj se to prepusti gorenji zbornici. Izpusti naj se samo paragraf 25., po katerem naj bi se pri prvem imenovanji ozir jemal ua one člane, kateri so se v slednjih treh letih redno udeleževali sej gorenje zbornice. zelenimi lokami. Krog mene, kamor sem pogledal, vile so se trte, obtežene s sladkim grozdjem, čez-nje plavalo je moje oko doli k malemu okrožnemu mestecu, ki je v nočni temini s svojimi lesketajočimi lučicami bilo podobno osamljeni zvezdici. Meni ravno nasproti v mali daljavi dvigala se je gora, a vrhu nje mala cerkvica. Le-ta bila je danes cilj mnogo pobožnih romarjev , mož in žena, ki so, prišedši iz ogromne daljave onkraj visoke Tatre, semkaj dohajali, da položč na visoki gori, torej Bogu aližje, pobožne in iskrene želje v roke Marijo Device. Okolo cerkvice nastljali so bukovih vej za prenočišče, a tudi žganjeprodajalcev ni manjkalo, ki so svojo strupeno robo kričeč ili, tu in tam goreli so veliki ognji velikanskimi kotlji, v kojih se je ku-. tečna jed za lačne želodce. Tam pod staro lipo zbralo se je mlado in staro okrog starega Armenca, ki je prodajal nosljajočim glasom svete podobice, svetinjice in korale, a zopet drugi so glasno molili okolo na planem stoječega križa, Tuje dežele. Nemški državni zbor izročil je novelo o carini komisiji, sestoječi iz 21 članov, in pred-posvetovanje carine na les posebni komisiji, sestoječi tudi iz 21 članov. O carini na žito posvetovalo se bode v zbornici. Bismarck se je izjavil, da država nalaga kmetu uže 30 let sim brčmena. Vse cene se višajo, izirnno one zemljiških pridelkov; bremena, katera so se naložila domačemu kmetijstvu, naj se naložijo tudi inozemskemu. Pri carini na les velja isto. Zvezni svet izrekel je svojo zadovoljnost s pogodbo o izročevanji zločincev, skleneno med Nemčijo in Rusijo. V Švici, kjer je zavetišče inozemskih anarhistov, je zdaj 2000 anarhistov. V vseh večjih mestih imajo anarhistične zveze. Vnanje države pomnožile so svoje tajne redarstvenike v Švici za zdatno število. V francoski zbornici nadaljuje se debata o carini na živino in žito. Debata trajala bode še kakih osem dnij. V jedui slednjih sej dejal je minister za poljedeljstvo, da francosko kmetijstvo uže dvajset let stoji na istem mestu, če ni morda za nekoliko pro-palo. Če si druge države hotč pomagati s carino, mora isto storiti tudi Francija, saj bode to za poljedelce le koristno, kupovalci Pa ne bodo nikake škode trpeli. V Španiji jeli so se brezposelni delavci vedno bolj gibati. Pričele so se demonstracije v Madridu, a odtod razširile so se naglo po vsej Španjski, osebito pa po Kataloniji kjer je okolo 40 000 delavcev brez posla. Položaj postal je opasen; vlada skuša delavcem oskrbeti dela, a vsem ugoditi ni možno. Trgovec iz Ed-Damarja na Nilu, kateri je pred nekaterimi dnevi prišel v Suakim ter je med potom obiskal Osmana Digmo v njegovem taboru ter se z njim razgovarjal, poroča o tem razgovoru v „Nusretu“: nNa moje vprašanje, kaj hoče prav za prav doseči Mahdi, mi je Osman smehljaje odgovoril: Kristijanom prepovedati, da se ne smejo kopati v Nilu, to je, da se vse ozemlje ob Nilu od izvira do izliva da zopet Mohamedanom nazaj." — BMeniš pa,“ sem ga vprašal, „da bode padišab v Carigradu mirno gledal, kako ga boste oropali Sudana in Egipta?" — „Kaj namerava storiti padišah, ne