m sldTcvst Še danes in jutri v Trstu na Borznem trgu in v okolici raj dogodkov v sicu rraLa un voio di evertc n poü in mila Primorski št. 222 (20.850) leto LXIX. QOSTISCE TBR Ribje in mesne specialitete ter jedi oOV s tartufi 1 «Vi V" .Jl1^ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Spet mutti Merkel ali kaj drugega? Rado Gruden Na jutrišnjih volitvah v Nemčiji ostaja samo še eno vprašanje. Ali bo »mutti« (mati) Angela Merkel tudi po osmih letih vladanja ostala na kanc-lerskem položaju ali bo morda v zadnjem trenutku prišlo do zasuka, ki bi lahko prinesel tudi zelo presenetljiv razplet. Razlika med dvema možnima koalicijama - sedanjo črno-rumeno krščanskih demokratov in liberalcev - in koalicijo med socialdemokrati, Zelenimi in Levico je namreč minimalna. Če se je še pred kratkim zdelo, da Merklovi, ki se lahko pohvali z marsikaterim dosežkom, nihče ne more odvzeti tretjega zaporednega mandata, pa so se zadeve začele močno spreminjati, ko so nekdanji de-mokristjani ustanovili evro-skeptično Alternativo za Nemčijo, ki glasove odžira izključno krčanskim demokratom iz vrst CDU/CSU. Na drugi strani pa je celo vprašljiv ponovni vstop liberalcev v parlament. Ti so po napovedih na meji petih odstotkov, ki še zagotavljajo mesto v parlamentu. Stranka Angele Merkel ima res še izrazito prednost, saj naj bi dobila med 35 in 40 odstotki glasov, toda skupaj z liberalci lahko računa na največ 45 odstotkov. To pa bi bilo lahko premalo, saj naj bi približno ravno toliko dobila koalicija socialdemokratov (25 - 30 odstotkov), Zelenih (9 odstotkov) in Levice (8,5 odstotka). Kdo bo prevladal med Angelo Merkel in Peerom Stein-brückom, bo odvisno tudi od volilne udeležbe in tudi od tega, koliko volivcev od skoraj 35 odstotkov še neodločenih Nemk in Nemcev bosta do jutri še prepričala Merklova ali Steinbrück. Kot zdaj kaže, bo volilni boj negotov, zgodi pa se celo lahko, da ne ena ne druga stran ne bo imela zadostne večine za vladanje. Ker v Nemčiji ne marajo negotovosti, je zato povsem možna tudi velika koalicija, čeprav jo je Steinbrück v predvolilni kampanji odločno zavračal. Zato pa je bila Angela Merkel veliko bolj previdna in ni rekla ne ja ne ne. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS SOBOTA, 21. SEPTEMBRA 2013 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , trst - Na Borznem trgu se je začel Slofest Lep dan za Trst Bogat tridnevni kulturni spored - Ob prisotnosti številnih gostov pordenonelegge Miha Obit danes gost na festivalu PORDENON - V sredo se je v Pordenonu pričel praznik knjig in njihovih avtorjev Por-denonelegge. Med letošnjimi gosti je malo slovenskih literarnih ustvarjalcev, pa čeprav je prireditev v preteklih letih na stežaj odprla okno na sodobno slovensko literarno prizorišče. V tem smislu izstopa ime novega urednika tednika Novi Matajur Mihe Obita, ki na vrsti srečanj nastopa kot pesnik, prevajalec in posrednik med kulturami. Danes bo vodil italijansko-slovensko pesniško prevajalsko delavnico. Ob tej priložnosti smo se z njim kratko pogovorili. Na 5. strani Medobčinsko združenje Sovodnja, Špeter, Podbonesec Na 3. strani Dvojezični urniki avtobusov na Krasu Na 6. strani Avtocestno vozlišče pri Gradišču je dokončano Na 12. strani Pomnik na Cerju dobiva vsebine Na 13. strani Trgovina Buonacquisto zapušča center Smart Na 12. strani TRST - Z Vrabčevo Zdravljico, ki so jo na Borznem trgu zapeli združeni pevski zbori, se je sinoči začel prvi Slofest. Praznik Slovencev v Italiji bo v tržaškem mestnem središču trajal vse do jutri zvečer. Odprtja se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, srečno pot pa so kul- turnemu festivalu zaželeli tudi domači župan Cosolini in drugi gostje. Bogat spored dogodkov vabi tudi danes na trg in v bližnjo Ulico Cassa di Risparmio, kjer so uredili Slofestovo naselje. Na 10. in 11. strani Podjetje KLIMAN srl neposredno prodaja N KRAS V RAZREDU A vile in apartmaji v energijskem razredu A | visoka energetska učinkovitost, inovativne gradbene tehnike in strogo spoštovanje okolja ter lokalnih tradicij Poštenost in transparentnost Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino Fernetiči 14 Tel. 334 26 56 119 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certificirana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama BČ V ■ or Fernetiči 14 Ulica Vergerio 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco 23 Cervignano - Ulica Garibaldi 44 9771124666007 2 Sobota, 21. septembra 2013 ITALIJA, SVET rim - Napolitano poziva k pomiritvi konflikta med sodstvom in politiko Splošen odpor proti povišku davka IVA sirija Prvi podatki o kemičnem orožju DAMASK - Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW), ki bo bdela nad uničenjem sirskega kemičnega orožja, je od Sirije prejela prve podatke o njenih zalogah tovrstnega orožja. V državi, ki jo že poldrugo leto pretresa nasilje, se medtem zaostrujejo odnosi med uporniškimi skupinami - vse pogostejši so spopadi med islamisti in Svobodno sirsko vojsko. Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je prejela »prvo deklaracijo« Sirije glede njenih zalog kemičnega orožja, je v Haagu sporočil tiskovni predstavnik organizacije. Podatke bodo sedaj preučili, je napovedal. O nadaljnjih korakih na poti do uničenja sirskega kemičnega orožja mora odločiti 41-članski izvršni svet organizacije. Ta je sicer za nedeljo predvideno srečanje, na katerem naj bi o tem odločali, prestavil za nedoločen čas. Po navedbah diplomatskih virov naj bi preložitvi botrovalo to, da se ZDA in Rusija še niso dogovorile glede osnutka besedila, o katerem naj bi razpravljali. Sirija mora v skladu z dogovorom, ki sta ga pred tednom dni dosegla Washington in Moskva, OPCW predati celoten seznam svojih zalog kemičnega orožja in proizvodnih mest. Inšpektorji organizacije bodo nato podatke preverili na licu mesta in zavarovali vse orožje in obrate do uničenja. Točna časovnica še ni znana, je pa dogovor med ZDA in Moskvo predvideval, da mora Sirija podatke o svojem kemičnem orožju predati do sobote, nakar naj bi ga uničili do sredine prihodnjega leta. V nemirni Siriji se medtem zaostrujejo odnosi med različnimi uporniškimi skupinami, predvsem med nekaj najbolj uveljavljenimi uporniškimi skupinami in islamisti na severu države. V minulih dneh so med Islamistično državo v Iraku in Siriji (ISIS) in pripadniki Svobodne sirske vojske potekali siloviti spopadi za mesto Azaz blizu sirske meje s Turčijo. Včeraj sta nato skupini dosegli dogovor o prekinitvi ognja. Poleg prekinitve ognja dogovor med uporniškima skupinama vsebuje tudi izpustitev ujetnikov, ki sta jih strani zajeli med spopadi v sredo, v roku 24 ur ter vrnitev zaseženih dobrin. Sirska nacionalna koalicija je islamistično skupino ISIS že obtožila kršitev načel revolucije, s tem ko je v Azazu obrnila orožje proti borcem Svobodne sirske vojske. Azaz ima sicer tako simbolično kot strateško vrednost, saj je eno od prvih mest, ki so jih uporniki iz Svobodne sirske vojske julija 2012 zavzeli iz rok vladnih sil. Za posrednika v pogovorih med uporniki in režimom Bašarja al Asada se je medtem danes ponudil Iran. Kot je v današnji izdaji ameriškega časnika Washington Post dejal iranski predsednik Hasan Rohani, »moramo ustvariti ozračje, v katerem bi ljudstva v regiji lahko odločala o lastni usodi,« je zapisal. RIM - Predsednik vlade Enrico Letta se je včeraj na Kvirinalu sestal s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom. Letta je zagotovil, da ne bo dopustil, da se vlada ujame v navzkrižne prepovedi in bo nadaljeval z realizacijo programa, ki si ga je vlada zastavila za izhod iz krize. Na srečanju je tekla beseda tudi o kočljivem gospodarskem položaju Italije, ki je po pravkar objavljenih podatkih prebila dopuščeno mejo 3 odstotkov deficita, kot je bila dogovorjena v Evropi. Letta je poudaril, da bo morala država spoštovati sprejeti dogovor, kar bo zelo zahtevno. Predsednik republike je včeraj dejal, da je nujno vtzpostaviti ravnovesje in medsebojno spoštovanje med različnimi vejami oblasti v državi, konflikt med politiko in sodstvom pa je potrebno ustaviti. Kar zadeva ukrepe za reševanje proračunskega ravnovesja je trenutno je najbolj v ospredju vprašanje po-viška davka Iva, ki vzbuja velik odpor pri strankah in domala vseh družbenih kategorijah. Proti povišku se je v prejšnjih dneh odločno izreklo Ljudstvo svobode, včeraj pa je svoje nasprotovanje poudaril tudi sekretar Demokratske stranke Guglielmo Epi-fani, ki ga skrbi, da ne bi stranka v očeh javnosti izpadla kot »stranka davkov«. Poleg tega bi bilo po njegovi oceni popolnoma zgrešeno povišati davek Iva, potem ko je odpadel davek Imu, saj bi teča poviška padla na pleča šibkejših slojev. Kakorkoli, od nekje bo treba vzeti tisto milijardo evrov, ki bi jo sicer prinesel povišek davka Iva. Epifani je vsekakor poudaril, da mora vlada sprejemati ukrepe ne po diktatu desnice, temveč po kriterjih pravičnosti. Izpostavil je dejstvo, da hoče desna sredina hipo-tekirati vladne izbire, kar ni sprejemljivo. Poleg tega je Epifani izpostavil ugotovitev, da velika večina ljudi želi, da vlada nadaljuje s svojim delom, vlada pa je zaradi pogojevanja desnice izpostavljena neprestanemu Giorgio Napolitano in Enrico Letta izsiljevanju, kar tudi ne more biti sprejemljivo. Kar zadeva pričakovani kongres Demokratske stranke je sekretar na podlagi dosedanjih razprav predlagal, naj bo zasedanje 8. decembra, še enkrat pa je poudaril, da ni mogoče iti na volitve s sedanjim volilnim zakonom, pa naj bodo volitve čez en mesec ali pet let. Predsednica poslanske zbornice ansa Laura Boldrini pa je včeraj ostro odgovorila na napade in žalitve Beppe-ja Grilla. »Mislila sem, da sem videla fundamentalistični ekstremizem v Afganistanu, vendar očitno še nisem videla vsega«, je dejala Boldrinijeva in izrazila željo, da poslanska zbornica ne bi postala prostor za grobo obračunavanje, kajti to je daleč od potrebe, da se odnosi v državi umirijo in normalizirajo. berlin - Dokaj enotne prognoze za nedeljske volitve v Nemčiji »Mutti« Merklova zmagi naproti Nemci jo obožujejo, ponekod v tujini pa jo zaradi njene stroge politike reševanja evra sovražijo in ji rišejo Hitlerjeve brčice BERLIN - V volilni bitki v Nemčiji bodo letos bolj kot vsebina, strankarski boji in afere odločale osebnosti. Ali bolje rečeno ena oseba - kanclerka Angela Merkel, ki se ji obeta že tretji zaporedni mandat. Njen glavni izzivalec, kanclerski kandidat SPD Peer Steinbrück je bil poražen, še preden se je zares začel boriti. 59-letna Merklova si je v več kot dve desetletji dolgi politični karieri prislužila vrsto vzdevkov. Njen mentor, nekdanji kancler Helmut Kohl, jo je na primer klical deklica (Mädchen), po osmih letih na čelu največjega evropskega gospodarstva pa se je je najbolj prijel vzdevek mami (Mutti). »Za ljudi je nekakšna mati naroda, za roko jih vodi skozi krizo in doslej so imeli le dobre izkušnje,« skrivnost t.i. fenomena Merkel pojasnjuje politolog Oskar Niedermayer s Freie Universität Berlin. »Nemcem so všeč ljudje, ki ne polarizirajo, ki pomirjajo, ki dajejo občutek, da bodo poskrbeli zanje,« nadaljuje. Je zelo pragmatična, racionalna, brez odstopanj in pretresov, obenem pa zelo spretna in organizirana. »Njena politika je neopazna, a enostavno funkcionira. Ni stvar v tem, da jo ljudje ljubijo, enostavno so z njo zadovoljni,« dodaja Richard Hilmer z enega glavnih javnomnenjskih inštitutov v Nemčiji Infratest Dimap. »Saj me poznate. Morda boste ugotovili, da potrebujem kar precej časa, da se za nekaj odločim, a dobro premislim, preden nekaj naredim, in to ima svoje prednosti,« je leta 2005 o sebi povedala Mer-klova. Hči protestantskega pastorja se je rodila leta 1954 v bližini Hamburga. Kmalu se je družina preselila v majhen kraj Templin v tedanji Vzhodni Nemčiji. Študirala je fiziko, nato pa pri 35 letih - v času, ko se je rušil Berlinski zid - kot članica krščansko-demokratske CDU zakorakala v aktivno politiko. Čeprav je bila kot ženska, prote-stantka in Vzhodna Nemka v pretežno moški in konservativni stranki »outsider«, jo je kmalu opazil kancler Kohl. Najprej je postala ministrica za ženske in mladino, nato za okolje, leta 2005 pa prva nemška kanc-lerka. Medtem je leta 2000 prav tako kot prva ženska stopila na čelo CDU in od takrat stranko počasi modernizira in pomi- Angela Merkel ansa Peer Steinbrück ansa ka nekoliko bolj v levo. O njenem zasebnem življenju je znanega le malo, kar ustreza tako njej kot nemški javnosti, ki tradicionalno visoko ceni zasebnost. Je žilava, v Bruslju se po 27 ur brez premora trdo pogaja o reševanju evra in v treh dneh prepotuje pol sveta. Joče zelo redko, nazadnje naj bi v službi jokala pred 20 leti, ko je bila še Kohlova ministrica. Poleg »železne lady« zaradi primerjav z Margaret Thatcher so jo klicali tudi »teflon«, saj se je ne prime prav nobena afera, čeprav so te v minulih letih odnesle že vrsto njenih tesnih sodelavcev. Revija Forbes jo je izbrala za najmočnejšo žensko na svetu, Nemci jo obožujejo, ponekod v tujini pa jo zaradi njene stroge politike reševanja evra sovražijo in ji rišejo Hitlerjeve brčice. Pogosto nepredvidljivi Steinbrück z Merklovo nima veliko skupnega - razen morda tega, da sta bila oba rojena v Hamburgu in da je bil finančni minister v njeni prvi vladi med letoma 2005 in 2009. Takrat je v svetu izbruhnila finančna kriza, Steinbrück pa si je s svojim delom doma in v tujini prislužil odlične ocene. »O vsakem odločilnem vprašanju sva vedno dosegla kompromisno rešitev,« je o njunem tedanjem sodelovanju dejala Merklova. »Brez omahovanja lahko rečem, da je oseba, na katero se lahko zaneseš,« ji je vrnil Steinbrück. Rojen je bil leta 1947, član socialdemokratske SPD je od 22. leta. Doštudiral je ekonomijo, a večino svoje kariere preživel kot politik. Leta 2002je postal ministrski predsednik zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija. Po koncu ministrovanja je bil za nekaj časa potisnjen v ozadje, nato pa se je po spletu okoliščin vrnil kot kanclerski kandidat. »Je zelo neposreden, odličen javni govorec in drugim ljudem zna dobro pokazati, da je intelektualno superioren,« je nekoč ocenil njegov biograf Daniel Goffart. V volilni kampanji je bil neutrudljiv, v televizijskih nastopih in pogovorih z volivci se je dobro obnesel, iz edinega televizijskega soočenja z Merklovo je po mnenju mnogih izšel kot zmagovalec. Čeprav se večina Nemcev in celo mnogi strankarski kolegi s tem ne bi strinjali, 66-letnik poraznim anketam navkljub še vedno verjame, da je pravi človek za vodenje države. Resda je imel smolo, saj je naletel na praktično nepremagljivo tekmico. Tudi evidentna neenotnost v vrhu SPD - še posebej Steinbruckovi spori z vodjo stranke Sigmarjem Gabrielom ter očitki, da precej levičarsko obarvani volilni program stranke ne gre skupaj s sredinskimi stališči njenega kanclerskega kandidata -kampanji ni koristila. A vse preveč napak je delal tudi Steinbruck sam - velikokrat zato, ker za razliko od Merklove pogosto ne premisli, preden nekaj reče ali naredi. Primer tega je njegova fotografija z iztegnjenim sredincem, objavljena teden dni pred volitvami na naslovnici Su- deutsche Zeitung Magazina. Kljub pojasnjevanju, da je šlo za malce drugačen intervju, v katerem je moral z gesto pokazati, kaj si misli o neprijetnih vzdevkih, ki mu jih nadevajo, kot sta Problematični Peer in Peerlusconi, Nemci niso bili navdušeni. Zapletlo se mu je sicer že na samem začetku, ko je moral ob vstopu v kancler-sko tekmo razkriti, da je, medtem ko naj bi sedel v poslanskih klopeh, hodil okrog in mastno služil s predavanji. Potem ko je v nekem intervjuju potožil, da je položaj kanclerja vsekakor preslabo plačan, se je naučil, da so določene stvari, ki jih kancler-ski kandidat pač ne pove na glas. Jasna Vrečko (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg 31.693,67 € -775,39 SOD NAFTE (159 litrov) 108,76 $ -1,69 EVRO 1,3514 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. septembra 2013 valute evro (povprečni tečaj) 20. 9. 19. 