včm; včm pa, da je Mahdi sklenil, da si osvoji Kahiro ter potem pošlje poslanca k Sultanu, naj z njim sklene zvezo." Kakor je videti, je boj v Afriki verskega značaja. »Standard" poroča iz Kortija, da se je Mahdijeva moč v Kartumu, katera se je prej cenila na 25000 mož, s četami Gordo-novimi, katere so prisilili, pristopiti k Mah-diju, pomnožila za najmenj 10000 mož. — Slednji boj, v katerem je pal Earle, vršil se Pri Kirbekanu, kateri je oddaljen od Abu-ttameda, kakih 80 kilometrov. Sudanci so j. J. dobro utrjeni na skalah in so dobro stre- . To je bilo kričanje, kletje, molba in ščepet tam gori pred cerkvijo, toda vsled daljave Zmanjšano in šumečega vetra, zgubi val se je ta vrišč, in na moja ušesa udarjalo je neko uho brenčanje, podobno mnogobrojnira žužkom. , Sedaj je utihnilo tudi to brenčanje, na-“»'at se prikažejo goreče baklje, se razvrstč v Pare, le-ti v kolobar okolo cerkve, spremljani čudesno zvočnega petja, pomikajoč se dalje, je to „vencev ples", kojega so plesala debeta in fantje na čast Matere božje, prepelje narodne pesni domovine svoje. Naslonim se na ograjo terasino in zrčm v. počasno vrteč se zlat kolobar tam gori, ki s‘ je menda izposodil svit svoj od zvezd, ko ^e probudč iz mojih sanjarij urne, mačje Popinje. Ozrem se ter zapazim temno podobo fliožko, ki se je v čudovitih skokih približevala terasi. Mislčč, da je kak tat, se pomaknem nazaj v vežo. V dveh skokih bil je na terasi, ogleda se bojazljivo ter hoče zopet zbežati, a hipoma mu šine druga misel v glavo ter se vsede na tik njega stoječ panj. Bleda mesečina padala Da je Gordon v istini mrtev, potrjuje to poročilo: Ko so Angleži zaseli pozicije pri Kirbekanu, našli so prepis pisma, katerega je pisal guverner iz Berbera, predstojniku kirbe-kanskega okraja, poročajoč, da je dobil od Mahdija pismo, v katerem mu poroča, da si je dn<5 2G. januvarija osvojil Kartum in da je Gordon mrtev. Dopisi. Iz Starega Trga pri Loži, 10. februvarija. (Izv. dop.) Kakor ste uže poročali, umrl jo dnč 6. t. m. v Pudobu g. Jakob Vilar, župan in posestnik. Pokojnik bil je vedno zvest narodnjak, njegova beseda pripomogla je mnogo v prosveto narodnega probujenja v ložki dolini. Vilar bil je deij časa predsednik tukajšnji čitalnici, bil je vsekdar požrtvovalen, ni ;se strašil ni truda ni gmotne podpore, kader je bilo treba delovati za narodno stvar. Minolo nedeljo pa smo izročili blagega moža črni zemlji, prenehalo je njegovo blago-tvorno delovanje med nami, a spomin nanj izginil ne bode nikdar iz naših hvaležnih src. Vse ga je spoštovalo, vse ljubilo, in to pokazalo se je najbolje pri pogrebu njegovem. Blagemu pokojniku prišli so izkazat slednjo čast gospodje iz dalnjega Cubra, da-si je bilo ravno tedaj vreme zelo neugodno. Udeležili so se mrtvaškega sprevoda mnogi Cerkljani, župan z Blok in občinski odborniki, gospodje iz Prezida. Da se je udeležilo mrtvaškega sprevoda vse domače ljudstvo, občinski zastop iz Loža z veleštovanim županom g. Lahom vred, mi skoro omenjati ni treba. Na krsto položilo se je trinajst prekrasnih vencev od sorodnikov, prijateljev in spoštovateljev. Tako pokazal je narod, kako umeje častiti svoje prijatelje! Blag mu ostane spomin! Iz Begunj pri Cerknici, 12. februvarija. (Izv. dop.) Odbor tukajšnjega bralnega društva je sklenil napraviti veselico s tombolo. Ker pa društvo nima premoženja, zložili so gospodje odborniki in nekateri udje nekaj denarja, da so omogočili veselico. Čisti dohodek so namenili darovati v prid revne šelske mladine. Da je bila veselica dobro obiskovana in da se je povoljno izvršila, kaže to, da je g. učitelju predsednik društva, g. Jakob Meden, izročil 30 gld. kot čisti dohodek veselice, da za to svoto nakupi pisalne priprave kakor tudi beril in računic za revne šolske otroke. Gospodje, ki so v ta namen kaj darovali, so naslednji: Jakob Medčn, Josip Medčn, Josip Škrl in Anton Vidmar — iz Begunj; Janez Švigelj iz Selščeka; Janez Turšič iz Bezov-ljaka; Anton Švigelj sKožljeka; Josip Milavec iz Cčrknice in Fran Malavašič z Vrhnike. Gospodom darovalcem kakor slav. odboru bral. društva za ta velikodušni dar v imeni revne šolske mladine najiskrenejSo zahvalo! je na njegovo postavo in v njej sem takoj spoznal v cunje zavitega bledega izobčenca, ki je s topim smehom nepremično zrl mrklega očesa tj& gori k plešočim lučicam. Počasno jame se pogled njegov oživljati; njegovo velike črne oči žareti, topi usmev izginol je z njegovih usten, brzo skoči na noge in tiho pred-se govoreč steza roke, kakor bi je hotel komu podati, a prične počasi plesati. Vedno silnejši je bil njegov glas, a strastneje plesanje njegovo, in zdelo se je, kot bi hotel neko dozdevno osebo pritiskati k sebi. Oči njegove so lesketale, glas se mu je tresel in sopel je silno; dolgi lasje so mu divje opletali okolo vpalih lic, na kojih je bilo znati perečo rudečico. „Tihon!“ zakličem glasno. On nakrat po-stoji, šepetaje tiho: „Kam je izginola? — Vsaj je bila tu pri meni!" Zapazivši mene, upre v inč svoje oči in kakor iz sanj probudivši vikne: „Ah, ste vi!" urno zbeži po stopnjicah, jaz pa za njim. „Ti-hon", rečem mu ter ga primem za roko — „ostani, nisem te hotel pregnati." Neverjetnim očesom me pogleda, a vender Razne vesti. — (Umor cole rodbine.) Iz Frankfurta so poroča z dnč 8. t. m.: V vasi Waltersdorf dogodil se jo pretekli Četrtek zločin, ki je razburil vso prebivalstvo daleč na okoli. Kolonist Fiedler umoril je ta dan zjutraj svojo soprogo in troje svojih otrok v starosti od treh do devetih let, potem se je pa Se sam pod streho obesil. Vsakako dovršil jo dejanja med tem, ko je njegova rodbina Je spala, kajti otroci ležali so v postelji, a njegova žena razpravljena pri postelji na tleh. Morilec bil je prej poznat kot precej miren in delaven mož. Kaj ga je do strašnega dejanja privedlo, ni znano. — (Jan. Nep. Desolda,) bivši rektor plzenskega gimnazija in velezaslužni češki pisatelj umrl je 8. t. m. v samostanu v Tepli, 74 let star. Delaven je bil na polji literarnem zlasti v verskem oziru in slul kot prelagatelj grških klasikov. Poslednje delo njegovo, zgodovina Thukididova, je ravno v tisku. Glavna zasluga njegova pa jo, da je kot profesor na nemškem gimnaziji plzenskem probudil v čeških študentih domoljubno zavest in da je vspešno učinkoval v duhu Sodlačko-vom in Smetanovem. — (Mejo na Nomškem. V Wickersdorfu gre meja sredi skozi neko hišo, da, sredi skozi peč, tako, da se večkrat pripeti, da se v jedni in isti peči kuha kava na altenburški, a krompir na saksonski strani. V bližnji vasi pa gre meja skozi nek hlev, tako, da kravo jedo krmo na Alton- buržkem, kojo prebavljajo