9. ameriški dolar 1,3514 1,3545 japonski jen 134,557 134,09 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,828 25,735 danska krona 7,4568 7,457779 britanski funt 0,84360 0,84200 madžarski forint 299,28 295,72 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7025 poljski zlot 4,2298 4,1828 romunski lev 4,4618 4,4503 švedska krona 8,5969 8,5702 švicarski frank 1,2330 1,2333 norveška kron 8,0065 7,8420 hrvaška kuna 7,6110 7,6085 ruski rubel 43,1140 42,8400 turška lira 2,6800 2,6491 avstralski dolar 1,4354 1,4261 braziljski real 2,9929 2,9605 kanadski dolar 1,3898 1,3829 kitajski juan 8,2712 8,2887 indijska rupija 84,1620 83,8450 južnoafriški rand 13,2300 13,0449 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 19. septembra 2013 3 PODBONESEC - Podpora podboneškega občinskega sveta Kmalu operativno medobčinsko združenje s Špetrom in Sovodnjo Boljše storitve za občane in zmanjšanje stroškov - Kmalu še soglasje ostalih dveh občin PODBONESEC - S 1. oktobrom bi moralo biti operativno medobčinsko združenje med Špetrom, Podbonescem in Sovodnjo, ki bo za vse tri občine enotno upravljalo celo vrsto služb in storitev. Cilj tega združenja je vsekakor to, kot je povedal podboneški župan Piergiorgio Domenis, da bi najkasneje do junija naslednje leto omenjene tri Občine samostojno vodile le zanje ključne urade in službe, kot je na primer anagrafski urad. Nov medobčinski dogovor, ki bo veljal šest let, je doslej odobril samo občinski svet iz Podbonesca na svojem četrtkovem zasedanju (opozicija je glasovala proti dogovoru), do konca meseca pa naj bi podporo izglasovala še občinska sveta iz Špetra in Sovodnje. Gre pa v bistvu za neke vrste oživitev medobčinske unije, ki je nekoč že obstajala in povezovala prav Podbonesec, Špeter in Sovodnjo. Unija je bila tedaj ustanovljena na podlagi deželnega zakona 1/2006, saj je v tistem obdobju Dežela Furla-nija Julijska krajina finančno spodbujala skupno upravljanje občinskih služb. Unija je bila nato ukinjena, ker špetrska občinska uprava v času prvega občinskega odbora, ki ga je vodil Tiziano Manzini, konvencije ni hotela obnoviti. Župan Podbonesca Domenis je Županstvo v Podbonescu in župan Pirgiorgio Domenis povedal, da želijo uprave na tak način svojim občanom nuditi boljše in bolj popolne storitve, obenem pa lahko posamezne občine na tak način precej prihranijo, kar v tem kriznem obdobju ni zanemarljivo. Domenis je prepričan, da bodo morale prej ali slej tudi ostale občine v Nadiških dolinah stopiti na to pot. Navsezadnje so se že lani vsi župani v Nadiških dolinah strinjali, da bi skupno upravljali določene službe v okviru predvidene Unije gorskih občin Nadiških dolin (ki naj bi nadomestila gorsko skupnost), nato se je vse ustavilo, zdaj pa nova deželna večina pripravlja novo reformo krajevnih uprav. Edina možna pot za najmanjše občine pa vsekakor vodi v sodelovanje, da bi z omejenimi sredstvi lahko nudile čim boljše storitve svojim občanom. (NM) VIDEM Zločin je bil skrbno načrtovan VIDEM - Nicola Garbino je skrbno načrtoval zločinsko dejanje, čeprav umor v začetku ni bil predviden, kot je bila naključna tudi žrtev. Ob tekaški progi je bil skrit in čakal, da mimo priteče drobno in predvsem samo dekle, da bi jo ugrabil in nato skušal izsiliti odkupnino. V Videm se je pripeljal z avtom, ki ga je parkiral pri pokopališču, nekaj kilometrov stran od kraja zločina. Tja je odšel peš. Mobilnega telefona ni imel, da ne bi mogli odkriti, kje se nahaja. Izbral je tudi kraj, kamor naj bi odvlekel ugrabljeno dekle. Preiskovalcem je povedal, da je ugrabljenko hotel privezati na drevo in nato zahtevati odkupnino z njenim prenosnim telefonom. Kar se ne ujema z njegovimi izjavami, je dejstvo, da niso nikjer našli vrvi. Silvie Gobbato Garbino ni poznal in je izbira nanjo padla povsem slučajno. Toda reakcije Sil-vie ni predvidel in takrat ga je popadel nekontroliran morilski bes. Preiskovalci domnevajo, da je od napada do umora minilo le nekaj minut. Po umoru je nekaj ur taval, okrvavljen kombinezon, ki ga je nosil nad oblačili, in rokavice je skupaj z nožem shranil v nahrbtnik in skušal skriti. Kot so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci v Vidmu, Garbina bremenijo namernega umora, verjetno pa bodo dodali še obremenilne okoliščine. imenovanje - Eden najboljših evropskih košarkarjev vseh časov Dragan Kičanovic - Kico novi generalni konzul Srbije v Trstu TRST - Dragan Kičanovic (letnik 1953), eden največjih košarkarjev vseh časov v nekdanji Jugoslaviji, je novi srbski generalni konzul v Trstu. Po zaključku športne kariere je postal direktor košarkarskega kluba Partizan in začel obdobje največjih uspehov tega kluba doma in v Evropi. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je bil nekaj časa tudi srbski minister za šport, nato pa tudi predsednik Jugoslovanskega olimpijskega komiteja. Kot rečeno je Dragan Kičanovic - Kico poznan pri ljubiteljih košarke po vsej Evropi. V svoji klubski karieri je s Partizanom osvojil več jugoslovanskih državnih naslovov in nekaj evropskih pokalov, s Scavolinijem iz Pesara je bil evropski pokalni prvak, košarkarsko kariero pa je končal leta 1984 v francoskem Racingu. Največjo slavo pa je kot športnik dosegel z nastopanjem za jugoslovansko reprezentanco, za katero je debitiral že pri 20. letih. Na evropskih prvenstvih je z reprezentanco osvojil tri naslove, bil je svetovni in olimpijski prvak, osvojil pa je še niz srebrnih in bronastih kolajn na največjih košarkarskih tekmovanjih v Evropi in svetu. Zlate kolajne na olimpijskih igrah v Moskvi ni mogel osebno dvigniti, ker ga je nekaj sekund pred koncem finalne tekme težko poškodoval takratni center italijanske reprezentance Dino Meneghin in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Zlato medaljo pa je v njegovem imenu prejel reprezentančni play-maker Zoran Slavnic. Za jugoslovansko reprezentanco je Ki-čanovic odigral 211 tekem in dosegel 3290 točk. Za svoje športne uspehe je prejel številna domača in mednarodna priznanja kot eden najboljših igralcev in strel- Dragan Kičanovic na arhivskem posnetku cev v Evropi. Na Cerkljanskem se spominjajo pisatelja Franceta Bevka CERKNO - Na Cerkljanskem so z željo, da pisatelja Franceta Bevka ponovno približajo javnosti, pred osmimi leti začeli pripravljati Bevkov dan. Prireditev se je tekom let razširila v večdnevno dogajanje, ki se bo letos sklenilo jutri. Letošnji potekajo že od torka v Cerknem in okolici. Tako je bila v torek v Bevkovi knjižnici v Cerknem v sklopu rednih torkovih ur pravljic na ogled Bevkova pravljica Peter Klepec, danes bo pred hotelom Cerkno potekala kulinarično-ekološka tržnica, program pa se bo sklenil z literarnim večerom, ki ga v Bevkovi knjižnici pripravlja KUD Cerkno. V goste so letos povabili vsestranskega literarnega ustvarjalca Ferija Lainščka. Jutri pa pripravljajo tretji pohod po Bevkovi poti v Bevkovo rojstno Zakojco. Ena od poti v Zakojco vodi iz Cerknega, druga pa iz Hudajužne. Pohod je skupaj z dnevom odprtih vrat Bevkove domačije uvrščen v letošnji program Dnevov evropske kulturne dediščine. Na cilju pohoda, pred Bevkovo domačijo, bo ob 11.30 potekal tudi kulturni program. Ta dan bo domačija za obiskovalce odprta od 10. do 18. ure, člani Turističnega društva Pod Kojco pa bodo na njej pripravili prikaz starih del in obrti. fšgm 1 m ■OLETN Hthuj. NA POČITNICE S PRIMORSKIM DNEVNIKOM t. *■ * Medtem ko sem se na Rabeljskem jezeru hladil, sem tudi bral Primorski dnevnik emanuela m Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). 4 Četrtek, 19. septembra 2013 ALPE-JADRAN / preiskava - Sedanjega prvega moža NLB sumijo domnevne zlorabe notranjih informacij NPU pod drobnogled vzel vlogo Medje pri nakupu delnic Mercatorja LJUBLJANA - Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je včeraj izvedel več hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze glede domnevne zlorabe notranje informacije, ki je vplivala na ceno vrednostnega papirja. Šlo naj bi za zlorabo informacij s strani tedanjega člana uprave Unicredita, sedanjega prvega moža NLB Janka Medje, pri nakupu delnic Mercatorja. Preiskovalci NPU so na območju ljubljanske in kranjske policijske uprave izvedli sedem hišnih preiskav, v okviru katerih so iskali dokaze zlorabe notranje informacije, ki je vplivala na ceno vrednostnega papirja. Tekom preiskave so pridržali tudi eno osebo, neuradno gre za Medjo, ki pa je bil zvečer izpuščen iz policijskega pridržanja. Nekdanji predsednik uprave Uni-credita France Arhar in sedanji predsednik nadzornega sveta NLB, pri katerem je včeraj tudi potekala preiskava, je potrdil, da so predmet preiskave posli Unicredita z delnicami Mercatorja. »Govorimo o obdobju od leta 2009 pa do danes,« pa je o preiskovanem obdobju dejal vodja preiskave na NPU Robert Slo-dej. »Osumljena oseba je bivša zaposlena v eni finančnih ustanov, ki spada v skupino bank. Oseba je delovala v skupini oseb, ki so pri opravljanju bančne in borzne dejavnosti na območju Slovenije in sosednjih držav prišli do informacije, da namerava ena izmed gospodarskih družb iz sosednje države prevzeti slovensko gospodarsko družbo,« je pojasnil Slodej. Po neuradnih informacijah sta omenjeni družbi Mercator in Agrokor. Na podlagi te informacije je skupina bank, kot je dejal, začela z nakupom vrednostnih papirjev slovenske gospodarske družbe po nižji ceni, kot pa je bila predvidena njena prevzemna cena, je pojasnil Slodej. Preiskava se je začela na podlagi ovadbe anonimne osebe, vložene sredi lanskega leta. Arhar je v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da so kriminalisti preiskali njegovo pisarno, pri tem pa pregledali gradivo, ki ga ima. Pojasnil je, da je banka omenjene delnice Mercatorja dobila na podlagi repo posla z Istra-benzom. Za časnik Finance pa je dodal, da je banka dala posojilo Istrabenzu, tega pa so zavarovali z delnicami Merca-torja. »Istrabenz ni imel dodatnega kapitala, delnica je padala in skladno s pogodbo so morali za ohranitev ravni zavarovanj dati dodatne delnice Merca-torja. To se je zgodilo sedemkrat in ko smo videli, da to ne teče nikamor oziroma da slabo kaže, smo konec marca 2009 to zadevo pobotali. Torej vzeli delnice Mercatorja,« je dejal. O domnevni vpletenosti Medje v zlorabo informacij bodo danes razpravljali tudi nadzorniki NLB, je še napovedal Arhar. Finančni minister Uroš Ču-fer pa je na vprašanje, ali je Medja še vreden položaja, ki ga zaseda, sprva odgovoril z besedami, da je to vprašanje v pristojnosti nadzornega sveta NLB. Banka Slovenije pa bo počakala na informacije, kakšne so obtožbe ter kako poteka preiskovalni postopek zoper Medjo. Šele nato bodo lahko kaj več povedali o tem primeru, pa je dejal guverner banke Boštjan Jazbec. Medja je bil v času predzadnjega poskusa prodaje Mercatorja, med letoma 2011 in 2012, član Unicreditove uprave, ki jo je vodil Arhar. Unicredit banka Slovenija, ki ima še danes v lasti 8,01 odstotka delnic Mercatorja, je bila ena najglasnejših zagovornic prodaje, vendar pa se ni nikoli pridružila konzorciju prodajalcev, ki so prodajali več kot 52 odstotkov Mercatorja. Prav Medja naj bi bil po nekaterih informacijah skupaj z nekaterimi lobi-stičnimi skupinami največji zagovornik prodaje Mercatorja, predvsem zaradi dobrih odnosov z nekaterimi v vodstvu Agrokorja. Agrokor in prodajalci so takrat govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor pogodbe nikoli ni podpisal, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercator, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Kot pišejo Finance, je NPU preiskoval, ali sta Splitska banka in skladi hrvaškega Allianza, ki sta pomembna lastnika Mercatorja, kupovala delnice Mercatorja na fiduciarni račun za Med-jino ime. Splitska banka oz. njene (ne-razkrite) stranke obvladujejo prek fi-duciarnega računa trenutno 10,5 odstotka Mercatorja in so tako tretji največji lastnik trgovske družbe, za Pivovarno Union (12,3 odstotka)in NLB (10,8 odstotka). Prvi mož NLB Janko Medja predmet preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada arhiv Splitska banka oziroma fiduciarni račun njenih strank je postal opazen v delniški knjigi Mercatorja v začetku leta 2011, od takrat je število delnic Merca-torja raslo - vse do trenutnih 10,5 od- stotka. Celoten paket delnic Mercatorja, ki leži trenutno na fiduciarnem računu Splitske banke, je - upoštevajoč trenutne vrednosti delnice na borzi (90,60 evra) - vreden 36,06 milijona evrov. (STA) Čufer: Proračun 2014 prihodnji teden še pred poslanci koalicije LJUBLJANA - Slovenski minister za finance Uroš Čufer je potrdil, da bo proračun za leto 2014 širši koaliciji predstavil prihodnji teden. Ponovil je, da se je vlada že v sredo več ali manj dogovorila o dokumentu, ki ga zdaj še tehnično urejajo. Ni sicer jasno odgovoril, ali ga bo vlada potrdila na četrtkovi redni seji, zagotavlja pa, da ga bo v DZ poslala pravočasno. Vodje poslanskih skupin koalicije predloga proračuna od vlade še niso prejeli, je za STA povedal vodja poslancev SD Matjaž Han. Han tako pričakuje, da bodo vodje poslanskih skupin koalicije proračun od vlade uradno prejeli v ponedeljek, o njem pa bi lahko razpravljali v torek. Ker je prihodnji teden tudi redna seja DZ, ni nujno, da bo vladi že na četrtkovi seji uspelo proračun, usklajen s koalicijskimi poslanci, tudi potrditi in poslati v DZ. Po zakonu ga sicer morajo v DZ poslati do 1. oktobra. Vlada se je o ukrepih za prihodnje leto sicer načeloma že uskladila v sredo. Predvideni so davek na nepremičnine, program ukrepov za zajezitev sive ekonomije, ukinitev usklajevanja davčnih olajšav in lestvice za odmero dohodnine z inflacijo ter ukinitev t. i. seniorske olajšave pri dohodnini. evropska unija - Sporni lex Perkovic Bruselj in Zagreb iščeta za oba sprejemljiv kompromis BRUSELJ - V Evropski komisiji včeraj niso želeli komentirati ugibanj, da so z Zagrebom dosegli kompromis o spornem zakonu, ki omejuje uporabo evropskega pripornega naloga, imenovanem lex Perkovic, zaradi katerega Hrvaški pretijo sankcije. Postopek ukrepanja proti Hrvaški in posvetovanja o možnosti za rešitev se nadaljujejo, so povedali. Iz Zagreba so po poročanju hrvaških medijev pricurljale neuradne informacije, da so z Brusljem dosegli kompromis o uskladitvi spornega hrvaškega zakona z evropskim pravnim redom - Hrvaška naj bi popravljen sporni zakon uveljavila s 1. januarjem, ne s 15. julijem prihodnje leto, kot so sprva načrtovali. »Na najvišji ravni potekajo posvetovanja, da bi se našla rešitev za ta problem,« je dejala tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen. Spomnila je še, da se pripravlja sestanek komisarke za pravosodje Viviane Reding s hrvaškim pravosodnim ministrom Orsatom Miljenicem. Srečala naj bi se naslednji teden. Prav tako je tiskovna predstavnica včeraj spomnila, da so v sredo sprožili posvetovanja s članicami unije o sankcijah proti Hrvaški, ki jih predlaga komisija zaradi kršitve evropskega pripornega naloga. Ta postopek bo trajal deset delovnih dni, a mnenja članic za komisijo niso zavezujoča. Če Hrvaška v tem času ne bo ustrezno ukrepala in ne bo dosegla dogovora z Brusljem, je pričakovati, da bo komisija - ne glede na izid posvetovanj s članicami - uvedla sankcije, ki vključujejo strožji nadzor Hrvaške po vzoru Romunije in Bolgarije ter zamrznitev sredstev, namenjenih za priprave države na vstop v schengenski prostor. koper - Zaradi osebnih razlogov Odstopil direktor Primorskih novic KOPER - Direktor Primorskih novic Leon Horvatič je pred dnevi odstopil s položaja. Za odstop se je, kot je pojasnil, odločil iz osebnih razlogov. Horvatič bo časopisno hišo še naprej vodil s polnimi pooblastili vse do imenovanja novega direktorja. Kdaj bo o tem odločal nadzorni svet, za zdaj še ni znano, so včeraj poročale Primorske novice. Po neuradnih vesteh naj bi se Horvatič znašel v težavah tudi zato, ker večina zaposlenih ni želela privoliti v podpis zaposlitvenih pogodb, ki bi jim še dodatno znižale plače, pa piše včerajšnje Delo. Primorske novice sicer prodajajo svoje poslovne prostore v Kopru, razlogi pa so, kot je pred časom za STA pojasnil sam Horvatič, izključno poslovni. Redakcija naj bi se po prodaji koprskih prostorov preselila v Portorož, kjer ima sedež Splošna plovba, ki je večinski lastnik medija. Novinarji in zaposleni na časniku prodaji nasprotujejo. Leona Horvatiča so za direktorja Primorskih novic za obdobje štirih let imenovali marca 2011, pred tem je bil odgovorni urednik Radia Koper. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu afera patria - Odločitev finskega sodišča Združili procesa za Slovenijo in Hrvaško Sodišče se je za združitev procesov odločilo, ker so finski osumljenci in dokazi pri tej zadevi večinoma isti HELSINKI - Finsko sodišče v kraju Hameenlinna se je včeraj odločilo za združitev procesov za prodajo osemkolesnih oklepnikov finske Patrie Sloveniji s procesom za podobno prodajo Patriinih oklepnikov Hrvaški, kot je to predlagalo tožilstvo. Sodišče se je za združitev procesov odločilo, ker so osumljenci in dokazi večinoma isti, poročajo finski mediji. Kako bo ta odločitev sodišča vplivala na urnik sojenja, za zdaj še ni povsem jasno. Po pričakovanjih naj bi namreč prišlo do popravkov, tudi zato, ker je obramba s seznama prič, ki bi jih želela zasli-šati, umaknila Slovence Ivana Črnko-viča, Walterja Wolfa, Toneta Krkovi-ča, Janeza Janšo, Jureta Cekuto in Petra Zupana. Jože Zagožen pa je umrl. Po prvotnem načrtu naj bi se sicer sojenje za slovenski primer zaključilo 24. oktobra, zdaj, ko je prič manj, pa naj bi bila tožilstvo in obram- ba za zaključne besede na vrsti 4. in 10. oktobra, je poročala finska tiskovna agencija STT. Zatem naj bi se začel še hrvaški del procesa, kjer pa je urnik sojenja potrebno še določiti in ga uskladiti med vsemi akterji, od sodnikov, tožilcev do odvetnikov in obtoženih. Skupaj okoli 20 oseb. Naj bi se pa hrvaški del začel čim prej po zaključku slovenskega, je še poročala STT. Sojenje šestim nekdanjim vodilnim možem finskega orožarskega podjetja Patria, ki so obtoženi podkupovanja pri prodaji 135 osemko-lesnikov Sloveniji za 278 milijonov evrov leta 2006, se je v finskem kraju Hameenlinna začelo 20. avgusta. Na zatožno klop so tedaj sedli nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wii-takorpi, zastopnik koncerna za Slovenijo Reijo Niitynen, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles, ki je bil tudi izvršni vodja projekta, Heik-ki Hulkkonen, glavni finančni direktor Kai Nurmio ter direktorja prodaje in trženja Tuomas Korpi in Jarmo Puputti. Razen Pupputijia so vsi obtoženi podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oz. oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko. Za Wiitakorpija, Nii-tynena, Hulkkonena in Korpija je tožilec Jukka Rappe zahteval dve leti in pol zapora, za Nurmija pa eno leto pogojne zaporne kazni. Obtoženi so vse obtožbe zavrnili. Tudi v primeru prodaje 84 osem-kolesnikov Hrvaški v vrednosti 112 milijonov evrov je obtoženih šest oseb, od tega so trije isti kot v slovenskem delu - Hulkkonen, Korpi in Niittynen. V tem primeru naj bi bilo izplačanih za 1,5 milijona evrov podkupnine, ki naj bi bila preko posred- nikov izplačana na Hrvaško. Med prejemniki podkupnine se omenja tudi prejšnjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesica in bivšega direktorja podjetja Buro Bakovic Bartola Jerko-vica, ki zanikata vse obtožbe. Po načrtih finskega tožilstva naj bi se tudi hrvaški del procesa sklenil nekje konec februarja ali v začetku marca prihodnje leto. Sodba pa naj bi sledila konec pomladi, je še poročala STT. Sojenje zaradi podkupovalne afere je že dočakalo epilog na prvi stopnji v Sloveniji in Avstriji. V začetku junija je sodišče v Ljubljani obsodilo nekdanjega premiera Janeza Janšo na dve leti zapora, direktorja Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča pa na 22 mesecev zaporne kazni. Sodišče na Dunaju je obsodilo posrednika v poslu Hansa Wolfganga Riedla. Sodbe še niso