na Saksonskem. — (Nesreča na žele znici.) Na mostu čez reko Raritan pri Now-Brunswicku blizu New-Yorka zadela sta se v soboto dva vlaka. Jeden vlak bil jo naložen s petrolejem, kateri se jo užgal. Vozovi z gorečim petrolejem pali so čez most; pod mostom v bližini pa stojijo tovarno in hišo, in po tem gorečem petroleji vnela so je jedna tovarna in več hiš. Pri požaru zgoreli sta dve osebi in voliko konj. Škode je okolo 750 000 dolarjev. Gordonova smrt. Polkovnik VVilson izjavlja, da jo izdajstvo Faragh-paše zakrivilo pad Kartuma in smrt Gor-donovo ter o tem poroča naslednjo: Faragh zdol se jo uže delj časa Gordonu sumniv; da, jedenpot je bilo uže dokazano, da se Faragh bavi z izdaj-skimi namerami. Gordon mu je vender vedno prizanašal, ker se jo ali bal, da ne bi kaznovanje Faragha vzbudilo nevoljo med sudanskimi njegovimi četami, katero jo Gordon silno potreboval, a Faragh jim jo bil poveljnik ali pa je morda Gordon vender verjel zagotavljenju Faraghovemu, da mu v bodočnosti hočo biti po polnem udan. Faragh-paša pa jo izdal Kartum zjutraj dne 26ga januvarija; odprl je vrata v Kartum ter v mosto spustil Mahdijeve čete. Gordon čul je trušč, katerega so provzročile Mahdijeve čete pri svojem vhodu, skočil je iz svojega stanovanja na ulico, a pri vhodu v njegovo palačo zadela ga je izdajska gre za menčj počasi, kot bi bil utrujen, proti terasi, kjer se na moj migljaj vsede. Tresel se je po vsem životu in zrl v m6 z onim molčeče prosečim očesom, ki je sličen psu, ako se hoče vbraniti palic, še le, ko je opazil, da sem se naslonil njemu nasproti mirno na terasino ograjo, oddahne se. „Ne boj se“, pravim mu, „ne bom ti storil nič žalega, preveč se mi smiliš." On nič ne odgovori; z lahka je poigraval topi usmev krog njegovih usten, toda kmalu zgine. „S kom si preje plesal, ko sem te motil?" Še vedno je sedel tu: nepremično in molčal. Čez nekoliko časa mrmral je med zobmi: „Vam je dolgčas, gospod, in so hočete šaliti! Toda, za vraga, čemu je pa norec tu, nego da se z njim šalimo. S svojo ljubico sem plesal poprej, čujete li, s svojo ljubico, ki je — mrtva uže pet let! — Ha, ha, se me li bojite ? — Saj ste hoteli to vedeti, strijček, a jaz — uže grem, ne strašite se, uže grem !14 (Dalje prihodnjič.) roka, nekov Sudanec zabol mu je večkrat bodalo v srco. Divji kordofanski strelci razkropili so so brzo po vseh mestnih ulicah in pričelo so je splošno mesarsko klanje. Vso osebe, katero so ostalo še Gordonu zvesto, so bilo umorjene. Prizaneslo se ni nobeni ženski in otroku. Priče tega groznega dogodka pripovedujejo, da se jo kri pre' takala ves dan po ulicah kar v potokih. Večina posadke so je prostovoljno udala Makdiju ter mu obljubila pokorščino; in Mahdijevi generali dogovorili so se takoj, kako bode na najboljši način možno braniti Kartum. Veliko število strelcev nastavilo se je v vnanjih trdnjavah in redutah. — General Wolseley poroča, da so ogleduhi iz Kartuma potrdili smrt Gordona. Žalost v Londonu je splošna. Javno mnenje jo razburjeno, razjarjeno na Morleya in Courteneya, katera sta zahtevala, naj se Anglija ne briga dalje za Sudan. — »Dayly News“ imele so zaradi Gordonove smrti črn obrobek. Domače stvari. — (Za kmetovalce.) Visoka c. kr. deželna vlada naznanja, da se bode tudi letošnjo pomlad prodalo več mladih gozdnih drevesec iz osrednje državne šole pri Rožniku. Nekatero vrste mladih gozdnih drevesec se bodo pa dobile brezplačno. Prošnje za taka drevesca naj se vložijo vsaj do 10. marcija t. 1. pri dotičnem c. kr. okrajnem glavarstvu. — (Mestni magistrat ljubljanski) naznanja, da ležijo volilni listi za letošnje dopolnilno volitve v mostni zastop pri magistratu javno na ogled od 10. februvarija do 8 marcija 1.1. — (Osebne vesti.) Okrajni sodnik v Kranji g. Potrata je obolel in namestil njega prevzamo na lastno prošnjo poslovanje okrajni sodni pristav v Vipavi g. Josip Hauffen —: (Pastirski list), objavlja postno postavo za ljubljansko škofijo; polajšave, katere so se glede posta doslej dajalo v ljubljanski škofiji, voljajo tudi za leto* 1885. — (Podoknico in baltljado) priredili so včeraj zvečer ob 8. uri učenci ljubljanskega višjoga gimnazija svojemu spoštovanemu ravnatelju, gospodu c. kr. deželnemu šolskemu nadzorniku Jakobu Smoleju, kot odhodnico na njegovo novo mesto. Pod oknom stanovanja gosp. vodje Smoleja v Frančiškanskih ulicah zapeli so pevci več prav krasnih posnij. — (Sreberno poroko) obhaja danes znani zvonar g. Albert Samassa. Petindvajset let poročen je užo s svojo soprogo Ano roj. Gregl. — (Umrl) je predvčeranjem zjutraj na Reki contre-admiral Iv. N. pl. Pauer. Prejšnji večer se je še prav dobro zabaval pri neki plesni veselici. — (Na drsališči) pod Tivolijem priredilo so je včeraj zvečer drsanje v kostumih. Udeležba bila je mnogobrojna, in kostumi bili so prav vkusni in krasni. — (Železnišk voz) s Pragarskega vozečega brzovlaka skočil jo dne 9. t. m. zjutraj pri Veliki Nedelji iz tiru. Poškodoval so ni nihče. Voz spravili so kmalu nazaj, vonder jo imel vlak vsled te nepriliko poldrugo uro zamude. — (Postne pridigo) bode imel letos o. jezuit Htlnnor vsako sredo in potok zvočor ob G. uri, ob nedeljah pa o polu 10. uri dopoludne vselej v nemščini. — (V Trstu) so še vedno precoj hudo razširjeno koze; oboli skoro vsak dan okolo 7 oseb in po 2 umrjeta. Philadelphia, 14. februvarija. Blaznica za uboge je pogorela ; 28 stanovalcev je našlo v ognji smrt. Dunaj, 13 februvarija. Včeraj bil je pri cesarji obed, katerega so se udeležili tudi poslaniki Italije, Turčije, Angleške, Grške, Saške opatijske in Srbske. Padova, 13. februvarija. V minoli noči ustrelil je sicilijansk vojak iz jeze dva kor-porala in jednega saperja, jednega vojaka pa je ranil. Morilca, kateri je zahteval še več žrtev, so zaprli. Skanghai, 13. februvarija. Francoske ladije zapustile so danes Gutzlaff ter se po dale pred Tkeippo. Telegrafično borzno poročilo z dnč 14, februvarija. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................83 -30 » » » » srebru........................83-85 Zlata renta....................................106 • 60 5% avstr, renta................................99'10 Delnice narodne banke.......................... 864- — Kreditne delnice................................. 303 • 30 London 10 lir sterling. . ....................123 • 90 20 frankovec...................................... 9-775 Cekini c. kr...............1................... 