pravnomočne. (STA) / KULTURA Sobota, 21. septembra 2013 5 pordenonelegge - Praznik knjige, ustvarjalcev in celega mesta Poezija v »velikih« in »malih« jezikih današnje Evrope Na letošnjih srečanjih Miha Obit nastopa kot pesnik, prevajalec in posrednik med kulturami Pordenon živi s svojim festivalom. Že ob vstopu v strogo mestno središče, ki ga zamejuje-jo stroga prometna pravila, te preseneti pisana množica na poti z enega prizorišča na drugo. In ta množica, vsaj v dopoldanskem časovnem pasu, je pretežno mlada. Med nedvomne odlike posrečene pobude Pordenonelegge sodi vključitev mladih različnih starostnih stopenj v bogat program petdnevnega »praznika knjige z avtorji«. Vzdušje v mestecu, ki se lahko pohvali kar z nekaj uspelimi kulturnimi pobudami, je v teh dneh res praznično. Obarvano je v rumeno barvo, kot je rumenjak oz. »jajčece na oko«, ki ga organi-zatorjiponujajo udeležencem letošnjih, že 14. literarnih srečanj. V promocijskem gradivu so zapisali, da je bolje računati na jajček tudi jutri. To v duhu premoščanja (finančnih) težav oziroma spreobračanja težav v možnosti. Tudi letos je paleta tem zelo raznolika, kot so tudi pristopi različni. Ne gre namreč samo za predstavljanje knjig in njihovih avtorjev, temveč tudi za konference o vsebinah, ki jih knjige načenjajo, koncerte, razstave in še kaj. Prisotne so različne literarne zvrsti, med temi poezija, ki je navadno v ozadju. Vsaj poeti so prepričani, kot je bilo slišati na enem od pordenonskih srečanj, da so »manjšinci« med literati. In med temi »manjšinci« so se znašli še drugi »manjšinci«. Z jezikovnega vidika. Med letošnjimi gosti je malo slovenskih literarnih ustvarjalcev, pa čeprav je pordenonska pobuda v zadnjih letih na stežaj odprla okno v slovensko sodobno ustvarjalnost. V to je prepričan Miha Obit, ki je že bil gost pordenonskih srečanj in ki letos na njih nastopa kot poet, prevajalec in posrednik med različnimi jezikovno-li-terarnimi svetovi, v prvi vrsti med slovenskim in italijanskim. V okviru evropskega projekta Crossroad of European Literature in v sodelovanju z literarnima festivaloma Vilenica in Cuirt (Irska) vodi letos v Pordenonu dva kolokvija na temo Evropa poezije. Na prvem, včerajšnjem, se je o vlogi poezije v današnji Evropi in pomenu manjših in manjšinskih jezikov tudi v narečni obliki pogovarjal z irskim, a angleško pisočim mladim poetom Adamom Whiteom, mlajšim, a že uvelja- vljenim slovenskim pesnikom Gregorjem Pod-logarjem in grškim poetom starejše generacije Ti-tosom Patrikiosom. Danes dopoldne se bo odvil drugi krog pesniških pogovorov na isto temo, ki ga bodo ob Obitu oblikovali mlad slovenski pesnik Andrej Hočevar, Willem Roggeman, doma v Belgiji, ki piše v neerlandščini, in holandski ustvarjalec Erik Lindner. Obit se bo nadalje predstavil kot prevajalec, in sicer v okviru današnje popoldanske prevajalske delavnice. In uvrščen je bil tudi med avtorje, ki na petih pesniških večerih predstavljajo svoje poezije. Kratek pogovor z beneškim ustvarjalcem, ki je pred nedavnim prevzel tudi vodstvo Novega Matajurja, je bil, pravzaprav, prijetna dolžnost. Že v predstavitvi prvega pesniškega kolokvija si izpostavil pomen manjšinskih jezikov in dialektov in izrecno izpostavil slovensko beneško govorico. Kakšno težo ima danes med Slovenci videmske pokrajine? Mislim, da je to obdobje za beneško narečje pozitivno, ker se uporablja. Tudi med mladimi. Ne vem sicer, če mladi pišejo v narečju. Senjam Miha Obit beneške pesmi vsekakor priča, da je narečje živo. Vsa besedila so namreč napisana v domačem narečju in avtorji so mladi. Narečje se uveljavlja tudi s knjižnimi izdajami in ne gre samo za založniške pobude manjšine. Pomembno vlogo nedvomno igra dvojezična šola v Špetru. Potem so tu seveda tudi težave, npr. vezane na demografski trend in praznjenje beneških vasi. V katerem jeziku prvenstveno ustvarjaš? Pišem večinoma v italijanščini. Zame je narečje »jezik od srca«, italijanščina pa »jezik od glave«. Problem pisanja v narečju je v tem, da ima skromen besedni zaklad. Zanimivo pa je, da ga danes v Benečiji dopolnjujemo z besedami iz knjižne slovenščine in ne več samo iz italijanščine. Kaj pomeni zate biti poet danes? Če si radoveden, če se znaš odpreti, če znaš razkriti dogodke, če hodiš na srečanja, je to velika možnost. Ne samo za pesniško, temveč tudi za tvojo osebno, človeško rast. V nasprotnem primeru, če pišeš samo zase ali za ljubljeno osebo, se zapreš v nekakšen indijanski rezervat. Breda Pahor trst - Klavirski festival društva Chamber Music Virtuozni Giuseppe Andaloro s preveč heterogenim programom Med mladimi pianisti, ki bodo oblikovali letošnji, že 12. festival Mladi interpreti in veliki mojstri, ima Giuseppe Andaloro kar zavidljiv curriculum, saj je l. 2005 zmagal na prestižnem tekmovanju Busoni, ki še vedno velja za eno najpomembnejših, prvo mesto pa je osvojil tudi na tekmovanjih na Portugalskem, Japonskem, v Angliji in Maroku ter Hong Kongu. Društvo Chamber Music je že večkrat povabilo sicilskega glasbenika in mu letos zaupalo otvoritev festivala, ki je v Malo dvorano gledališča Verdi privabil lepo število poslušalcev. Andaloro je sestavil zelo heterogen program, v katerem smo zaman iskali vezno nit: kot bi bil že naveličan tradicionalnega klavirskega repertoarja, čeprav je star le enaintrideset let, je izbrskal vrsto skladb, ki so zaobjele kar štiri stoletja glasbe za klaviaturo: začel je s spokojno meditacijo Ricercar del primo Tuono, ki jo je Giovanni Pierluigi da Palestrina skomponiral za čisto drugačne zvočnosti, nadaljeval z vrtincem okraskov, ki jih je Girolamo Frescobaldi natresel v svojo Drugo toccato , se nato spoprijel z bogato polifonsko invencijo Kromatske sonate Tar-quinia Merule, nato pa tvegan preskok, od orgel in čembala med 16. in 17. stoletjem do Brahmsovega klavirja proti koncu devetnajstega: morda gre iskati utemeljitev izbir v obliki skladb, ki se razvijajo prosto, nekatere v iskanju bolj intimnega, druge pa v bolj virtuozno ek-strovertiranega izražanja. Op.119 zaznamuje poslednje Brahmsove stvaritve, v katerih je klavir skoraj izpovedno sredstvo, Andaloro pa ni pro- Giuseppe Andaloro drl v globino ter se je ustavil nekje na površju, sicer z blagozvočno, a čustveno ne povsem doživeto igro. Klavirski recital je lahko lepa pripoved, ki nas preko vsakdana popelje v deželo poezije, težko pa je to doseči z nizanjem drobnih skladb: tudi drugi del programa je bil podobno zasnovan in nam po vrsti ponudil 4 Preludije Aleksandra Skrjabina, 3 Preludije Claudea Debussyja in 3 Sergeja Rahmaninova. Najlepše so zazvenele in-vencije francoskega mojstra, ki so nekoliko obrzdale prekipevajočo energijo pianista ter ga prisilile, da je poiskal toplejše in globlje zvoke, tako Skrjabin kot Rahmaninov pa sta Andalora pripeljala do forsiranja, ki je iz klavirja izvabilo naravnost kovinsko zvočnost. Tudi sklepna skladba, Skrjabinova Vers la flamme op.72, je sledila splošni shemi, nekaj poezije smo doživeli le v dodatku, kjer je pianist pokazal, da pozna tudi rahlejše in bolj sladke dotike, občinstvo pa je pokazalo veliko navdušenja nad virtuozno igro, s katero je Andaloro brezhibno izpeljal celoten program. Katja Kralj TOMIZZEV DUH Domovanje, domovine in zidovi Milan Rakovac o Mi Med brezkončnostjo sanj in tesnimi zidovi resničnosti. Četudi neozdravljiv realist, se pogosto za-vihtim na perutih Hypnosa (bitja sanj), ko sem tu, v svojem okolju. Pogosto me potem zbudi strah pred Thanatosom (bitjem smrti), Hypnosovim bratom ... A minule dni sem kot v blagih sanjah lebdel med močnimi besedami brigade pisateljev na Vilenici. In občutil tesnobo ujetosti med zidove neusmiljenega libe-ral-kapitalizma, na katero je ostroumno in pogumno spomnil Veno Taufer ... Zakrožil sem po svojem širšem domu, Primorski, ki se je tega septembra kazala kot svojevrstna prestolnica umetnosti; vanjo se, v mojo Canosso, vselej vračam kot ponoreli romar, po poteh iskanja drugega, sebe v drugem in drugega v sebi. Šempeter, Koper, Vilenica, pristni stiki in vznemirljivi disputi . Portorož, čudežni Goran Vojnovic in njegov provrstni film »Čefurji raus«, dober vsaj toliko kot njegov istoimenski roman ... Reka, 85. jubilej velikega intelektualca Alessandra Damianija ... Vse kaže, da sem v nenehnih romanjih nekoč v Ša-vriniji le uspel steči pod mavrico. Zagotovo: kot bi zato postal - srečen človek. Sicer skrajno nezadovoljen s seboj, pa še z marsičem, ampak srečen, ker imam v Pu-lju, Kopru, Trstu, na Reki toliko lepih ljudi. Ki morda nekaj malega dobijo tudi od mene. Kot izvrstni mladi kolegi po peresu in misli: Mirt Komel, Sami al Daghi-stani, Luka Lisjak ... Na Vilenici sem spoznal blago in modro Ilmo Rakusa, katere knjigo »Morje modro morje« (Mehr Meer) bi z veseljem sam napisal, če bi zmogel. O vseh teh naših sanjah in zidovih v novogoriški reviji Razpotja Rakusa zapiše: »Zame obstajajo le domovine, natančneje mikrodomovine, pri čemer so najpomembnejši tisti koščki domovine, ki si jih vedno znova ustvarjam s svojim pisanjem. In seveda se moram prijateljsko zediniti s svojim trmoglavim jazom, da lahko nato skupaj postaviva premični dom, v katerem bodo lahko svoje domovanje našli tudi drugi.« Pogled z Učke na Kvarner, na še en »košček domovine«, pogled na mitično živo zver Cres, kot je zapisal kipar De Karina . Reka: Alessandro Damiani, duša italijanske skupnosti na Hrvaškem in v Sloveniji; zavest, vest in intelektualna vertikala, kot pisatelj, filozof in človek. Za tukajšnje Italijane, za Reko in Istro, za Hrvaško in Slovenijo. In za Italijo. Veliki avanturist revolucije, ki se 1948., dvajsetleten, iz Kalabrije odpravi v Grčijo, da bi sodeloval v revoluciji, a ga Titov »ne« Stalinu zadrži na Reki. Razočaran v Jugoslavijo zaradi položaja njegovih Italijanov, se po nekaj letih vrne v Italijo. Razočaran v Italijo se vrne na Reko. 1963. v Rimu napiše pesem, ki ni le pesem o Italiji tistega časa, temveč o vseh naših državah - danes: »La patria/ la liberta e il resto chiamano/ a compiti nuovi: a demolire/ il merito dei custodi dell'onore,/ unico con la coscienza di clas-se,/ perché democratici polivalenti/ e marxiani dell'at-lantismo regnino/ sulla cresta del nuovo miracolo:/ un popolo anemico finalmente/ non vive di solo pane.« Vedno široko nasmejanemu Goranu Vojnovicu, še enemu tistih, ki imamo več domovin, sredi ovacij v portoroškem Avditoriju po premieri njegovega filma Če-furji raus, šepnem: zame je kriterij umetniškega dela ko, pozabim ali berem knjigo, poslušam glasbo ali gledam film. Vidim, da film ni bil nagrajen, drugih sicer nisem videl, ampak mislim si: blagor Sloveniji, če je proizvedla še boljše filme od Čefurjev ... Tako sem, v pohodu skozi vse te moje domovine, kjer povsod in v slehernem kraju vidim lasten čvrst dom, pravzaprav večkrat tekel nad mavrico, kakor v tisti vedno zeleni popevki iz 1939: »Somewhere over the rain-boww/ way up high/ There's a land that I hird of/ once in a lullaby« (verzi E.Y. Harburg). »Nekje nad mavrico/ tam visoko/ obstaja dežela, za katero sem slišal/ nekoč v davni uspavanki ...« Iz ezoteričnih sanj se je seveda treba zbuditi, kot nas je dvakrat zbudil Veno Taufer, ko je spregovoril na otvoritvi Vilenice v koprskem gledališču in na slovesnosti v jami Vilenici: spomnil je, kako je pred 28 leti prav Vilenica v »virtualni« Srednji Evropi, posebej v državah izza Zidu, sprožila boj za svobodo človeka, govora, misli; ne da bi slutila, da bo Zid tako hitro padel. Berlinski je padel, zaiskrila se je svoboda, leta radosti so hitro minila, in tu so nešteti novi zidovi; med Severom in Jugom, med bogatimi in revnimi . Zidovi mogočnih trdnjav Moči in Denarja. Pomirjen in ponižen odhajam od doma v še eno domovino, med steklene zidove velemesta, ki kipijo v nebo, a so le perverzni odsev lahkega denarja, pod njimi pa, v zastrti senci propadanja čemijo nesrečni ljudje. Pisatelji, kot je dejal Florijan Lipuš, moramo hoditi pred njimi in ne za njimi. Iz svojih sinekur, medijske bleščave in dvorskih prilizovanj bomo, verjamem, stopili pred ljudi. Naše edino mesto je v ljudeh. 6 Sobota, 21. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRIESTE TRASPORTI - Prevozno podjetje ugodilo zahtevi rajonskega sveta Zahodni Kras: vendarle dvojezični urniki avtobusov Dvojezičnost si počasi, a vztrajno utira pot na Zahodnem Krasu. Poldrugo leto potem, ko je rajonski svet zahteval, naj javno prevozno podjetje Trieste trasporti objavi v vaseh Zahodnega Krasa dvojezični vozni red avtobusov, se je to vendarle zgodilo. Na postajališčih na Kontovelu, na Proseku in v Križu je prevozno podjetje pred nekaj dnevi odstranilo dotedanje izključno italijanske urnike avtobusov ter jih zamenjalo z novimi, dvojezičnimi. Tako so na voznih redih ob italijanskih imenih vasi in drugih krajev, v katere peljejo avtobusi, zapisana tudi slovenska imena: Trg Oberdan, Prosek Devinščina, Sv. Križ, Nabrežina, Štivan, Vižovlje in druga. Na urnik avtobusa št. 44 se je sicer v naslov vrinila napaka, zgolj tiskarski škrat, ki je zamešal črki, da je Ribiško naselje postalo Ribižko, a v urniku je ime vasi pravilno napisano: Ribiško naselje. Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je izrazil zadovoljstvo, ker je bil storjen nov korak na poti k uveljavljanju dvojezi-čnosti na dvojezičnem ozemlju Zahodnega Krasa. Spomnil je, da je rajonski svet že pred poldrugim letom zahteval, naj prevozno podjetje Trieste trasporti spoštuje določila zaščitnega zakona in naj objavi urnike in vozne rede avtobusov tu- di v slovenskem jeziku. Po prvem pismu podjetju so sledila druga pisma krajevnim oblastem, zvrstilo se je tudi nekaj vprašanj, ki so dolgo časa čakala na odgovor. V začetku marca letos je bila zadeva spet na dnevnem redu seje rajonskega sveta. Ker v enem letu ni bilo nič storjeno, se je rajonski svet spet obrnil na tržaško občinsko upravo z zahtevo, naj poseže pri prevoznem podjetju. To se je Vozni redi avtobusov na Zahodnem Krasu so po novem dvojezični kroma očitno zgodilo, saj je podjetje Trieste tra-sporti poleti sporočilo, da bo v kratkem namestilo dvojezične vozne rede avtobusov. Pred nekaj dnevi je predsednik Cattaruzza končno opazil nameščene nove dvojezične urnike, tako je bilo zahtevi rajonskega sveta po spoštovanju zaščitnega zakona ugodeno. Rajonski predsednik je ob tem ugotovil, da je bilo - odkar je mestno upravo prevzela v svoje roke levosre- dinska koalicija - kar nekaj storjeno za uveljavljanje dvojezičnosti na Zahodnem Krasu. V Križu so bili nameščeni dvojezični smerokazi, po zagotovilih odbornika za javna dela Andrea Dapretta pa bodo v kratkem namestili dvojezične napise tudi na Proseku in Kontovelu. M.K. Serracchiani: Italijanske železnice naj predstavijo nov načrt za hitro železnico! Sedanji postopek o načrtu viso-kohitrostne železnice na odseku Benetke-Trst je treba prekiniti, namesto njega naj italijanske železnice predstavijo novega, alternativnega, ki naj jemlje v po-štev izboljšanje obstoječe proge. Tako je včeraj zahtevala predsednica dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani. Pojasnila je, da je dežela zahtevala predložitev alternativnih možnosti in tudi župani občin na odseku železniške proge so to zahtevali, doslej pa ni bil predložen noben alternativni predlog. Italijanske železnice so predstavile le en načrt, tistega iz leta 2010, in ga nato »popravile,« niso pa predstavile kake druge možnosti, ki naj bi ovrednotile že obstoječo progo, je poudarila Serracc-hiani. Zbor Bodeča Neža na mirovni manifestaciji na Velikem Trgu Združeni narodi so proglasili 21. september za dan prekinitve ognja na vseh bojnih poljih. V ta okvir sodi prireditev, ki jo bo priredil Odbor za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci danes ob 17.30 na Velikem trgu. Posegla bo tržaška podžupanja in odbornica za vprašanja miru Fabiana Martini, sodelovali bodo dijaki Jadranskega zavoda Združenega sveta iz Devina, zapel pa bo zbor Bodeča Neža z Vrha OBČINA TRST - Človekoljubni projekt Pet deklet iz Srebrenice teden dni v gosteh pri nas Adopt Srebrenica je naslov človekoljubnega projekta, h kateremu je letos pristopila Občina Trst. V okviru projekta bo od jutri do prihodnje nedelje v Trstu gostovalo pet deklet iz Srebrenice, ki bodo v našem mestu spoznavale kulturne in zgodovinske znamenitosti, srečale pa se bodo tudi z dijaki tržaških višjih srednjih šol. Več o projektu, ki je sicer del širše zastavljenega projekta, katerega koordinatorja sta Fundacija Alexander Langer iz Bocna in združenje iz Tuzle Tuzlanska Amica, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala podžu-panja Fabiana Martini. Uvodoma je podžupanja nekaj besed namenila predstavitvi sporazuma International Network for Srebrenica (Mednarodna mreža za Srebrenico), ki že od vsega začetka podpira projekt Adopt Srebrenica. Namen slednjega je promocija medkulturnega dialoga in širjenje sožitja v Srebrenici in drugod po svetu, koordinatorji pa si prizadevajo tudi, da bi s pomočjo tovrstnih akcij širšo javnost ozaveščali o genocidu, ki je bil storjen v tem bosanskem mestu. Podžu-panja je spomnila, da smo se letos poleti že osemnajstič po vrsti spomnili tistih, ki so bili med vojno kruto umorjeni, ob tem pa je tudi dodala, da želijo z omenjenim projektom mladim iz Srebrenice ponuditi priložnost, da spoznajo svet, ki je sicer drugačen od njihovega, in jim s tem ponuditi upanje v prihodnost. Več o Srebrenici je včeraj povedal tudi Pier Luigi Sabatti, sicer član združenja Skupine 85, ki sodeluje pri pro- jektu Adopt Srebrenica. Sabatti je spomnil, da je bila Srebrenica nekoč prelepo zdraviliško mesto iz avstro-ogrskih časov, ki je bilo pred vojno ena najrazvitejših občin v Bosni. V mestu, v katerem je nekoč živelo 36 tisoč prebivalcev, danes živi le še 2 tisoč ljudi, je dejal govornik in spomnil, da Srebre-ničani še vedno preživljajo hude čase. Pri porjektu Adopt Srebrenica sodelujejo še tri tržaška združenja: ARCI civilna služba, Rime in Šotor za mir. V sodelovanju s tržaško občino so za goste iz Srebrenice pripravili pester in