5'80 100 drž. mark . . . ..............................60-40 Telegrami »Ljubljanskemu Listu Dunaj, 14. februvarija. Nasproti porodom nekaterih listov, da nadsodnije pred-jdnik ni izvel justičnega ministra ukaz o idnijskih izpitih v slovenskem jeziku, omenja Fremdenblatt" iz zanesljivega vira, da je to eresničuo in po polnem neosnovano, kajti otični ukaz intimiral se je predsedstvu so-išč v Celji, v Ljubljani, v Rudolfovem in v elovci z opazko, da se to naznani onim av-{ultnntoin, kateri še niso dostali sodnijskega pi^a. Uradni g-lasnik z dnč 13. februvarija. Eks. javne dražbe: V Ljubljani hiša Matilde F.cker, kleparjeve soproge v Ljubljani, Travniške ulice št. 5 (6200 gld.), dnč 16. marca, 16. aprila in 18. maja. — V Ilir. Bistrici posestvo Ant. Frankovo iz Celja (1650 gld.) dnč 17. aprila. — V Vel. Lašičah posestvo Fr. Koširja iz Črnega Potoka (3420 gld.) dnč 3. marca, 7. aprila in 2. maja. — V Trebnjem posestvo Jos. Brezarja iz Breze (3702 gld.) dnč 24. marca in 24. aprila. .— V Kočevji posestvo Urše Hogler iz Vrbovic (1267 gld.) dnč 11. marca, 8. aprila in 13. maja. — V Radovljici posestvo Jos. in Neže Kotnik iz Doslovič (1750 gld.) dnč 9. marca, 9. aprila in 9. maja. — V Kostanjevici zemljiščina parcela Jur. Petrin-čiča (176 gld.) dnč 11. marca. — V Metliki zemljišče Iv. Malešiča iz Radovič dnč 21. februvarija; — zemljišče Jova Juriča iz Doljane dnč 21. febr. Razpisana dobava: Za novo zgradbo dež. muzeja «Rudolfinum» razpisujejo se: steklarska (1885 gld. 50 kr.) in pleskarska (1719 gld. 88 kr.) dela. Pismene ponudbe naj se vpošljejo dež. odboru kranjskemu skoro do dnč 2. marca opoludnč do 12. ure. Podrobneji pogoji se izvedo v pisarni deželnega stavbinskega urada v dvorci št. 2, v Gospod, ulicah, od 9. do 12. ure in popoludnč od 3. do 5. ure. Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Kostanjevici za katastersko občino čemeča Vas; poizvedbe dnč 2. marcija ob 7. uri zjutraj. Tiyoi. Dnč 12. februvarija. Pri Maliči: Pleiss, trgovec, iz Remscheida, — Peterka, Freytag, VVester, Werling, trgovci, in Drexler, zasebnik, z Dunaja. — Miiller, c. kr. stotnik, s soprogo, iz M.-Vasarhelyja. — Hammerer, trg. potovalec, iz Trsta. — Gorup, zasebnik, s sinom, z Reke, — Hofmann, trgovec, iz Kočevja. Pri Slonu: Fafber in Fischer, trgovca, z Dunaja. — Haumeder, c. kr. nadlajtenant, iz Gradca. — Globočnik, trgovec, iz Kranja. Pri Južnem kolodvoru: Bartl, trgovec s čipkami, iz Reischdorfa. — Novakovič, vinotržec, iz Hrvatske. — Goriup, trg. potov., iz Gorice. Umrli so: Dnč 13. februvarija. Marija Gostič, hči kazn. paznika, 2 1., Lončarska steza št. 6, davica. Protikataralične salicilne kroglice izdelovane po G. JPlccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr. Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti. (106) 15—9 n pivo v steklenicah. priporoča A. Mayerjeya trgovina piya v steklenicah v Ljubljani. (1) 61—7 Meteorologično poročilo. Čas opazovanja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Stanje barometra v mm Tempe- ratura 741-36 — 9-6 741-26 — 1-8 742-52 — 5-4 Vetrovi bzv. szpd. sl. Nobo megla js- Mo-krina v mm 000 Najfinejša melange-marmelada (mešana, žlahna omška iz ovočja) kilo po 40 kr., pristn.1 Izlečelc iz iajo-veg-a rvn.m.a, dobiva se pri (14) 6—5 J. R. PAULIN-ll, Pred škofijo št. 1. Blago za obleke 1® iz trajne ov6Je volne, za moža srednje velikosti 3-10 metro t / za gld. 4,96 iz dobro ovčjo volne; , » » 8,-— » boljše » » jeduo obleko ( » » 12,40 » jako fine > » Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 m do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Jen. Stikerofskf Uatanovljeno ■ 1866 ■ fe/torlšlcs. zaloga -v Brnu. Vzorki franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankov&no. Pošlljatve proti povzetji čez 10 gld. ffanoo. V zalogi imarn sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabriških cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo sukneno ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—2 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemljč se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. Vozni nakladni listi dobivajo se v tiskarni Kleinmajr & Bamberg v Ljubljani. Odgovorni »rednik J. Naglič. Tiskata in zalagata lg v. Klainmnyr & Fod. Bamberg v- Ljubljani. Kranjska eskomptna družba v likvidaciji v Ljubljani. Slavni občni zbor z dne 12. januvarija t. 1. poveril je z likvidacijo Kranjske eskomptne družbe podpisani odbor. Na podlagi vršeče se volitve dovolilo je visoko c. kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani protokoliranje likvidacijske firme z odlokom z dnž 15ega januvarija štev. 336/124 ter isto upisalo. Po svršetku te formalne zadeve bil je prvi nalog, stanje družbe natanko preiskati, ter se je v ta namen izdelal 17. janu- varija nečist računsk zaključek (Rohbilanz) in se potem vršila natančna revizija vseh aktiv in passiv še istega dne. Ko se je ves nahajajoči materijal spravil v red in deloma prenaredil način prejšnjih uknjiževanj, pričelo se je z osnovo provizoričnega reda, v kojem se je po možno prostem toda zmedenim in odgovornostnim razmeram primernem načinu določilo daljše poslovanje. Odbor se je trudil in se še trudi, raznotere posle urediti, deloma zmedene razmere razjasniti in, v kolikor je to možno, s potrpljenjem in prizanesljivostjo gledš dolžnikov toda kjer treba, tudi s primerno resnostjo izterjavati zaostale svote, ter je menil, da najbolje stori, in to v zmislu svojih p. n. mandantov, ako objavi naslednji nečisti računski zaključek konoem meseca januvarija 1.1., kojemu so, v kolikor je to treba, vedno semtertijd pristavljene pojasnilne besede. Aktiva. 15 i 1 a ii c a Passiva. Januvarij 1885. gld. kr. gld. kr. 1.) Za tekoči račun 152 340 18 1.) Akcijna glavnica 150 000 — Od tega konto izključile so se terjatve istih osob in 2.) Akoijne obresti 75 — firem, ki notorično ne morejo plačati ali družbenim zahte- 21 532 50 vam oporekajo, obsežena sta pa tudi še dva dolžna za- 3.) Poroštveni zaklad dolžnikov ostanka v znesku gld. 383,64 in gld. 157,30, o kojih se toži. 4.) Obresti poroštvenega zaklada 2 944 27 a.) Prenos teh zneskov ima se zgoditi na račun dolgov. 341 508 55 Narasle in nezahtevane obresti g6renjih vlog. Conto dubloso delničarjev 63 596 13 Obstoječ iz terjatev: 5.) Za tekoči račun gld. 309391,15 pri Avg. Tschinkelovih sinovih in 6.) Rimesne obresti A 2 006 42 brat. Tschinkel, > 4317,40 pri Tschinkelu ml. v Požunu, » 27800,— pri Franu Fortuni v Ljubljani, Prednešene in došle obresti za menjice na račun dolžnikov. 89 ki so vzeti v polnem znesku, ker v tem trenotji manjka 7.) Rimesne obresti B 2 906 pravo merilo za njihovo pravo vrednost. Terjatev pri Avg. Tschinkelovih sinovih je vknjižena. Z Fr. Fortuno 8.) Rezervni zaklad dolžnikov 2 663 — vršž se poravnavanja. 49 804 9.) Oiro-konto 687 411 51 3.) Državnih papirjev konto Tvori vrednost lastnih papirjev po kurzni vrednosti z dn6 31. decembra 1884, med temi se nahajejo: 100 delnic 24 10.) Obresti za pokriti kredit Prednešene in došle obresti za zastavljene državne 347 32 družbe po gld. 109'/a in gld. 25200 I. prio- papirje. ritete Albrechtove železnice po gld. 98, torej pri tem / aktivu nij izgube, marveč pričakovati je mali prebitek. / 4.) Rimese A 170 232 94 / Menjice v portfelju pod poroštvom kreditnega društva. / 6.) Rimese B 120 064 14 / Menjice, ki so v portfelju na račun delničarjev. Dolžni zaostanek v znesku gld. 15 000 reklamuje radi tega nek akceptant, ker se baje njemu nij zaračunil. V tej zadevi treba počakati sodnijske razsodbe, ki se baš vrši. / e.) Conto dubioso dolžnikov V poroštvo kreditnega društva spadajoč. 6 482 10 / 7.) Trogki Obsezajo ekspenzare, tisk in inserovanje, poštnino, 608 19 / 8.) koleke, pisarniške potrebe in preddatve za sodnijske troške. / Najmarina Reprezentuje naprej plačano najmarino do konca meseca marca 1. 1885. Da se zmanjša število prostorij na najpotrebnejše in da se oddA obstoječa pogodba, pričela so sevtem oziru pogajanja. 275 / e.) Služnine 1 143 31 j Plačane služnine pro januvarij in februvarij t. 1., ki ki se pa zmanjšajo vsled tega, da sta dva bankovna uradnika uže dala njijino normirano odpoved iz službe, ki poteče konci marca t. 1. / 10.) Davki Plačani davki. 21 87 U.) Obresti za tekoči račun Posledek računskega zaključka nekaterih vunjanih tekočih računov. 7 75 ia.) Provizije Istotako. 7 61 j 13.) Račun za pokriti kredit Preddatve na vrednostne papirje. Sigurno se ni bati 41104 — / 14.) izgube. / Conto sospeso izmaknjenih državnih papirjev Defravdirani državni papirji, ki so bili zastavljeni pri avstro-ogerski banki, a sicer: gld. 1000,— 5% zastavna pisma oger. hipotek, banke, » 1000,— 5% dunajsko posojilo z 1. 1871, » 600,— sreberna renta, so se zopet nazaj kupili. 1 734 21 / Te efekte je likvidacijski odbor sprejel v svojo shrambo. 550 / 15.) Račun stroškov Avg. Tsohinkelovih sinov . . Do sedaj narasli stroški v zadevi Tschinkelovih firem. ~ / 16.) Kranjska hranilnioa Bukvice kranjske hranilnice. 30 000 / 17.) Blagajničnl račun Nahaja se v gotovini. 8 282 33 / / 18.) Račun dobička in zgube Dosedaj dokazana izguba. 9 316 62 / 933 483 04 933 483 04 Omeniti se tudi mora. da se je bil nemali del delovanja likvidacijskega odbora vporabil v konečno uredjenje dolžnostij pri giro Kranjske eskomptne banke. Kakor znano, je ta vže takrat, ko je počil prvi neugodni glas o firmi Tschinkel, v veliko večji meri pa pozneje, ko so jeli pritiskati upniki, si morala denar preskrbeti vsled prodaje menjičnega portfelja. Glavna naloga pa je, da se zaprečijo terjatve in zahteve do likvidačne družbe glede prejšnjih transakcij. Ako se te obvezanosti — kar se bo zgodilo v drugej polovici meseca marca — gladko izvršž, k čemur je opravičena nada, razdele se do tija iz raznih aktiv realizovani zneski v gotovini Jednakim načinom pomerno med vse upnike. V Ljubljani V dan 11. februvarija 1886. Kranjska eskomptna banka v likvidaciji. Mayer s. r. Jos. Luckmann s. r. Vaso Petrieič s. r. Jos. Krisper s. r. Jos. Kordin s. r. Jos. Kuschar s. r. P. M. Schmitt s. r. Jan. Janesch jun. s. r. M. Treun s. r.