raznolik program, ki se bo uradno začel v ponedeljek. Pet mladenk bodo v ponedeljek zjutraj sprejeli v dvorani občinskega sveta, nakar bo sledil ogled mesta, so povedali včerajšnji govorniki. V program so vključili tudi obisk doline Glinščice, območje bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ter jame pri Briščikih. Ker sta med gosti tudi dve nadebudni novinarki, je predviden obisk uredništva deželne agencije Ansa. V sredo zjutraj pa bodo Srebreničanke obiskale tudi dve šoli; ob 9. uri šolo Carducci, ob 12. uri pa licej Prešeren. Bržkone bo zelo zanimiv tudi izlet v Benetke, večerni program pa bo vsak dan drugačen. V torek zvečer bodo gostje v restavraciji Milič lahko okušale italijanske in bosanske dobrote, ki jih bodo pripravili posebej za to priložnost. Konec prihodnjega tedna pa se bodo udeležile tudi prireditve Trieste Next, so sporočili na včerajšnji predstavitvi. Tržaški teden se bo za Srebreničanke zaključil v nedeljo, 29. septembra, ko se bodo odpravile nazaj domov. (sč) DEVIN-NABREŽINA - Most nad železnico pri Šempolaju Nadvoz bo še čakal Delo bi morali začeti oktobra, a zaradi pakta stabilnosti bo po vsej verjetnosti »zamrznjeno« Prehod čez železnico na cesti za Šempolaj kroma Ko bi šlo vse po načrtu, bi se morala oktobra začeti dela za gradnjo nadvoza nad železniško progo pri Šempo-laju. Malo verjetno pa je, da se bo to res zgodilo, je pred dnevi napovedal de-vinsko-nabrežinski župan Vlado Kukanja. Vse kaže, da je nadvoz pri Šem-polaju kot začaran. Devinsko-nabre-žinska občina si že več kot pol stoletja prizadeva, da bi ga zgradili in tako omogočili varno vožnjo iz Nabrežine v Šempolaj in na slovenski Kras. Retovi občinski upravi je uspel poseg pri italijanskih železnicah, ki so se vendarle odločile za gradnjo prometne strukture. Pripravile so predhodni načrt, ki je bil nato dodelan. Urejen je bil tudi postopek za razlastitev manjšega območja ob cesti. Po nekajletnem zavlačevanju Tondove deželne uprave so bila -potem ko je bil poseg vključen v okvir strateško pomembnih javnih del - nakazana tudi potrebna finančna sredstva. Dokončni načrt je bil odobren oktobra pred dvema letoma. Predvideval je investicijo v višini 4 milijonov 900 tisoč evrov. Skoraj polovico, 2 milijona 400 tisoč evrov, je nakazala Pokrajina Trst, dva milijona Dežela Furlanija-Julijska krajina, preostalih 500 tisoč pa italijanske železnice. V prvi polovici 2012 so bila dela oddana v zakup. Po takratnih napove- dih pokrajinskega odbornika za promet Vittoria Zollie naj bi se dela začela v drugi polovici 2012, trajala pa naj bi leto dni. Poseg se lani ni začel. Delo je bilo preloženo, kar pa je bilo - tako se je izkazalo - vsaj zaenkrat usodno. Medtem je namreč Montijeva vlada odobrila odlok o paktu stabilnosti, ki je dejansko »zamrznil« javna dela krajevnih uprav, pa čeprav so bili načrti že odobreni in finančna sredstva nakazana. Kako se bo zadeva nadaljevala, ni jasno. Res bizarno pa je, da mora javni denar že spet čakati v bankah, namesto da bi služil za javno dobro. M.K. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. septembra 2013 7 GOSPODARSTVO - Skupina Arvedi naj bi se kmalu sestala s panožnimi sindikati Železarna strateška za Rim, v teku mrzlična pogajanja Zaprtje škedenjske železarne bi pomenilo izgubo mnogih delovnih mest, pa tudi vsake možnosti za bonifikacijo tistega območja. Pod Skednjem bi ostala skratka onesnažena »puščava«, Trst pa bi se tudi odrekel pomembni priložnosti za razvoj. To je mnenje pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil, ki nameravajo to stališče zagovarjati tudi v prihodnosti. Alternativ dejansko ni, ugotavljajo, saj ni ga človeka, ki bi vložil milijone evrov samo za bonifikacijo. Projekt skupine Arvedi za prevzem železarne ostaja torej edina in nadvse pomembna rešitev, ki naj bi jamčila tako delovna mesta kot tudi investicije za zaščito okolja. Da je načrt skupine Arvedi strateški tudi za Rim, je ta teden potrdil podtajnik na ministrstvu za gospodarski razvoj Claudio De Vincenti v imenu ministra Flavia Zanonata. Panožni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil ter enotno sindikalno predstavništvo Rsu sicer še vedno čakajo na začetek pogajanj z vodstvom skupine Arvedi glede prehoda oziroma nove zaposlitve de- lavcev pod okriljem nove družbe St (Societa siderurgica triestina), ki jo je ustanovila skupina Arvedi specifično za prevzem tovarne. Srečanje je bilo napovedano 11. septembra, toda družba iz Cremone ga je preložila na drug datum. Pred kratkim je vsekakor družba St sporočila področnim sindikatom, da naj bi ta teden (se pravi najkasneje danes) sklenili sporazum z izrednim komisarjem družbe Lucchini Pierom Nardijem glede prevzema železarne v najem (z možnostjo odkupa), nato se bodo čim prej sestali z njimi. Po drugi strani naj bi deželna predsednica Debora Serracchiani že v začetku prihodnjega tedna določila datum za srečanje, na katerem bo seznanila zvezne sindikate z izidom zadnjih treh srečanj v Rimu. Predsednica Serracchianijeva je med drugim poudarila, da je programski sporazum, ki ga izdelujejo, zelo kompleksen in pomemben, ker predpostavlja zaščito delovnih mest in upoštevanje okolja. Zato je zahtevala, naj vsi dejavniki izrazijo lastne obveze črno na belo, začenši s tržaško pristaniško oblastjo. A.G. trebče - Drevi Natečaj Spomenik padlim v 1. svetovni vojni in predstava Mladinski trebenski krožek vabi danes, 21. t. m., v Ljudski dom v Trebče, kjer bo nagrajevanje natečaja Spomenik padlim v 1. svetovni vojni. Zbirališče bo ob 17.30, obiskovalcem bodo naprej postregli prigrizek s pijačo, sledila pa bo predstavitev načrtov in slovesno nagrajevanje udeležencev projekta. Najboljši izdelki, ki jih je izbral odbor Mladinskega trebenskega krožka, bodo prejeli nagrado, ki jo podarja sponzor Avtošole Bizjak. Za konec pa si bodo obiskovalci ogledali predstavo z naslovom OnaOn, v kateri nastopata Patri-zia Jurinčič in Lovro Finžgar. Študenta na ljubljanski AGRFT sta se s komedijo, ki sta ju tudi sama napisala, že predstavila na Ko-krici pri Kranju in pri Sv. Ivanu v Trstu, v enourni predstavi pa se prebijata skozi različne življenjske etape, od otroštva do starosti, in s komičnimi monologi in dialogi ter priredbami znanih slovenskih popevk, ki jih izvajata v živo, raziskujeta različne tipologije odnosa med moškim in žensko. ATER - V Ul. Orlandini je zdaj 37 novih stanovanj Pri Pončani predali namenu štiri obnovljena poslopja ATER V Ul. Orlandini pri Pončani so včeraj predstavili štiri poslopja podjetja za ljudske gradnje ATER, ki so jih popolnoma obnovili. V zgradbah so uredili 37 novih stanovanj namesto prejšnjih 47 (poslopja so iz leta 1924), stanovanja pa bodo kmalu predali namenu in izročili stanovalcem ključe. Naložba je znašala 4,1 milijona evrov oz. v povprečju 110 tisoč evrov za vsako stanovanje. Sicer je problem pomanjkanja stanovanj na Tržaškem še vedno pereč. Premoženje ATER je potrebno vsekakor ovrednotiti v luči novih potreb ljudi, je poudarila deželna odbornica za infrastrukturo in javna dela Mariagrazia San-toro, ki si je včeraj ogledala nekatere stavbe ATER v spremstvu predsednika Claudia Serafinija. Odbornica Santoro-va si je ogledala stanovanja v Ul. Cu-mano, v Ul. Capofonte in v Ul. Grego. Pri Sv. Jakobu aretirali srbska državljana Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so prejšnjo noč aretirali dva srbska državljana, ki sta malo prej vlomila v nek bar pri Sv. Jakobu. Policisti so namreč ponoči opazili, da sta se 40-letni S. K. in 32-letni D. L., ki sta sicer stara znanca sil javnega reda, sumljivo sprehajala blizu bara pri avtobusni posatji v Ul. San Giacomo in Monte. Policisti so ju začeli zasledovati in ju kasneje ustavili. Pri sebi sta imela približno 1550 evrov v bankovcih in okrog 90 evrov v kovancih ter nekaj avtobusnih vozovnic prevoznega podjetja Trieste trasporti (vrednost 150 evrov), ki so jih malo prej izmaknili v omenjenem baru. Poleg tega sta imela pri sebi orodje, primerno za vlam-ljanje, S. K. pa je tudi razpolagal z nožem. Policisti so srbska državljana aretirali in odvedli v koronejski zapor. Tatovi ponoči vdrli v kavarno v Ul. Vasari Neznani storilci so prejšno noč vlomili v bar v Ul. Vasari, iz katerega so odnesli denar in nekaj steklenic čaja. Tatvino je ugotovil lastnik lokala, ki je poklical sile javnega reda. Preiskavo vodijo policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture. Policisti rešili dva mladeniča sredi morja Policisti z devinsko-nabrežinskega poveljstva so v četrtek rešili dva mladeniča, ki sta bila v težavah na morju pri Ribiškem naselju. Njuno plovilo je ostalo zaradi oseke na čereh, policisti pa so ga s pomočjo rešilnega čolna potegnili na odprto. Vozil je, čeprav ga je imel preveč pod kapo Karabinjerji s poveljstva v Naselju sv. Sergija so zaradi vožnje v vinjenem stanju prijavili na prostosti 36-letnega A. F. Karabinjerji so ga ustavili v okviru nadzora ozemlja. Ko je ustavil vozilo, so kaj kmalu ugotovili, da je pregloboko pogledal v kozarec. JUTRI VES DAN V BOLJUNCU IN V BAZOVICI Praznik vode Združenje Bioest bo priredilo jutri v Boljuncu praznik vode na Jami. Praznik se bo začel ob 10. uri s čistilno akcijo doline Glinščice, skavtom in skupini Legambiente pa se bo lahko pridružil vsakdo. Ob 14. uri bosta na sporedu vodena sprehoda: zahtevnejšega bo vodil Stojan Glavina, glavni pobudnik poti Slave Slavec in odličen poznavalec doline Glinščice. Skupina, ki se bo odločila za manj zahtevno pot, bo spoznavala zelišča z učiteljem eteričnih olj Fulviom. Popoldne bo niz predavanj. Ob 16.30 bo Vojko Kocijančič, bivši direktor SDGZ, predstavil srenje in kolektivno upravljanje teritorija, predavanje bo dvojezično. Ob 17.30 bo Stojan Glavina predstavil zgodovinsko in naravno bogastvo doline Glinščice. Sledilo bo predavanje biologa Daria Gaspara na temo Drevesa in voda: kako se je spremenilo obrežno rastlinstvo reke Glinščice. Opazovanje zvezd bo vodila skupina PAG, ki bo nudila strokovne in druge informacije. Večer bo popestrila skupina Drunken sailors s pristno ir- sko glasbo. Praznik vode bodo ves dan spremljali glasba, zabava ter slastni trenutki s vegetarijansko in presno hrano. V Naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici pa bo v okviru prireditve »Aspet-tando...Trieste Next« vrsta dejavnosti od 10. do 18. ure: pohodi, animacije, laboratoriji, vodeni obiski ter razstava. Tema letošnje pobude je voda. Ob 10. uri bo iz centra krenil animiran pohod v gozd, namenjen otrokom, ki ga bodo vodili gozdni stražarji in pravljični junaki. Po zaključeni zabavni poti bo za otroke mala malica.Tudi pohod po pešpoti »Vodni gozd« bo obeležil vodo. Ob 14. in 16. uri bo po tej poti voden pohod s spremstvom gozdnih čuvajev v italijanščini, ob 15. uri pa v slovenskem jeziku. Gozdna straža bo pripravila tudi prikaz gasilne opreme in nekaterih gasilnih tehnik pri gozdnih požarih. Na ogled bosta tudi razstava in akvariji sladkovodnih rib. Vse dejavnosti in obiski so brezplačni, za informacije so na voljo tel. št. 0403773677 in 3666867882. Pravljični gozd v Bazovici Poletno središče Pikapolonica je komaj zaprlo svoja vrata, pri Študijskem centru Melanie Klein pa so že odločno stopili v novo sezono in bodo jutri sodelovali pri odmevni pobudi Aspettando Next (V pričakovanju na festival Next). V okviru celodnevnega programa, ki so si ga zamislili pri Naravoslovnem didaktičnem centru gozdne straže v Bazovici, bodo animatorji ŠC Melanie Klein v dopoldanskih urah pospremili otroke v pravljični gozd. Pobuda je brezplačna, po prijavi ob 10. uri v naravoslovnem centru pa se bo začel sprehod po bazovskem gozdu Igouca v družbi pravljičnih junakov, ki bodo najmlajšim približali in predstavili vodne vire na Krasu ob sodelovanju krajevne gozdne straže. Pobuda se je razvila v okviru evropskega projekta Slow Tourism, katerega nosilec je tržaška univerza. V primeru slabega vremena bo pravljični svet zaživel v prostorih Naravoslovnega didaktičnega centra. Pobude ob evropskem tednu mobilnosti V okviru evropskega tedna mobilnosti 2013 bodo danes in jutri začasno zaprli za promet nekatere ulice v mestnem središču, kar naj bi predstavljalo »generalko« in pripravo na uvedbo novega prometnega načrta. Tako bo od 9. ure danes do 18. ure jutri zaprto za promet območje v bližini Stare mitnice in Ul. Crispi ter Ul. Settefonta-ne. Da bi prispela na pomoč avto-mobilistom, se je mestna uprava dogovorila z družbo Saba Italia za koriščenje parkirišča v Ul. Pieta danes po znižani ceni (3 evre za celodnevno parkiranje), medtem ko bo parkiranje v nedeljo brezplačno. Ob tekmi Cagliari-Sampdoria nobene prometne omejitve Tržaški župan Roberto Cosolini je včeraj sporočil, da ob današnji nogometni tekmi na stadionu Rocco med prvoligašema Cagliarijem in Sampdorio ne bo mestna uprava uvedla nobene omejitve v prometu na območju stadiona. Pač pa bo obveljala prepoved točenja alkoholnih pijač, ampak le od 15. do 18. ure. Dan boja proti Alzheimerjevi bolezni V okviru 20. svetovnega dne boja proti Alzheimerjevi bolezni bo danes na sedežu združenja de Ban-field v Ul. Filzi 21/1 dan odprtih vrat, in sicer od 9. do 12 ure. Posredovali bodo informacije o združenju in o bolezni, za katero zboli vsako leto vedno več ljudi. Združenje de Banfield je lani nudilo pomoč kar 1300 ljudem, to je 19 odstotkov več kot leto prej. Kounellis: vodeni obisk V nekdanji ribarnici bo danes ob 18. uri voden obisk razstave Kounellis Trieste. Komorni koncert v gledališču Verdi V mali dvorani opernega gledališča Verdi bo danes ob 11.30 v okviru simfonične sezone nastopil komorni orkester gledališča Verdi. Izvajal bo dela Antonia Vivaldija in Giuseppeja Tartinija. Solist bo violinist Glauco Bertagnin. Naslednji koncert bo v sredo, 25. septembra, ob 18. uri. Zbor gledališča Verdi bo pod taktirko Paola Vera izvajal dela Schuberta, Dvo-raka in Brahmsa. 8 Sobota, 21. septembra 2013 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 21. septembra 2013 MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 - Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 19.55 in zatone ob 9.01 Jutri, NEDELJA, 22. septembra 2013 MAVRICIJ, ZAČETEK JESENI VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,9 stopinje C, zračni tlak 1013,6 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 11 km/h jugovz-hodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje C. E] Lekarne Danes, 21. septembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Val-maura 11 - 040 812308, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 - 040 639749. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Rush«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00 »Teorema Venezia«; 21.30 »Mood Indigo - La schiuma dei giorni«. FELLINI - 16.30, 20.10 »Una fragile ar-monia«; 18.15, 21.50 »Elysium«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Grandmaster«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.20, 20.00, 21.40 »Via Castellana Bandiera«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.05 »L'intrepido«; 18.20. 22.00 »Il potere dei soldi«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.10, 20.30, 22.45 »2 na muhi«; 13.30, 15.30 »Avioni«; 14.30, 16.30, 18.30 »Avioni 3D«; 21.20, 22.15 »Eli-zij«; 19.50 »Jobs«; 22.55 »Kick Ass 2«; 20.20 »Kronike podzemlja: Mesto kosti«; 19.15, 20.45 »Mi smo Millerjevi«; 17.55 »One direction: To smo mi 3D«; 15.40, 17.30 »Razredni sovražnik«; 17.50, 20.00, 22.30 »Skozi čas«; 13.30 »Smrkci 2«; 15.00, 17.15 »Smrkci 2 3D«; 13.20, 15.15 »Turbo«; 14.00, 16.00 »Turbo 3D«; 23.00 »Upokojeni, oboroženi, nevarni 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Come ti spaccio la fami-glia«; Dvorana 2: 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »I Puffi 2«; 18.45, 22.15 »I Puffi 2 - 3D«; Dvorana 3: 15.20, 17.00 »Monsters University«; 18.45, 20.30, 22.15 »You're next«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un piano perfet-to«; 15.20, 17.00, 20.30 »Percy Jackson - Il mare dei mostri«; 22.00 »Riddick«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 15.15 »Turbo«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rush«; 15.35, 17.50, 20.00, 22.10 »I Puffi 2«; 15.40, 17.55, 20.10, 22.10 »You're next«; 15.30, 17.45, 20.00, 21.20, 22.15 »Co- me ti spaccio la famiglia«; 19.50, 22.05 »Elysium«; 15.20, 17.35 »Monsters University«; 21.50 »Riddick«; 15.40, 17.15, 17.55, 19.30, 20.05, 22.15 »Percy Jackson 2 - Il mare dei mostri«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I Puffi 2«; Dvorana 2: 17.15, 20.00, 22.15 »Rush«; Dvorana 3: 17.30, 20.10, 22.10 »Percy Jackson 2 - Il mare dei mostri 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Come ti spaccio la famiglia«; Dvorana 5: 18.00, 20.00, 22.00 »Un piano perfetto«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOLA sporoča, da bo prvi teden pouka potekal po urniku: otroška vrtca v Barkovljah in Lonjerju 7.45-12.30 (brez kosila); osnovne šole na Katinari, v Barkovljah in pri Sv. Ivanu 8.00-12.30; nižja srednja šola pri Sv. Ivanu in na Katinari 8.00-12.35. V drugem tednu bo v vrtcih pouk trajal od 7.45 do 13.00 (vključno s kosilom), na osnovnih in na nižji srednji šoli poteka pouk po rednem urniku. M Izleti E*j Čestitke SKD BARKOVLJE prireja v soboto, 28. septembra, tradicionalni pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Startali bomo ob 14.30, kraj starta in ostale podatke pa bomo še javili. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na izlet v Kobarid, ki bo v nedeljo, 6. oktobra. Ogledali si bomo muzej 1. svetovne vojne, interaktivno razstavo o Poti miru in kostnico. Odhod iz Na-brežine ob 8.30, povratek v večernih urah. Vpisovanje pri Sergiju Kosmini (040-200123) in v kavarni Gruden. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira tradicionalni jesenski izlet namenjen članom, odjemalcem, oljkarjem in vsem simpatizerjem naše zadruge. Letos bomo obiskali klasično Toskano: Piso, Firence in Sieno ter tipično to-skansko torkljo, od srede 9., do petka 11. oktobra. Prenočitvi v Montecatini Terme. Info in vpis: Laura 040-8990103 in Roberta 040-8990110, 8.30-12.30 ali pri nas v Ul. Travnik 10 v Dolini. OMPZ vabi na romarski izlet v soboto, 12. oktobra, na Koroško: Tinje, Gospa Sveta in gosposvetsko polje, Celovec in Vetrinj. Vpis in vse ostale informacije čim prej na tel. št. 347-9322123. 0 Mali oglasi 27-LETNIK išče delo. Tel. št.: 3270538277 ali 040-910393. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. 335-5387249. GOSPA SREDNJIH LET išče delo, 24 ur dnevno. Tel. št.: 329-6055490. GOSPA SREDNJIH LET, doma z Opčin, išče delo kot čistilka ali kot spremljevalka otrok. Tel. št.: 340-9098123. IŠČEM DELO kot negovalka starejših, 24 ur dnevno. Tel. št.: 320-6303821 (v večernih urah). NA PROSEKU dajemo v najem večje opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem. Tel. št.: 320-1509155. NUJNO IŠČEM knjigo za srednjo šolo »Likovno izražanje za 7. razred«. Avtor Tacol, Frelih, Muhovič, založba Debora. Tel. št.: 340-2719093. PRODAJAMO na Vrhu Sv. Mihaela zazidljivo zemljišče na lepi lokaciji v zelenju zraven ceste (zaselek Devetaki, blizu centra Danica). Tel. št.: 347-2349362. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM novo mizo iz masivnega lesa, z merami 3,20x1,00, debelost lesa 8 cm, primerna za taverno. Tel. št.: 040-229250. PRODAM KNJIGE za bienij jezikovne smeri liceja F. Prešeren. Tel. 348-9805039. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb. Tel. št.: 346-8321835. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA Pedagoške fakultete pomaga pri pisanju domačih nalog osnovnošolskim otrokom in/ali varstvo predšolskih otrok. Tel. št.: 340-6851231. Moja teta ANA rada poje, rolka, flavto in nogomet igra, sedaj pa od četrtka še diplomo ima. Z njo se veseli in ji čestita njena Mia. Vedela sem, da z lahkoto ANA ti bo šlo, da nobena ovira v napoto ti ne bo. Sedaj pa se veseli in uspešno izkoristi pridobljeno znanje. Iskrene čestitke, Milka. Draga ANA, kar iščeš naj se odkrije, vse kar v srcu čutiš naj se v srečo in ljubezen zlije. Naj bo na tvojem licu vedno nasmeh, želiva ti v življenju velik uspeh! Dean in Luka. ANA je še enkrat zmagala! Za odlični rezultat na Fakulteti za Šport v Ljubljani vsi pri godbenem društvu Nabrežina ji čestitamo in voščimo še veliko uspehov! Iskrene čestitke pošiljamo naši ANI KOŠUTA, ki je z odliko zaključila študij na fakulteti za šport v Ljubljani. Želimo ji še mnogo uspehov v življenju in še mnogo lepih cavatar-skih trenutkov. Vsi iz klape cavata. Draga KATRIN in ALEXANDER: ljubezen in sreča sta bisera dva, kjer hodila bosta naj vaju spremljata oba! Anja in Isabel. Danes stopa v zakonski stan naš kuhar MATIJA. Njemu in njegovi iz-voljenki voščimo vso srečo v novem življenju zgoniška občinska uprava in vsi kolegi. Danes MARIA ELENA in ANDREA, ko korak usmerjata na skupno pot, naj sreča vaju spremlja vsepovsod. Le tam, kjer se rodi ljubezen in spoštovanje, uresničijo se vse skrite sanje. To je voščilo otrok OŠ Avgusta Černi-goja s Proseka za vajino novo skupno pot. Pridružujejo se tudi starši. Kaj bi brez morja, kaj bi brez sonca? Midva pa imava to srečo vsak trenutek! MARISOL je najino morje in sonce in seveda najina ljubezen! Vse najboljše srček, mama in tata. Pri nas doma bo danes vesel živ-žav. MARISOL sestrica moja bo v družbi prijateljčkov ugasnila 6 svečk na torti. Z njo se tudi jaz veselim in vse najboljše ji želim! Josette. V šolo je prvič vstopila, nahrbtnik svoj je z zvezki in barvicami napolnila, ko bo svet črk spoznala bo nama pravljice brala. Kdo je ta punčka? Le povejva! MARISOL ji je ime in najina sestrična je! Vse lepo ji želiva in na »feštin« že hitiva!Kimy in Rassel. MARISOL! Magnetna, altrui-stična, radostna, igriva, sončna, olikana, ljubezniva, ti naša si sila! Vse najboljše za tvojih prvih 6 let! Tvoji nonoti iz Šempolaja in Slivnega, teta Erika in stric Robi. Danes se poročita RIO in VERONIKA. Obilo sreče jima želijo vsi Slogaši. 0 Prireditve MLADINSKI TREBENSKI KROŽEK vabi danes, 21. septembra, ob 17.30 v Ljudski dom v Trebče, kjer bo potekalo nagrajevanje natečaja spomenika padlim v 1. svetovni vojni. Zbirališče bo ob 17.30, na sporedu bo tudi izvirna komedija »OnaOn«, avtorja in igralca Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 22. septembra, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na ogled Komedije »OnaOn«. Avtorja in igralca: Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. ANPI-VZPI pokrajinski odbor Trst sporoča, da bo od 23. do 27. septembra, med 17. in 19. uro v mali dvorani Narodnega doma v Trstu razstava o Posebnih bataljonih v sodelovanju s Knjižnico P. Tomažič in tovariši in z Odsekom NŠK v Trstu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. septembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na prvi ponedeljkov večer nove kulturne sezone. V sozvočju s 5. Socialnim tednom, ki se na pobudo Socialne akademije začenja v matični Sloveniji, bo naslov srečanja Komu še zaupati v Sloveniji? Nastopila bosta dva vodilna pred- Danes praznujeta ZLATO POROKO Marija in Emil Cherin Iskrene čestitke ter še veliko sreče, zdravja in skupnih zadoščenj. SKD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec V četrtek, 19.9.2013, je na Fakulteti za šport v Ljubljani z odliko in pohvalo diplomirala naša draga Ana Košuta Nanjo smo ponosni in ji iskreno čestitamo starši, vsi nonoti, brata Ivo z družino in Rok s Kristino, teta Sara s svojimi Naša draga Ana Košuta se je v četrtek veselila, ker je na Fakulteti za Šport svoj študij zaključila. Sedaj rolke gor, naš dres obleči in v Križ k nam priteči, da te ponosni počastimo in ti veliko uspehov zaželimo! Vsi pri A.Š.D. MLADINA stavnika Civilne družbe za pravično Slovenijo, javna delavca Mitja Štular in Jože Možina. Začetek ob 20.30. SKP - komisija za kulturo, krožek Tina Modotti, kinokrožek C. Chaplin, tržaška sekcija združenja Italija Kuba, krožek Manifesto Trst ter Revija Guerre & Pace vabijo, ob 40-letnici smrti pesnika Pabla Nerude, v ponedeljek, 23. septembra, ob 18. uri na srečanje »Spomnimo se na: pesnika, borca za demokracijo, za svobodo narodov P. Nerudo« na pokrajinskem sedežu SKP, ul. Tarabochia 3. FOTOVIDEO TRST80 vabi v sredo, 25. septembra, ob 19. uri pri B. Zidariču, Praprot 23, na otvoritev fotografske razstave Miloša Zidariča in Markota Civardi-ja z naslovom »Woman front-back«. (U)TRI(N)KI, kraška muzikomedija, v izvedbi KUD Grešni kozli (Matej Gruden in Iztok Cergol): Skd France Prešeren Boljunec vabi na ogled predstave, ki je na 10. Mavhinjskem festivalu amaterskih gledaliških skupin prejela nagrado občinstva in posebno nagrado strokovne žirije v četrtek, 26. septembra, ob 20.30 na dvorišču društvenega bara na G'rici v Boljuncu. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 iz Boljunca vabita v četrtek, 26. septembra, ob 20. uri v društveni bar na G'ri-ci na otvoritev razstave domače likovne ustvarjalke »Zdenka Ota v svetu barv«. KULTURNO DRUŠTVO DRAGO BOJAN prireja v petek, 27. septembra, ob 19.30 v prostorih Društvene gostilne v Gabrovcu kraško muzikome-dijo »(U)tri(n)ki« v izvedbi KUD Grešni kozli. Toplo vabljeni. SKD TABOR IN KNJIŽNICA P. TOMA-ŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom: »Otvoritev prenovljene otroške čitalnice« v petek, 27. septembra, ob 10.30 lutkovna predstava Rdeča kapica, izvajalca Jelena Sitar in Igor Cvetko in v petek, 4.oktobra, ob 10.30 srečanje z mladinskim pisateljem Žigo Gombačem. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 27. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo na odprtje likovne razstave »Repen 31. Razgledna točka« goriškega umetnika Ivana Žerjala. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna zgodovinarka Alenka Di Battista. Glasbeni intermezzo Andrejka Možina (glas) in P"r Bibcu sa usi Vslima, d'n's s' sa ulovila u mrj žu 'vjijjKbmhv D' bi bla nfh mrj'ža zrnjem puna tbjezni, zdravja in srj'če j'm zlima mama Ingrid, tata Sandro innonajolanda Danes se v Križu poročita m Naj se ta nasmejani dan prevesi v nasmejano življenje vama želijo mama in tata, Menja, Andrea, noni Alma in Nives, Vladimira, Damjana ter Milena z družinami Danes v Križ veselo hitimo, ker vajino ohcet slavimo. ¿tfMVVtZ naj vaju sreča in ljubezen spremljata vse dni, tovarn želimo prijatelji vsi V Križu se rolke vrtijo in ljubezni dobro strijo! Katrin in Alexander danes stopata na skupno pot, naj bo položna in polna dobrot, vedno obdana sijajnih lepot! Polno malih Bibcov vama želimo in se z vama veselimo! Vsi pri A.Š.D. MLADINA Ariel Cubrla (kitara). Razstava bo na ogled do 13. oktobra. SKD TABOR - Opčine in SKD Grad -Bani vabita v soboto, 28. septembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na glasbeno kabaretni večer »Trieste, Cecche-lin e dintorni« - Alessio Colautti in trio Danubio - dirigent Carlo Tommasi. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.30-18.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Spremlja tudi knjiga. Info: www.hermada.org in 331-7403604. H Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. št. 040-299442. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Vabljeni! Tel. št.: 040-299800. OSMICO sta v Samatorci št. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229224 OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. septembra 2013 9 □ Obvestila PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje plavanja za otroke od 4. leta dalje. Info: 04051377, 14.00-17.00 (ob delavnikih). SKD IGO GRUDEN - BALET Vadba poteka ob ponedeljkih in sredah, ob 16.15 za otroke stare 4 in 5 let (vrtec), ob 17.00 za otroke iz prvih dveh razredov osnovne šole in ob 18.00 za starejše otroke. Info: baletna.igogruden@yahoo.it, 3294615361 (Jasna). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. AD FORMANDUM sprejema prijave na tečaje jezikov (slovenščina in angleščina na osnovni in srednji stopnji) in računalništva (osnovni tečaj in tečaj o uporabi tablic in druge mobilne tehnologije). Info: na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, ts@adformandum.org. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED-KRAŠKI FENOMENI vabi srednje in višješolce na skupne vaje v Škerkovo hišo v Šempolaju ob torkih, 18.00-19.30. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 328-4754182, 380-3584580. OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi vse osnovnošolce, ki bi radi preko igre spoznali čarobni svet glasbe in razne inštrumente (na razpolago na licu mesta) na skupne vaje ob ponedeljkih, 17.00-18.00. Info: tajnistvo@skdvigred.org, tel. 3284754182, 380-3584580. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Pevske vaje v Štalci, v Šem-polaju vsak ponedeljek, 16.00-17.00 za vrtec. Info: tel. 328-4754182, 380-3584580. PROSTOVOLJCI ZA SLOFEST pozor! Ob domenjenih urnikih javite se na infotočki ZSKD v glavnem šotoru na Borznem trgu! 40-LETNIKI POZOR! Kdor se ni še prijavil na večerjo, ki bo danes, 21. septembra, na veseli farmi v Mavhinjah, naj to stori čim prej, da si zagotovi prostor pri mizi! Telefonirajte ali pošljite sporočilo na 3298012528. Pohitite! DOMAČE NALOGE: Center otrok in odraslih Harmonija organizira strukturirano pisanje domačih nalog ob vikendih. Poskusna brezplačna delavnica bo danes, 21. septembra, zjutraj v Ul. Canova 15. Informacije in vpis: center.harmonija@gmail.com. KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« danes, 21. septembra, 10.00-11.00 v zgoniški občinski knjižnici, Salež 45, bralni krožek, kot prijetno brezplačno možnost socializacije in izmenjavo mnenj. Informacije in obvezne prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T prireja v sklopu programa Območnega načrta 2013-15 »Zdravje nima starosti« brezplačne pobude, kot možnost spoznavanja prijetnega načina za dosego dobrega počutja in sproščanja ter socializacije: danes, 21. septembra, 9.30-11.00 delavnica arteterapije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Informacije in obvezne prijave na sedežu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo ob Slofestu (danes, 21. in 22. septembra) odprta samo v hišici v Ul. Cassa di Ri-sparmio. Obiščite nas! OPEN WEEK HARMONIJI 2013-14: Center Otrok in Odraslih Harmonija organizira teden odprtih vrat brezplačnih tečajev do danes, 21. septembra, v Ul. Canova 15: tečaji slovenščine, italijanščine, ruščine, angleščine, harfe, glasbe za dojenčke, nosečnice, otroke, elektronske glasbe, flavte, harmonike, risanja in umetnosti, tečaj ki ima cilj izboljšanje samo-podobe, partnerskega odnosa in odnosa z drugimi ter veliko drugega in drugih tečajev za vse okuse. Info in urniki: 3280196920, center.harmonija@gmail.com. RADIJSKI ODER obvešča gojence Male gledališke šole Matejke Peterlin, da bo po-navljalna vaja igre »Volk in sedem kozli-čev« danes, 21. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prva izmena začne z vajo ob 15. uri, druga pa ob 16.30. Naslednji teden pa bo generalka v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, in sicer od 15. do 17. ure oziroma od 17. do 19. ure. Nastop bo v nedeljo, 29. septembra, kot prva izmed predstav Gledališkega vrtiljaka (ob 16.00 oz. ob 17.30). SLOFEST: danes, 21. in v nedeljo, 22. septembra. Prostovoljci se zberejo vsako jutro ob 9. uri na info točki na Borznem trgu. Informacije na www.zskd.eu in na fa-cebooku. VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE organizirajo danes, 21. septembra, na športnem igrišču Zarje (začetek ob 16.30) nogometno tekmo Gur'nce - Dul'nce. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Vstop prost, vabljeni so vsi vaščani, ter vsi ljubitelji nogometa in dobre družbe. JUS TREBČE obvešča člane in vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na jusarskih površinah KO Trebče v sezoni 2013/14 v nedeljo, 22. septembra, od 10. do 12. ure v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. KRU.T obvešča člane, da na sedežu redno deluje posvetovalna ambulanta s fiziote-rapevtskimi storitvami. Nujna predhodna najava! Pojasnila in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. PRAVLJICA V GOZDU: Sc Melanie Klein, v sodelovanju z naravoslovnim didaktičnim centrom v Bazovici, vabi v nedeljo, 22. septembra, ob 10. uri na sprehod po bazov-skem gozdu. Med sprehodom bodo ani-matorji društva uprizorili pravljico »Alla ri-cerca dell'acqua che non c'e«. Pobuda je brezplačna in poteka v okviru projekta »aspettando Next«. Ni potrebna rezervacija. Zbirališče ob 10. uri v naravoslovnem didaktičnem centru v Bazovici. ZSKD obvešča, da bo odprt infopoint Slo-festa na Borznem trgu do nedelje, 22. septembra. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad v Ul. Cicerone 8 zaprt do nedelje, 22. septembra. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine, 2 začetniška, enega nadaljevalnega 1. stopnje in enega 2. stopnje. Tečaji Osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke in oglase v okvirčku, oglase društev in organizacij v okvirčku, male oglase (proti plačilu) sprejemamo s sledečim urnikom: Ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 - v TRSTU - Ul. Montecchi 6 v GORICI - Ul. Malta 6 Sobota 10.00-13.00 - po telefonu na 800.912.775 - po e-mailu na primorski@tmedia.it - po faksu na 0481-32844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonska številka plačnika, davčna številka naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. bodo potekali enkrat tedensko ob ponedeljkih ali torkih od 23. septembra dalje. Info: 347-5853166 (g. Zvezda). PILATES - KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bo vadba potekala od ponedeljka, 23. septembra, z naslednjim urnikom: pon. 9.30 ter 18.30, čet. 19.30. Info: 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). Vabljeni. TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev bo v ponedeljek, 23. septembra: ob 16. uri srednja šola, ob 17. uri osnovna šola, ob 18. uri višješolci, ob 19. uri odrasli. Vpisi in informacije: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR obveščata, da bo telovadba športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 23. septembra, 17.00-18.00. Info predvpisi: urad na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com, tel. št. 040-51377. BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1): v septembru bodo srečanja v torek, 24., sredo, 25. in četrtek, 26. septembra, od 17. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). DRAMSKA SKUPINAVIGRED »MI SE GREMO GLEDALIŠČE« vabi v Štalco v Šem-polaju otroke zadnjega letnika vrtca in učence osnovne in srednje šole na prvo srečanje v torek, 24. septembra, 16.00-17.00. Ob 17. uri seja s starši. Tedenska srečanja bodo potekala ob petkih. Info: tajni-stvo@skdvigred.org, tel.380-3584580. PILATES - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočata, da vadba Pilatesa za že izkušene telovadke poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini ob torkih in petkih, 18.30-19.30. V torek, 24. septembra, bo začel uvajalni tečaj za začetnice, v telovadnici nižje srednje šole v Dolini, 19.30-20.30. Vabljene. RAJONSKI SVET se bo sestal v Doberdob-ski ul. 20/3 v torek, 24. septembra, ob 20.30. Dnevni red: sporočila, sprejem zapisnikov, prošnje za gradbeno dovoljenje (1. varianta pri gradnji stavbe na k.p. št. 3860, 3867/3 k.o. Opčine; gradnja 4 stavb na k.p. št. 1022/2 ter 1038 k.o. Trebče; obnova ter širitev stanovanjske stavbe na Proseški ul. 55 Opčine; gradnja 3 stavb na k.p. 3822 ter sl. K.o. Opčine, Ul. Refoška v bivalne namene). S.K.D. LIPA- BAZOVICA obvešča, da se začenjajo dejavnosti klekljarske sekcije Ribice za sezono 2013/14. Stare in nove članice ste vabljene/i na informativno-načrto-valni sestanek v torek, 24. septembra, v društvene prostore v Bazovski dom ob 20.00. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA začetni in nadaljevalni tečaj pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v torek, 24. septembra, ob 18. uri v Večnamenskem središču - Repenta-brska ul. 66, Opčine. Vpis in info: 040212289 (pon-pet, 10.00-14.00). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. septembra, ob 20.45 seja odbora. SLOVENSKO OTROŠKO IN MLADINSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, da se pridružijo otroškemu pevskemu zboru, ki ga vodi Goran Ruzzier. Informativno srečanje s prvo vajo bo v sredo, 25. septembra, ob 15.30 v Fin-žgarjevem domu na Opčinah. Pevke nad 11. letom pa so vabljene, da postanejo članice dekliške pevske skupine, ki deluje pod vodstvom Andreje Štucin. Prva vaja te skupine za nove in stare članice bo v sredo, 25. septembra, ob 18.30 v Finžgarjevem domu. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo v četrtek, 26. septembra, ob 20.00 potekal v bazoviški telovadnici, Športni center Zarja, pod umetno steno uvodni predstavitveni večer za vsakoletni tečaj plezanja za začetnike namenjen vsem, ki so dopolnili 16. leto. Info: 349-6648530. BALETNA ŠOLA Informativni sestanki in poskusne vaje bodo v četrtek, 26. septembra, ob 17.30 za klasičen balet (za otroke) ter v petek, 27. septembra, ob 17. uri za jazz balet (za naraščajnike) v društvenih prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Tečaja vodi Marjetka Kosovac. KMEČKA ZVEZA vabi na sejo glavnega sveta, ki bo v četrtek, 26. septembra, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. OTROŠKA IN MLADINSKA PLESNA SKUPINA VIGRED vabita tudi nove plesalke ob četrtkih v Štalco v Šempolaju na plesne vaje 26. septembra in 3. oktobra, 16.00-17.00 za zadnji letnik vrtca ter od 1. do 4. razreda osnovne, 17.00-18.00 za 5. razred osnovne in za srednjo šolo. 3. oktobra bo ob zaključku vaj seja s starši za uskladitev urnikov. Info: tajnistvo@skadvigred.org, tel. 320-0220059, 380-3584580. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Rep-nu št. 20 odprt v petek, 27. septembra, 18.00-19.30. Info: cons.apicoltoritrie-ste@gmail.com. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje in prostovoljce sorodnih ustanov na srečanje ob prazniku sv. Vincencija v petek, 27. septembra, pri Šolskih sestrah, Ul. Delle Doccie 34: ob 16. uri sv. Maša, nato skupno premišljevanje, ki ga bo vodil g. nadškof t. Uran, o besedah: Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v Glasbeno šolo za otroke, mlade in odrasle. Info: tel. 348-4203196 Niko. PIHALNI ORKESTER BREG - DOLINA sporoča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Info: 338-6439938 ali vsak četrtek na sedežu godbe. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH -ikupina 35-55 in vaditeljica iandra sporočajo, da bo telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico v septembru potekala vsak torek, 9.00-10.00, v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Vabljene nove telovadke. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah tečaj gimnastike/akrobatike ob sredah: 7-10 let 18.00-19.15, 11-14 let 19.00-20.15, 1520 let 19.00-20.30; Cheer fun fitness (zabavni treningi za višješolce in univerzitet-nike): pon. 19.30-21.30 in/ali pet. 19.3021.00; Happy fitness time (vadba za odrasle) pon. 17.00-18.00 (center M. Čuk-Re-pentabrska ul. 66). Prvo srečanje v ponedeljek, 30. septembra. Vpis in info: in-fo@cheerdancemillenium.com, Jasna 3478535282 in Ryan 347-9227484. AŠZ SLOGA prireja tečaj mini odbojke s poudarkom na splošni motoriki za osnovnošolske otroke. lečaj poteka dvakrat tedensko v telovadnici openske nižje srednje šole ob torkih 18.00-19.00 in ob četrtkih 18.00-19.15. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu baleta (od 4. leta dalje) jazz baleta (od 11. leta) baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka do 30. septembra po tel. št. 00386-041524310. Info: www.baletn-odrustvosezana.si. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Rekreativna baletna gimnastika v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v iežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena lodorja. Primerna je za vse starostne skupine ter pripomore k boljšemu zdravju in počutju posameznika. Info: tel. 00386(0)41524310. KK ADRIA obvešča, da se bo v ponedeljek, 30. septembra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjer-ju pričela telovadba za odrasle. Informacije na tel. št.: 040-910339 (Pierina). PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih 18.00-19.15 ter 19.15-20.30, ob četrtkih pa 17.00-18.00 ter 18.00-19.15. Vabimo vas na brezplačno prvo srečanje. Predhodno pokličite tel. 3496483822 ali 040-200620 (Mileva). TEČAJI ŠPANSKEGA JEZIKA za vse stopnje pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev v ponedeljek, 30. septembra, ob 17. uri, Pro-seška ul. 131, Opčine. Info na tel.: 040212289. TELOVADBA za starejše pri ikladu Mitja Čuk vodi fizioterapevtka v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, ob torkih od oktobra do maja. Vpisi in info: 040-212289, pon-pet, 10.00-14.00. TELOVADBA ZA PRAVILNO DRŽO - vodi fizioterapevtka pri Skladu Mitja Čuk v Večnamenskem središču - Repentabrska ul. 66, Opčine, 2x tedensko (torek in petek), od oktobra do maja. Vpisi in info: 040212289, pon-pet, 10.00-14.00. V MATEMATIKO s sošolci ... skupaj je lepše za osnovnošolce in srednješolce, pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Utrjevanje snovi 1x tedensko. Vpisi in info: 040-212289. ASD SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo treningi začeli v torek, 1. oktobra, v zgoniški telovadnici, torek/petek otroci, sreda/petek odrasli. Info: 334-6218712, 3473955129, www.shinkaikarate.it. AŠD MLADINA organizira smučarski tečaj na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji: pričetek v torek, 1. oktobra, od 16. do 18. ure in nadaljevalni tečaj v sredo, 2. oktobra, od 16. do 18. ure. Informacije na tel. 347-0473606. DPZ KRAŠKI SLAVČEK-KRASJE bo začel s pevskimi vajami oktobra. Potekale bodo ob petkih zvečer v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini. Nove navdušene pevke, višješolke in univerzitetne študentke, sprejemamo na avdicijo. Info: 339-1115880 ali 333-1435318. KRU.T obvešča, da se s 1. oktobrom začenja skupinska telovadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih. Podrobnejše informacije in prijave na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: torek, 16.45-17.35 (3-5 let) začetek 1. oktobra; četrtek, 17.3018.20 (6-10 let) začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden, 2. in 3. nadaljevalna stopnja, uč. Kerrie Connor, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabrežini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden: 1. in 2. nadaljevalna stopnja, 28 lekcij od oktobra do maja, vpisovanje v Občinski knjižnici N. Pertot ali v Uradu za stike z javnostjo v Nabrežini. Info: 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). ŠD ZARJA obvešča, da se bo s 1. oktobrom pričela splošna rekreacijska vadba, ki jo bo vodila prof. Silva Meulja ob torkih in četrtkih, 20.00-21.00 v športnem centru Zarja v Bazovici. Info: 333-1755684 (19.00-21.00). KRU.T - v torek, 1. oktobra, se začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Informacije in vpisovanja na novem sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, začne 2. oktobra. Urnik: torek 9.00-10.30 in 10.30-12.00, sreda 18.30-20.00 in četrtek 9.00-10.30. Info: 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba v bazenu začela 3. oktobra in bo potekala ob ponedeljkih in četrtkih, 19.45-20.30 na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave: www.mela-nieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569. PILATES v jutranjih urah - Skupina 35-55 in vaditeljica Sandra sporočajo, da bo v oktobru stekla vadba Pilatesa v jutranjih urah. Prva vaja bo v četrtek, 3. oktobra, 9.0010.00 v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu. Prijave in info: 3333616411 (14.00-15.30) ali skupinabolju-nec@yahoo.it. SKD TABOR Opčine - Prosvetni dom: v četrtek, 3. oktobra, vpisovanje in začetek 4 dvakrat tedenskih tečajev telovadbe za dobro počutje od 8. do 12. ure. Pohitite. SLOVENSKI ABC - zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta bo potekal ob četrtkih, 16.20-17.10 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 3. oktobra. Info in prijave: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569. Prispevki V spomin na dragega Steva Zaharja darujejo soletniki iz Brega 200,00 evrov za SKD Slovenec in 110,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu. Namesto cvetja na grob Luciane Indri daruje Norina 15,00 evrov za KD Vesna. V spomin na sošolca Alda Coljo daruje Nor-či z družino 50,00 evrov za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob drage Lučane Ten-ce, rojena Indri, ter ob obletnici smrti dragega moža in očeta Kamila daruje Marta z družino 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na drago Lučano Tence, rojena Indri, daruje Majda Tence 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. /■Primorski ~ dnevnik cmedia EKSKLUZIVNA OGLAŠEVALSKA AGENCIJA PRIMORSKEGA DNEVNIKA TRST, Ul. Montecchi 6 GORICA, Ul. Malta 6 ^-Brezplačna ** £800.912.775/ Informacije in ceniki: www.tmedia.it/primorski E-pošta: primorski@tmedia.it 1 0 Sobota, 21. septembra 2013 á¡ slillivsl Največ zanimanja za mini tečaj slovenščine Kavča pred šotorom na Borznem trgu sta gotovo zelo udobna. V jutranjih urah je tam Bangla-dešec Hamid presedel dobro uro v popolnem brezdelju. In tudi sam spoznal, da Slofest ni okrajšava za počasni festival, temveč za praznik slovenske kulture. Pester niz pobud, ki se bo nadaljeval do nedelje zvečer (jutrišnji spored objavljamo v sosednjem članku), se je v jutranjih urah začel s predstavitvijo Slovencev v Italiji, ki je bila namenjena šolski populaciji tržaških višjih šol. V šotoru, ki bo ves konec tedna krasil podobo Borznega trga, so lahko tržaški dijaki podrobneje spoznali organiziranost in kulturno dejavnost slovenske manjšine, ob njej pa tudi stvarnost Italijanov v Istri in furlanske skupnosti. Predavanja so oblikovali predstavniki Slori-ja, Italijanske Unije, Furlanskega filološkega društva, Sklada Mitja Čuk in Slov.i.k-a. Predstavitvi so prvi prisluhnili dijaki licejev Prešeren in Slomšek ter zavoda Zois in Stefan, sledili so jim še dijaki nekaterih razredov šol Dante in Carducci. Prav zadnji so bili najbolj pozorni med igrivim tečajem slovenščine predsednice Sklada Mitja Čuk Stanke Čuk, ki jim je v skromnih 20 minutah na zanimiv način predstavila slovensko abecedo, nagajive šumnike in dvojino. Mlade italijanske slušatelje je do šotora na Borznem trgu vodilo večletno sodelovanje s Slo-rijem in skupnim oblikovanjem projekta Eduka, ki vzgaja dijake k oblikovanju in razvijanju odnosov ŠUM - Dnevnik z Ulice Cassa di Risparmio Danes je Trst naš! Mladi Šumovci delajo v hišici Primorskega dnevnika Glasno, razigrano, iskrivo, radoživo, neustavljivo, polno dogajanja, da ne bi vedel, kam bi se obrnil ... in pri vsem tem: kako ne bi bilo tudi šumeče? Tudi sami smo želeli biti zraven, da ne bi zamudili brenčanja pravcatega roja dogodkov: za slovensko manjšino tako enkratnega doživetja. Okence stojnice Primorskega dnevnika pa predstavlja čudovit položaj, s katerega lahko tudi sami opazujemo dogajanje. Kratkomalo: vse je, kot da bi bili v kinu in bi se pred nami odvijal čisto enkraten film. Razlika je v tem, da je to resničnost. Ko v bližini slišiš glasno petje Vstajenja Primorske, ki se doneče razlega po tržaških ulicah, še posebno začutiš, da se res dogaja nekaj posebnega z vseh vidikov: od čustvenega, kulturnega, političnega, do medčloveških stikov. Vrabčeva Zdravljica, ki jo v razsvetljenem šotoru na Borznem trgu poje 230 žarečih lic, pa je trenutek, ki se ga bo naša stvarnost spominjala s po- nosom in zavestjo, da se v teku let marsikaj spreminja. Slofest nas opozarja: verjemimo bodočnosti in kulturi, kakor mladi verjamemo sreči. Potrdilo imamo, da lahko v našem mestu, ki se odseva v morju, vsak najde svoj odtenek. Tudi tokrat je bilo prebliskov na pretek: »Slo... ? Slow food?« (Tržačanka, ki sledi zadnjim trendom prehranjevalnih »Cossa gave qua i deplian per la Rogaška?« (zamenjali so nas za zdraviliščni center: mimogrede, za sprostitev vaših mišic bo poskrbela znamenita maserka Po-ljanka Dolhar kar v Ul. Montecchi) »Berem Primorski dnevnik samo ob četrtkih, ker je takrat planinski koti-ček.«(naši planinci SPDT-ja in SPDG-ja se bodo izjave gotovo veselili... kdo drug pa malo manj) Šum vec fotografij na www.primorski.eu v multietnični in večjezični družbi na obmejnem območju. Po predavanjih so bili nad pobudo najbolj navdušeni italijanski dijaki, med temi Nelly Hajd-njak in Noemi Bova z liceja Carducci. Najbolj ju je navdušil ravno kratek tečaj slovenščine, pričakovali pa sta malo bolj pestra predavanja. Dijakinji, ki sta sodelovali že pri projektu Eduka, z veseljem pozdravljata vključevanje dijakov v spoznavanje različnosti našega prostora. Profesorica Liviana Micheli z liceja Da Vinci pa ob takih pobudah pogreša boljše poznavanje polpretekle zgodovine, ki je predvsem med italijanskimi klopmi premalo obdelana. Resnici na ljubo nekoliko zaspani dijaški publiki je Slovence v Italiji predstavila Marianna Ko-sic iz Slorija, italijansko narodno skupnost v slovenski in hrvaški Istri pa član Istrske Unije Roberto Bonifacio; Franco Finco jim je postregel še z informacijami o Furlanih in furlanščini. Prostora pa je bilo tudi za spodbujanje mednarodnih izmenjav in študija v Sloveniji, ki ga promovira Slov.i.k. Dijakom je možnost šolanja v Sloveniji predstavila znanstvena direktorica Matejka Grgič, ki je poudarila, da je šolanje možno tudi za italijanske dijake, saj programi potekajo v angleščini. Dijaki višjih srednjih šol pa bodo na svoj račun prišli tudi danes, ko bo v sklopu Slofesta v priredbi tabornikov RMV, skavtov SZSO in Slovenskega planinskega društva Trst ob 8.30 stekla fo-to-orientacija. Prvi kulturni dogodek v režiji društva KONS Kanček ganjenosti v uvodnem pozdravu Živke Persi, predsednice tržaškega pokrajinskega odbora ZSKD, je bil udeležencem odprtja razstave duštva KONS v galeriji Arturo Fittkje dokaz, da je Slofest po številnih prizadevanjih le dočakal prvi / slofest - Začel se je tridnevni praznik Slovenci Na Borznem tr zadonela Vrab 230 pevk in pevcev je sinoči napolnilo oder pod velikim šotorom na Borznem trgu in na notah Prešernove Zdravljice, ki jo je uglasbil tržaški skladatelj Ubald Vrabec, uradno odprlo letošnji Slofest. Prišli so iz petnajstih zborov s Tržaškega in Goriškega in skupaj zapeli o času, ko bo vsak človek prost in se sosedje ne bodo več sovražili, kot je italijanskim someščanom pojasnila povezoval-ka Eva Ciuk. Prešeren je te besede napisal leta 1844, skoraj 170 let kasneje so prepričljivo zadonele na enem osrednjih tržaških trgov. Ironija usode: pod palačo, ki jo je načrtoval arhitekt Maks Fabiani (sicer tudi »oče« Narodnega doma) in v kateri je danes sedež gibanja, ki se zavzema za vzpostavitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Ter pod balkonom politika, ki je bil v preteklosti zagrizen sovražnik »ščavov«. A včerajšnji večer je bil prazničen, v njem ni bilo prostora za nerazumevanje, temveč za prijateljstvo. Ne samo zaradi mogočnega petja, temveč predvsem zaradi dogodka samega - začetka Slofesta, tridnevnega praznika slovenske skupnosti, ki se bo zaključil jutri. Da je to praznik celotnega mesta in širšega prostora, so pričale besede in prisotnost ministrice Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in posvetu Tine Komel, domačega župana Roberta Cosolinija, predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča, svetnikov Igorja Švaba in Stefana Ukmarja, predsednice Pokrajine Trst Marie Terese Bassa Poro-pat, deželnega kulturnega odbornika Gian-nija Torrentija, županov okoliških občin, predsednikov kulturnih, športnih, gospodarskih organizacij. Da potrebujemo danes, ko so časi težki in je marsikdo v stiski, predvsem prijateljstvo in sodelovanje, je uvodoma spomnil Co-solini. Zahvalil se je Zvezi slovenskih kulturnih društev, ki si je zamislila bogat spored dogodkov in izrazil prepričanje, da bo ta privabil veliko ljudi tudi danes in jutri. Odborni-ca Antonella Grim pa je organizatorje predvsem pohvalila, ker so vanj vključili tudi de- kulturni dogodek tridnevne izvedbe. Pred uvodnimi pozdravi je skupinsko razstavo Kulturnega društva za umetnost KONS s su-gestivno melodijo Richarda Gallianoja uvedel harmonikar Igor Zobin, profesor na Glasbeni matici in vsestranski glasbenik. Predsednica KONS-a Jasna Merku pa je ob predstavitvi delovanja pozvala javne upravitelje, naj posvetijo večjo pozornost mladim silam, ki nas z ustvarjalnostjo razveseljujejo in polnijo z energijo. Vabilo je, po kimanju z glavo sodeč, gotovo sprejel podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc. Rdeča nit, ki povezuje tokratni KONS-ov dogodek, nosi naslov Diptih - Razdvojenost v manjšini in družbi. Razstavljajo umetniki zelo različnih starosti in ustvarjalnih govoric: Roberta Busechian, Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Pavel Hrovatin, Dunja Jogan, Viljam Lavrenčič, Klavdija Marušič, Jasna Merku, Živa Pahor, Deziderij Švara, Štefan Turk, Franco Vecchiet, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Razstavo bo danes ob 18. uri predstavila mlada zgodovinarka umetnosti Giulia Giorgi, jutri pa bodo prav tako ob 18. svoje umetnine predstavili sami KONS-ovi člani. Razstava bo odprta do jutri z jutranjim urnikom od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. (mar) Alamut ... in Al Džazira Če v Trstu nisi radoveden, če te kultura sosedov ne zanima, si idiot, je včeraj pod šotorom dejal novinar Edvin Hladnik Milharčič in sprožil aplavz občinstva. Kajti ravno radoveden je nedvomno bil Vladimir Bartol, svetoivanski pisatelj, ki je v svoji uspešnici Alamut spregovoril o oddaljenem in večini nepoznanem Orientu. Pogovor je pod šotor privabil veliko ljudi (med njimi veliko Slovencev), vodil pa ga je Massimiliano Schiozzi iz društva Ci- moJ sli Preko dvajset dogodkov v tržaškem soudeleženih pevcev, gledaliških ig raznoraznih umetnikov, članov druš pokazati Trstu in njegovim prebival besedo: Slofest. Ujemite tudi vi v svoje objektive trž Italiji! Svoje fotografije nam pošljite na spletni strani www.primorski.ei tiskarna@primorski.eu. / 2v v Italiji gu mogočno čeva Zdravljica javnosti za otroke in mladostnike. Predsednik ZSKD Igor Tuta se veseli, da smo po dramatičnih trenutkih, ki so zaznamovali 20. stoletje, danes sposobni prireditve kot je Slofest: ko se ljudje poznajo, so tudi konflikti manjši, kultura pa lahko odpre marsikatera vrata. Odprimo torej vrata in srca, da nas bo sosed bolj razumel in boljše sprejemal, je zaželel Tuta in priznal, da mu je Trst v teh dneh bolj pri srcu kot kdajkoli prej. Za Torrentija ni Slofest nič izrednega, saj vse življenje sobiva s slovenskimi kulturnimi krogi: tu se počutim doma, je dejal deželni odbornik in izrazil željo, da bi bili v prihodnje vsi prebivalci tega mesta dvojezični, saj bi nam to »prihranilo« nekoliko mučno prevajanje (za katero je sinoči lepo poskrbela Matejka Grgič). Maria Teresa Bassa Poro-pat se je spomnila časov, ko so jo napadali, ker je Slovensko stalno gledališče povabila, da s svojimi Bakhantkami nastopi v starorimskem gledališču: minilo je nekaj let, vsi sku- paj pa smo prehodili izredno pomembno pot; današnji praznik v mestnem središču ima zato tudi simboličen pomen. Rudi Pavšič je dejal, da je dan lep, ker uresničuje dolgoletne cilje, tisto pot dialoga, ki jo je njegova organizacija dolgo zasledovala. Zahvalil se je vsem, ki so se več mesecev trudili za Slofest in simbolično objel Živ-ko Persi, predsednico tistega tržaškega odbora ZSKD, v katerem se je vse rodilo. Kot zadnja je v slovenščini in italijanščini spregovorila ministrica (tudi sama manjšinka), ki so ji pred tem pripravili uradna sprejema na Pokrajini in Občini. Podčrtala je srečo vseh, ki lahko sobivamo z dvema tako različnima kulturama in tržaškim Slovencem zaželela, da bi še dalje gojili svoje slovenstvo, a tudi medsosedsko prijateljstvo. Prvi Slofestov dan sta v večernih urah zaokrožila predstava SSG 110 okusnih let in plesni performans Daše Grgič. Praznik se danes nadaljuje, v upanju, da bo tudi današnji dan lep. (pd) zerouno, ki je priznal, da je strasten in navdušen bralec Bartolovih del. Ob novinarju sta ga izoblikovala zdravnica in psihoanalitičarka Vlasta Polojaz ter medkulturna posrednica Mouna Fares.Slednja je na primer dejala, da je Bartolov Alamut zasledila tudi v dokumentarcu slovite televizije Al Džazire, psihoanalitičarka pa je pojasnila, da je bil Bartol deček z bujno fantazijo, otroško sanjarjenje pa je nato mojstrsko predelal v svojih romanih. Knjigar-narica Rita je ob koncu dejala, da gre italijanski prevod Alamuta (pravkar ga je ponatisnila založba Ca-stelvecchi) odlično v promet, saj ga je mogoče brati z očmi ljubitelja zgodovinskega, fantazijskega ali ljubezenskega romana. O tem smo se lahko prepričali tudi na Borznem trgu: pri stojnicah Tržaške knjigarne je bil sinoči Alamut razprodan. (pd) In mesto je zapelo Ob 18. uri je Trst zapel. Na Ul. Cassa di Ri-sparmio pred bifejem Pepi je prvi zapel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom slilfcvsl Sobota, 21. septembra 2013 1 1 UP: - 230 pevcev, ki poje Vrabčevo Zdravljico na Borznem trgu - Qubickova kava - Lov na goloba v šotoru - Udobna kavča pred šotorom - Nasmejani obrazi organizatorjev - Skoraj brezhibno izpeljan program - Slovenska beseda preplavila trg (in bližnje bare) - Kdor v Trstu ni radoveden, je idiot DOWN: • Kje so domači proizvajalci? • Pomanjkanje sanitarij • Senca in veter v Ul. Cassa di Ri-sparmio • Kje je SSO? Pie Cah. Lepo število ljudi je z njim občuteno zapelo Bello Ciao, ob Vstajenju Primorske pa se je marsikomu utrnila solza. Tudi mešani pevski zbor Fran Venturini pod taktirko Cinzie Sancin in moški pevski zbor Vesna sta mnoge mlade in starejše obraze v srcu mesta navdušila. Na Ul. Dante je bil prvi na sporedu mešani pevski zbor Igo Gruden pod vodstvom Janka Bana, sledil mu je moški pevski zbor Sv. Jernej, ki ga vodi Walter Lo Nigro, ob njih pa je nastopila še gostujoča skupina pevcev v kostumih folklorne skupine Sot la Nape iz Ville San-tine iz Videmskega. Na Trgu Hortis je petje uvedel Slovenski lovski pevski zbor Doberdob pod vodstvom Hermana Antoniča, kateremu sta sledila mešani pevski zbor Lipa pod taktirko Tamare Ražem in gostujoči pevci Haliaetuma italijanske skupno- sti Basenghi degli Ughi iz Izole, ki ga vodi Giulia-no Goruppi. Pred velikim številom ljudi se je zaključil s skupnim nastopom Jacobusa Gallusa in mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž: v tem duhu tržaško-goriškega sodelovanja med zboroma sta se izmenjavala tudi dirigenta Bogdan Kralj in Marko Sancin. Tudi na Trgu Venezia ni manjkalo živahnih obrazov. Zbora Tončka Čok iz Lonjerja-Katinare in Fantje pod latnikom iz Boljunca ter moški pevski zbor Upokojenci iz Brega, ki jih vodi Manuel Purger, so privabili številne radovedneže. Nastop se je zaključil s pevci moškega zbora Fran Ven-turini pod taktirko Ivana Tavčarja. Najbrž se bodo pesmi, ki so včeraj odmevale z različnih koncev tržaškega srca, mnogi še dolgo občuteno spominjali. (bf) spored - Ogledi, razstave, pogovor, glasba Kaj ponuja današnji Slofest Pestro dogajanje pričakuje tudi obiskovalce današnjega programa Slofesta, ki se bo pričel ob 8.30 s pobudo za šole, in sicer s svojevrstnim »lovom na zaklad mestnih znamenitosti« v obliki Foto orientiringa, pri katerem sodelujejo Slovenski taborniki v Italiji, Slovensko planinsko društvo in Slovenska zamejska skavtska organizacija. Bolj tradicionalen način odkrivanja kulturnih zakladov, a z izvirno tematsko usmeritvijo pa bo Voden ogled slovenskega Trsta, ki bo štartal pri vodometu na Borznem trgu ob 10. uri za italijansko govoreče udeležence, ob 10.15 za slovensko govorečo skupino. Rezervacija ni potrebna in udeležba je brezplačna, kar velja za vse dogodke Slofesta. Kdor bo zamudil današnji vodeni ogled, bo imel novo priložnost v nedeljo ob 15. uri. Danes Slofest vabi tudi na literarni aperitiv v zgodovinski kavarni Tommaseo, kjer se bo ob 12. uri Eva Ciuk pogovorila z dvema pisateljema kriminalnih romanov. Protagonista zanimivega srečanja z naslovom Eno mesto, dva komisarja bosta Veit Heinichen in Sergej Verč. Dijaški dom bo poskrbel za animacijo za otroke, ki bodo ustvarjali pod šotorom od 13. do 19. ure, medtem ko se bo mladinski sobotni popoldan pričel ob 15. uri z akrobatskimi nastopi navijaške skupine Cheerdance Millennium in plesnih skupin ZSKD na Borznem trgu. Ob 17. uri Sklad Mitja Čuk vabi na dvajsetminutni, igriv tečaj slovenščine, kateremu bo ob 17.30 sledila univerzalno razumljiva govorica glasbe s sporedom Mladi pojejo in igrajo. Slofest bo združil deželo s tremi skupinami mladih pevcev, ki prihajajo iz Benečije, goriške in tržaške pokrajine. Kakovostno mladinsko petje bodo zastopali Mali Lujerji, mladinska skupina Igo Gruden in ženska vokalna skupina Bodeča neža, ki je pred kratkim osvojila prvo nagrado na prestižnem državnem zborovskem tekmovanju v Arezzu. V občinski galeriji Fittke bo Giulia Giorgi ob 18. uri predstavila skupinsko razstavo Diptih-Razdvojenost v manjšini in v družbi, ki jo prireja društvo Kons. Na njej dajejo svoja dela na ogled Vecchiet, Švara, Turk, Žerjal in številni drugi umetniki. Glasba bo s sodelovanjem Glasbene matice protagonistka tudi večera na trgu, kjer bo ob 21. uri na sporedu premiera praizvedbe projekta, ki je nastal ravno za to priložnost in pri katerem bodo sodelovali zbori Jacobus Gallus, Rdeča zvezda in Kraški slavček ter harmonikarski orkester Synthesis 4. Naslov CarminAccordion skriva povezavo z znamenito Orffovo posvetno kantato, ki bo tokrat zaživela v priredbi za zbor in harmonikarski orkester. i mestnem središču, okrog petsto ralcev, plesalcev, glasbenikov, štev, prostovoljcev. Ena vezna nit: cem slovensko dušo mesta. Z eno :aški tridnevni praznik Slovencev v > preko rubrike Fotografije bralcev u ali po elektronski pošti 1 4 Četrtek, 19. septembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GRADIŠČE-FARA - Gradnja avtoceste A34 se nagiba h koncu Odprli bodo vozlišče, voznikom bo odleglo Izhod z avtoceste pri Gradišču (levo) in fotovoltaična naprava v Sovodnjah bumbaca TRŽIČ - Občina Fabio Gon odbornik Nasledil je Paola Frittito Novi tržiški odbornik za promet, urbano ureditev in vzdrževanje je Fabio Gon, 44-letni elektronski inženir z izkušnjami s področja trajnostne mobilnosti. Nadomestil je Paola Frittitto. Županja Silvia Altran je odločitev sprejela po ne-kajtedenskem razmisleku. »Izbira je premišljena, a tudi enostavna, če upoštevamo curriculum Fabia Gona, s katerim smo že sodelovali pri projektu Pe-dibus in trajnostne mobilnosti. Veselim se že inovacij, ki ki jih bomo z njim uvajali, prepričana sem, da bo deloval ekipno,« pravi županja in napoveduje preverjanje nalog odbornikov in morebiti kakšno spremembo. »Področje poznam, zato sem izziv sprejel brez oklevanja,« je povedal Gon, ki bo odbornik s polnim urnikom. Trenutno je spremljal postopek Agende 21 za občino Pordenon, je pa tudi oče petih otrok. Fabio Gon Prebivalci Gradišča in Fare si lahko oddahnejo. V ponedeljek, 23. septembra, bo v postopku gradnje nove avtoceste A34 Vi-leš-Gorica, ki jo bodo odprli v prihodnjih mesecih, prišlo do pomembnega premika. Družba Autovie Venete je včeraj sporočila, da bo od ponedeljka dalje v celoti prevozno avtocestno vozlišče pri Gradišču, ki so ga zaprli pred dvema letoma, vozniki pa se bodo lahko začeli posluževati tudi Ulice Locatella v občini Fara ter povezave med deželno cesto št. 305 in deželno cesto št. 252. »Na območju občine Gradišče so se uspešno zaključila vsa dela, vključno z ureditvijo vhoda na avtocesto v smeri Vileš. Avtocestno vozlišče pri Gradišču je po daljšem času dobilo svoj dokončni videz,« sporočajo iz družbe Autovie Venete, ki ji je dežela Furlanija-Julijska krajina zaupala tudi gradnjo nove povezave med deželno cesto 305 (Krmin, Mariano-Gradišče) in deželno cesto 252 , ki vodi v Palmanovo. »Povezovalna cesta je že dokončana in torej prevozna. Z novo povezavo bodo zadovoljni predvsem prebivalci bližnjih vasi, saj bo po njej potekal promet, ki je iz Mariana oz. avtoceste usmerjen proti Palmano-vi. Po njeni zaslugi se bo zmanjšal tudi promet na krožišču v kraju Borgo Viola v Gradišču, ki velja za eno izmed najbolj kritičnih prometnih točk v deželi,« pravijo pri družbi Autovie Venete. Prebivalci Fare pa se bodo od ponedeljka veselili predvsem odprtja Ulice Lo-catella, s katerim se bo promet skozi vas ponovno umiril. Ob zapori na občinski cesti je prebivalcem Fare v zadnjih dveh letih kar nekaj preglavic povzročilo dvakratno zaprtje deželne ceste št. 351 Gorica-Červi-njan, družba Autovie Venete pa na polemike odgovarja, da druge poti ni bilo: »Zavedamo se težav in nevšečnosti, s katerimi so se občani morali soočati. Nove prometne povezave, ki jih bodo dobili v zameno za svoje potrpljenje, pa bodo sodobnejše, varnejše in udobnejše.« Zadnje malenkosti pred odprtjem avtoceste odpravljajo tudi v drugih občinah pokrajine. V Sovodnjah je družba Au-tovie Venete že zaključila kolavdacijo velike fotovoltaične naprave, ki jo je pred časom postavila tik pred vhodom v sovo-denjski predor. Skupna površina fotovol-taičnih celic, ki so jih položili na kovinsko protipotresno ogrodje, meri 1.400 kv metrov. Naprava bo lahko proizvedla okrog 220 tisoč kW električne energije letno, kar bo skoraj v celoti krilo porabo energije za razsvetljavo 160 metrov dolgega predora v Sovodnjah. V fotovoltaično napravo, ki jo sestavlja 800 panelov, so vložili približno en milijon evrov. (Ale) ŠTANDREŽ - Nakupovalno središče Smart Trgovina Buonacquisto odhaja, občina skuša preprečiti zaprtje Goriška trgovska ponudba, ki sta jo gospodarska kriza in konkurenca večjih nakupovalnih središč v zadnjih letih že hudo načeli, tvega dodatno obubožanje. V kratkem naj bi v Štan-drežu zaprli trgovino Buonacquisto, ki je v prvem nadstropju centra Smart prisotna že od leta 1999. Vest je potrdila občinska od-bornica Arianna Bellan, na katero je občinski svetnik Ljudstva svobode Fabio Gentile naslovil svetniško vprašanje. Upravitelji-co sprašuje, ali so glasovi o zaprtju trgovine z raznovrstno opremo utemeljeni, predvsem pa, če se je občina angažirala, da bi zaprtje preprečila. »Vest je žal resnična. Upravitelji so ocenili, da njihova dejavnost v centru Smart, kjer imajo kakih petnajst uslužbencev, ni rentabilna. Zato so se odločili, da trgovino zaprejo, nameravajo pa ohraniti prodajalni v Remanzaccu,« je povedala Bellanova, ki je avgusta, čim ji je na uho prišla informacija o zaprtju, stopila v stik z lastniki. »Menim, da ni vse izgubljeno. Iščemo stroškovno ugodnejšo lokacijo, ki bi družini Iussig omogočila ohranitev trgovine na območju občine. Zadeva ni enostavna: trgovina Buo-nacquisto bi potrebovala precej velike prodajne prostore - med 1500 in 2000 kv. metrov - ob glavnih prometnicah, kot sta Ulica Terza Armata in Tržaška ulica. Objekt mora imeti tudi parkirišče,« je dodala odbornica, ki bo na današnjem sestanku predstavila lastnikom nekaj predlogov. Kaj pa se bo zgodilo s prvim nadstropjem centra Smart? »Šušlja se, da se bo vanj selila trgovina s čevlji, te vesti pa mi niso potrdili,« je zaključila odbornica. (Ale) Bo v prvem nadstropju zazevala praznina? bumbaca TRŽIČ Torbičar izmaknil denarnico Ko je opazil, da nima več denarnice, je bilo že prepozno. V sredo je v tržiškem mestnem središču bil na delu torbičar, ki je okradel uslužbenca občine. Ta je hodil iz stavbe bivšega sodišča proti »beneški palači« v Ulici SantAmbrogio, med stojnicami tržnice pa mu je nekdo izvlekel denarnico iz torbice. Tat je bil očitno spreten, saj moški ni ničesar opazil. Da je bil žrtev tatvine, je ugotovil šele po nekaj urah, ko je zaman iskal denarnico. Tatvino je prijavil karabinjerjem, ki preiskujejo tudi podobne tatvine, do katerih je prišlo v drugih občinah. Ogledovali naj bi si posnetke varnostnih kamer. GRADIŠČE - Razprava v parlamentu Priseljenci: CIE ostaja Vlada napoveduje, da bodo centre na novo premislili - »Barbarstvo, ki nam ne dela časti« Vlada ne bo zaprla centra za nezakonite priseljence CIE pri Gradišču kakor tudi ne ostalih centrov po Italiji, napoveduje pa, da jih bo na novo premislila. Reforma centrov bo morala opraviti parlamentarno pot, potrebno bo predvsem na novo preučiti njihovo delovanje, storitve in razpisne pogoje za javne dražbe. Tako lahko povzamemo včerajšnji odgovor notranjega ministrstva na poslansko vprašanje, ki ga je pred enim mesecem vložila stranka SEL. Pobudnica vprašanja je bila poslanka Serena Pellegrino, ki je vlado spodbudila, naj razčisti svoj odnos do tovrstnih centrov. Odgovor, ki ga je posredoval vladni podtajnik Gianpiero Bocci, ni zadovoljil poslanke, ker center pri Gradišču osta- ja odprt, pa čeprav je predsednik posebne komisije za zaščito človeških pravic, senator Lui-gi Manconi, o njem pred kratkim dejal, da je »nezakonit«. »Pomembno je vsekakor, da tudi vlada izhaja iz načela, na katerem je poslansko vprašanje slonelo: ravnanje v teh centrih mora spoštovati dostojanstvo in temeljne pravice oseb ter jim zagotavljati primerne higiensko-sani-tarne razmere. Poleg tega je tudi vlada ocenila, da za učinkovitejše upravljanje centrov je potrebno pospešiti postopke za identifikacijo že v obdobju, ko je oseba morebiti v zaporu,« je podtajnikove izjave komentirala poslanka in v parlamentu opozorila, da »zaradi 18-mesečnega "pripora" nezakonitih priseljencev se Italija postavlja izven medna- rodnih upravnih okvirov. To je barbarstvo, ki ni v čast naši tradiciji omikanega naroda in krši človeške pravice, saj gre za pravcato obsodbo brez procesa, brez pravnih jamstev in brez možnosti priziva«. Serena Pellegrino je podrobno opisala življenjske razmere v centru CIE iz Gradišča, zato da bi parlamentu prikazala položaj pridržanih oseb. Zaključila je: »Kako naj si ne predstavljamo, da edina pravica, ki je tem osebam priznana - pravica da pobega -, ni premišljena in vsak dan iskana? Naj spomnimo, da pobeg v teh centrih ni kaznivo dejanje.« Dodala je še podatek, da je bilo za naložbe v centrih CIE nakazanih 55 milijonov evrov: »Uporabiti jih moramo na najboljši način, nikakor pa ne iskati dodatnega denarja.« / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. septembra 2013 13 CERJE - Danes prireditev ob svetovnem dnevu miru ALEKSANDRINKE Pomnik dobiva vsebine Žlepj< Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju končno dobiva tudi vsebine in bo od oktobra dalje ob vikendih odprt za obiskovalce. Temeljni kamen za pomnik so sicer postavili že leta 2002, dokončali so ga devet let kasneje. Te dni so delavci še postavljali dodatne plošče z vklesanimi imeni darovalcev sredstev za postavitev pomnika, danes ob 12. uri pa bo tam potekala peta prireditev ob svetovnem dnevu miru, ki bo letos imela izrazito čezmejno noto. Pomnik na Cerju je še pred odprtjem privabljal ogromno obiskovalcev, nekateri so bili kar kritični spričo dejstva, da notranjost še ni na ogled in opremljena z vsebinami ter da ob njem ni dodatne ponudbe. Oboje se bo v kratkem rešilo, obljublja župan. Pomnik bo od oktobra dalje odprt ob koncih tedna, nekatere prostore pa nameravajo oddati v najem in tako zagotoviti dodatno ponudbo. Najpomembneje pa je, da je pomnik začel dobivati vsebine. »V kletnih prostorih bodo predstavljene lepote Krasa, v pritličju je konferenčna dvorana, ki je že opremljena, v prvem nadstropju je prikazana prva svetovna vojna. Razstava je multime-dijsko opremljena z ekrani na dotik, filmi ... Začasno razstavo "Kras 1915-1918" smo preselili v drugo nadstropje, a tam bomo naslednje leto že nadaljevali z obdobjem med obema vojnama, drugo svetovno vojno, osamosvojitveno vojno ...,« našteva župan Mir-na-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič. »Pomnik je narejen s trojnim konceptom - preteklosti sodobnosti in prihodnosti,« razlaga arhitekt Darko Likar, član komisije za umestitev vsebin v pomnik. »Je ko-munikator med temi tremi osnovnimi vidiki. Vsebina je potovanje skozi čas in prostor. Gre za prikaz celotne slovenske zgodovine od prazgodovine do ključnih korakov pri prehodu v samostojnost. Vsebina gre počasi proti temu cilju, ker gre po korakih do cilja, se bo stalno dopolnjevala,« doda- ja Likar in pripominja, da bi z vsebinami radi pritegnili predvsem mlade. V ta namen je prva svetovna vojna prikazana s sodobnimi sredstvi komuniciranja: kratkimi filmi, ekrani na dotik in LCD zasloni. »Z novo tehnologijo smo zelo zadovoljni, veliko vlogo pri tem je imel Muzej novejše zgodovine,« pristavlja župan. Muzej so delno opremili s pomočjo sredstev, pridobljenih v okviru čezmejnega projekta »Poti miru - Via di Pace«: postavili so interaktivno razstavo prve svetovne vojne, razstavo "Kras 1915-1918", posneli dokumentarni film in pripravili interaktivno projekcijo, za kar so porabili 52.000 evrov. V okviru projekta Camaa so v pomniku z avdio in video opremo opremili konferenčno dvorano za okoli 50 ljudi, vzpostavili informacijsko točko s sodobnim načinom podajanja informacij o projektih, občini in pomniku na Cerju, vse vsebine pa prevedli še v italijanščino, angleščino in nemščino. Vrednost teh del znaša21.000 evrov. V okviru projekta Interbike pa je občina nadaljevala z ureditvijo kolesarskih poti: rekonstruirali so odcep pod pomnikom na Cer- Za prikaz vsebin uporabljajo sodobna sredstva komuniciranja foto k.m. ju v dolžini 1,8 kilometra in ga preplastili s protiprašno prevleko v skupni dolžini 900 metrov. Oboje je veljalo 93.000 evrov. V okviru projekta Pot miru občina Mi-ren-Kostanjevica s pokrajino Gorica ter veteranskimi in domoljubnimi organizacijami danes pripravlja že peto praznovanje svetovnega dneva miru. Poudarek tokratne prireditve je na miru in čezmejnem sodelovanju. Prvič bodo skupaj nastopali recitatorji Kluba mladih tigrovcev in dijaki italijanskih šol. Govornika bosta predsednik države Borut Pahor in predsednik goriške pokrajine Enrico Gerghetta. Ob 14. uri bodo predvajali film »Niso letele ptice avtoric« Anje Medved in Nadje Velušček. Katja Munih TRŽIČ - Neznanci odvrgli vreče s strupeno vsebino Azbest med zelenjem »Novi primeri obolevanja dokazujejo, da je problem še vedno dramatično aktualen« Neznanci, ki se požvižgajo na zdravje in okolje, so v minulih dneh odvrgli azbestne odpadke vzdolž Ulice Bortolozze, na meji med občinama Ronke in Tržič. Med zelenjem ob robu ceste, kjer ni hiš in zato tudi nikogar, ki bi objestneže opazil, so zapustili vreče z eternitom; tako so se rešili nevarnega materiala, ki se ga ni enostavno znebiti, saj je ravnanje z njim podvrženo zakonu. Na prisotnost odpadkov so opozorili občino Ronke, ki je z najdbo seznanila sosednjo občino, saj so vreče na ozemlju Tržiča. Ta si je naložila strošek za odvoz in sanacijo lokacije, ki znaša 556,60 evra, in nalogo poverila podjetju Esperteco. Mimo problematike nepravilno odvrženih podatkov, ki je v Laškem zelo žgoča in močno bremeni občinsko blagajno (več deset tisoč evrov letno), je najdba iz Ulice Bortolozze ponovno pahnila v ospredje vprašanje ravnanja z azbestom. Luigino Francovig, nekdanji sindikalist Fiom-CGIL, ki je bil izpostavljen azbestu in je ena izmed ključnih prič v procesu zoper vodilne može tržiške ladjedelnice - na razsodbo sicer še čaka -, trdi, da problema azbesta ne gre reševati v lokalnem, občinskem okolju, temveč na ravni dežele, ki pa še vedno ne izvaja tega, kar je predvideno po državnem programu. Poleg tega ni znano, koliko je v deželi azbesta in kje se nahaja, odlagališče pri kraju Porcia pa se bo kmalu napolnilo in ni alternativne lokacije za odlaganje strupenih azbestnih odpadkov. »Občina Tržič mora izvajati pritisk na deželo, zato da se premakne iz negibnosti. Novi primeri obolevanja za smrtonosnim mezo-teliomom, rakom na pljučih in prevralnimi plakami, ki so jih ugotovili v deželni komisiji za azbest, dokazujejo, da je problem še vedno dramatično aktualen. To velja tudi, kar zaveda analize na materialih, ki so nadomestili azbest,« poudarja Francovig. GORICA - S fundacijo nove perspektive Zaposlili bodo dvanajst čipkaric Novo življenje za čipkarsko šolo Fundacija goriške čipkarske šole je objavila razpis za zaposlitev do največ dvanajst učiteljic klekljanja čipk, kar je znamenje novega življenja za zavod, ki v novem šolskem letu lahko že računa na tisoč prošenj za vpis na čipkarske tečaje. »Obrtniški poklici iz preteklosti prispevajo k novemu zaposlovanju in hkrati omogočajo ponovno odkrivanje goriških zakladov,« pravi občinski odbornik za finance Guido Germano Pettarin, ki je včeraj na županstvu predstavil razpis za zaposlitve. Pettarin je o sebi dejal, da je igralec biljarda, neverjetno pa se mu zdi, da ves svet pozna bi-ljardno igro »Goriziana«, Goričani pa ne vedo zanjo, »kakor tudi ne vedo za obstoj "goriške čipke", prave umetnine v malem«. Za- to občina močno podpira čipkarsko šolo, ki ji ustanovitev fundacije maja letos odpira nove perspektive ter omogoča promocijo in prodajo čipk. V oktobru bodo torej zaposlili dvanajst čipkaric za poučevanje v šolskem letu 201314 in s pogodbo do 30. junija prihodnjega leta. Našteli so že tisoč prošenj za vpis na okrog 60 tečajev, ki jih izvajajo na deželnem ozemlju in po katerih sprašujejo tudi v tujini. Poleg predstavnika goriške občine v upravnem svetu fundacije so zastopani še dežela FJK, goriška pokrajina in Trgovinska zbornica. Včerajšnje predstavitve novosti so se udeležili še predsednik fundacije Carlo Del Torre, za pokrajino pa odbornica Donatella Gi-roncoli in funkcionarka Marjeta Kranner. Razstavo posvečajo Andreju Malniču Razstava »Življenjske zgodbe alek-sandrink«, ki jo danes ob 17. uri odpira Društvo za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine, je posvečena Andreju Malniču, nedavno umrlemu etnologu in direktorju Goriškega muzeja. S svojim znanjem, strpnostjo in razumevanjem je veliko doprinesel k ohranjanju dediščine aleksandrink. Podpiral je društveno delovanje in bil v pomoč. V društvu pravijo, da so njegova strokovnost in prijateljski nasveti za društvo še danes neprecenljivi. Razstava je postavljena v Hiši na pla-cu, pred cerkvijo v Prvačini. Po pozdravu predsednice društva Dejane Baša bo prisotne nagovorila Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. Aleksandrinke bo predstavil avtor istoimenskega dokumentarnega filma, režiser Metod Pevec. Sledila bo predstavitev razstave in idejne zasnove kipa aleksandrinke - delo kiparke Mirjam Se-molič Sore ter kulturni program. V primeru slabega vremena bo prireditev v Kulturnem domu Prvačina, sledilo bo odprtje razstave v Hiši na placu. (km) TRŽIČ - Novost v Ulici Canaletto S kolesom ali peš po varni poti v šolo V Ulici Canaletto v Tržiču so včeraj predali namenu novo kolesarsko in pešaško stezo. Ureditev poti, ki povezuje Ulico Terenziana s sedežem nižje srednje šole Randaccio, je bila predvidena v drugi fazi projekta za zagotavljanje varnosti na poti v šolo, ki so ga v zadnjih letih izpeljali v mestnih četrtih Aris San Polo in Largo Isonzo. Ob izboljšanju varnosti je cilj nove steze spodbujanje učencev k bolj zdravemu načinu življenja. Če imajo to možnost, se lahko nižješolci v šolo pripeljejo s kolesom oz. pridejo peš, saj je jutranja telovadba koristna za telo in duha. Včerajšnje slovesnosti sta se udeležili sedanja in bivša ravnateljica šole Randaccio Barbara Tomba in Alessandra Conte Romani, ki sta poudarili, da ima projekt veliko vzgojno vrednost. »Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili ureditev kolesarske steze, od občinskih uslužbencev in deželne uprave do šole in podjetij, ki so izvedla dela. Upamo, da se bo mladina nove poti pogosto posluževala,« je povedala županja Silvia Altran. Slovesnosti se je udeležil tudi odbornik Gualtiero Pin, ki je povedal, da so v novo stezo vložili 108.000 evrov: levji delež -81.000 evrov - je prispevala dežela FJK. Na novi kolesarski poti foto c.v. GORICA - Včlanjevanje Prijatelji kolesa so ustanovili društvo Spodbujali bodo uprave k uresničevanju kolesarskih poti Gorica ima novo društvo. Ustanovila ga je skupina kolesarskih navdušencev, ki so sklenili, da bodo po svojih močeh skušali promovirati podobo kolesa kot sodobno, zdravo, ekološko in varno prevozno sredstvo ter da bodo spodbujali krajevne uprave k uresničevanju novih kolesarskih poti v mestnem središču in izven njega, kar bo služilo tudi v turistične namene. Na ustanovni skupščini 16. septembra je društvo Amici della biciclet-ta di Gorizia (Goriški prijatelji kolesa) imenovalo svoje vodstvo. Predsednik bo Nevio Costanzo, svetnika pa Lorenzo Ceriani in Marco Cumar, za blagajni- čarja so izbrali Danieleja Biduta, za tajnika Claudia Freddija, za stike z javnostmi bo odgovoren Antonino Barba, upokojeni novinarski kolega, ki se po mestu »sprehaja« le na dveh kolesih. »Kolesarski turizem, ki je severno od Alp že zelo razširjen, je ekonomski sektor v razvoju in vzbuja vse več zanimanja tudi v Italiji. Prizadevali si bomo za njegovo širitev na Goriškem, želimo pa si tudi sodelovanja z drugimi društvi in kolesarji,« pravijo goriški kolesarji, ki se bodo v kratkem včlanili v italijansko zvezo prijateljev kolesa in vabijo krajane, naj se jim pridružijo (fiabgori-zia@gmail.com, www.fiabgorizia.it). Umetnine goriških čipkaric 1 4 Sobota, 21. septembra 2013_GORIŠKI PROSTOR / Izložba za prostovoljce Na Trgu Republike v Tržiču bo danes šestnajsta mednarodna prireditev, posvečena združenjem prostovoljnega dela. Ob 10. uri bo v občinskem gledališču posvet, ki je namenjen dijakom. Prostovoljci se bodo od 14. ure dalje predstavljali na glavnem tržiškem trgu; prisotna bodo tudi slovenska združenja, ki se z italijansko stranjo povezujejo na podlagi dogovora med občinami Gorica, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in goriško pokrajino. V popoldanskem programu so tudi glasbeni nastopi. Premierka z gluhimi Na današnji slavnostni akademiji ob Mednarodnem dnevu gluhih in 60. obletnici Društva gluhih in naglušnih severne Primorske bo govornica predsednica vlade Alenka Bratušek. Prireditev z naslovom »Zvok srca je vsem ljudem enak, naj bodo tudi možnosti enake«, se pričenja ob 11. uri v novo-goriškem Kulturnem domu, ki so ga pred dnevi opremili z indukcijsko zanko. Ta bo odslej uporabnikom slušnih aparatov kjerkoli v dvorani omogočila kakovostno spremljanje dogajanja na odru. (km) Breda novi upravitelj Massimo Breda je novi pooblaščeni upravitelj ladijskega tehnološkega okoliša dežele FJK (Ditenave); tako je v četrtek sklenil upravni svet konzorcija. 51-letni Breda je po rodu iz Salerna, za sabo ima 25-letno poklicno pot na področju ladjarstva, nazadnje je bil zaposlen pri Fincantieriju. Nasledil je Livia Marchesinija, ki je z vodilnega mesta odstopil 4. septembra. Naj še spomnimo, da od maja letos na predsedniškem mestu sedi Alfredo Pascolin, ki je že bil odbornik goriške pokrajine. Danes obogaten Go Art Današnji Go Art bo poleg redne ponudbe unikatnih ročno izdelanih umetnin, nakita in drugih izdelkov ponudil še dodaten program. Pred novogo-riško mestno hišo bo med 16. in 22. uro še cela paleta dodatnih aktivnosti: okrogla miza o uporabni vrednosti odpadkov, brezplačne »naredi sam« delavnice, predstavitev ustvarjalk ponovne uporabe. (km) Boreljada v Vrtojbi Osrednji del letošnje boreljade bo jutri: ob 10. uri bo maša z blagoslovom borel, ob 16. uri bo s parkirišča pod La-zami krenil sprevod borel, uro kasneje bo na prireditvenem prostoru na parkirišču pred vrtcem pokušina vrtejbn-ske kuhnje in peciva, sledi tombola in zabava. (km) ■ v v • | V • V « || Iscejo božično jelko Tržiška občina se je že lotila iskanja božične jelke, ki jo bo namestila na osrednji mestni trg. Tudi letos se obrača na občane, ki imajo na dvorišču vsaj deset metrov visoko jelko in jo nameravajo podreti. Če se odločijo, da jo poklonijo mestu, jo bodo občinski uslužbenci brezplačno podrli in odpeljali. V minulih letih so se na poziv odzvali številni krajani. Zainteresirani naj se najkasneje do 15. oktobra zglasijo v občinskem uradu za stike z javnostmi v Ulici S. Ambrogio 12 (tel. 0481-494280 ali 800.200.806, urp@comune.monfal-cone.go.it, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15.30 in 17.30). [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. GORICA - Mokranjčevi dnevi v Negotinu Zbor Lojze Bratuž s tretjo nagrado Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice je prejšnji teden nastopil na 48. Mokranjčevih dnevih v Negotinu v Srbiji. V okviru pevskega festivala so izpeljali tudi tekmovanje, na katerem je goriški zbor pod vodstvom Bogdana Kralja zastopal Slovenijo in se zelo dobro odrezal: v ostri konkurenci je osvojil tretjo absolutno nagrado. Na tekmovanju so vsi nastopajoči zbori zapeli obvezno Mokranjčevo skladbo »Rukovec«, nakar so predstavili vsak svoj program. Zbor Lojze Bratuž je vanj vključil tako ljudske kot umetne slovenske pesmi s posebnim poudarkom na zamejskih avtorjih; zapel je skladbe Patricka Quaggiata, Walterja Lo Nigra in Mojce Prus. Dan pred tekmovanjem so goriški pevci nastopili na koncertu za slovensko narodno skupnost iz Zaječara, dan potem pa še v Kladovem. Goriški zbor vodi Bogdan Kralj Krvodajalci iz Kranja na mozaiku sredi trga obeh Goric foto vip KRVODAJALCI Spoznali slovensko Gorico Pred odhodom na srečanje krvodajalcev v Doberdobu, ki je bilo ob koncu minulega tedna posvečeno proslavljanju 25-letnice pobratenja z območnima združenjema Rdečega križa iz Kranja in Kamnika, se je 50-članska skupina krvodajalcev iz Kranja pomudila v Gorici in okolici. Pri ogledovanju tukajšnjih zanimivosti jih je vodil prosvetni delavec Vili Prinčič, ki jim je raz- kazal zlasti kraje, povezane s slovensko prisotnostjo in organiziranostjo. Obiskali so skupni goriški trg, šli mimo Dijaškega doma, ugotovili, da mesto premore dve kulturno-športni središči, postanek so opravili na Travniku in se tam seznanili z usodo tolminskih puntarjev. Nato jih je vodič pospremil še do KB centra in Trgovskega doma ter na ogled Gregorčičevega doprsnega kipa sredi Ljudskega vrta. Na podoben način je skupino krvodajalcev iz Kamnika vodila novinarka Erika Jazbar. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.45 »I Puffi 2«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Rush«. Dvorana 3: 17.45 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«; 19.50 - 22.00 »Come ti spaccio la fa-miglia«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.00 -20.00 - 22.00 »I Puffi 2«. Dvorana 2: 17.15 - 20.00 - 22.15 »Rush«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Per-cy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il mare dei mostri«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Co-me ti spaccio la famiglia«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un piano perfetto«. 4 Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v Cankarjevem domu v Ljubljani v sredo, 2. oktobra, ob 16. uri Festival za 3. življenjsko obdobje, na katerem nastopajo upokojenski pevski zbori obmejnih držav, med temi tudi društveni ŽePZ goriških upokojencev. Poleg pevk je prostora v avtobusu še za nekaj spremljevalcev. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej vpiše. Prijave sprejemajo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-882203 (Eda L.). VOKALNA SKUPINA CHORUS '97 iz Mirna se pred odhodom na mednarodno zborovsko tekmovanje v Rimini predstavlja s koncertom v župnijski cerkvi v Pevmi danes, 21. septembra, ob 20. uri. »VIVACENTRO JAZZ« V TRŽIČU do 19. oktobra: danes, 21. septembra, ob 18.30 v pekarni Inglese v galeriji Gran Pavese v Ul. Duca dAosta koncert skupine Chiara Di Gleria Trio; več na www.vivacentro.it. MEDNARODNI FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSICA CORTESE« v organizaciji centra Dramsam: danes, 21. septembra, ob 21. uri v goriškem gradu koncert »Ad Chorea ducendi«; vstop prost. Gledališče SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA: v četrtek, 26. septembra, ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Middleton). V nedeljo, 29. septembra, ob 17. uri »Gozd« (Aleksander Nikolajevič Ostrovski); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. H Šolske vesti DRUŠTVO TRŽIČ prireja razgovorni tečaj slovenščine; informativno srečanje bo v četrtek, 26. septembra, ob 18. uri na sedežu v Ul. Valentinis, 84. AŠKD KREMENJAK organizira začetni-ški in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike v Jamljah (večnamenski center Prvomajska ulica 20). Informativni sestanek bo v sredo, 2. oktobra, ob 18. uri. Prisoten bo mentor Andrej Gropajc; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia). DRUŠTVO JADRO IZ RONK prireja 50-urni tečaj slovenskega jezika za odrasle na sedežu društva v Romjanu, Ul. Monte 6 Busi. Trajal bo šest mesecev, se bo začel v drugi polovici oktobra in bo potekal enkrat na teden bo dve uri. Informacije nudijo v knjižnici v Ronkah in v centru Informagiovani v Tržiču (tel. 0481-494656) ali po tel. 0481-482015. Organizacijsko srečanje bo v ponedeljek, 7. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva Jadro. M Izleti JESENSKI IZLETI »SPOZNAJMO OKOLICO« mimo spomenikov, jarkov, ka-vern in ostankov ob 100. obletnici prve svetovne vojne bodo potekali po Krasu v organizaciji Lokande Devetak dans, 21. septembra, (Debela Griža in Vrh), 5. oktobra (Martinščina) in 19. oktobra (Brestovec na Vrhu) in jih bo vodil izvedenec in ljubitelj Krasa Mitja Juren. Na programu ob 8.45 zbiranje, ob 9. uri odhod, ob 10. uri malica z domačimi pridelki, ob 13.30 kosilo v Lo-kandi Devetak na Vrhu; informacije in obvezna prijava po tel. 0481-882488, 0481-882005; info@devetak.com. SPDG obvešča, da je izlet na Goličico, ki je bil predviden po društvenem programu, odložen na kasnejši datum. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 19. oktobra, enodnevni avtobusni izlet v naravni rezervat lagune v Maranu z zakusko na ladji in kosilom na oazi. Po vrnitvi bo ogled vinske kleti, kjer bodo ponudili narezek in pokušnjo vin; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78398 (trgovina Mila), 0481-78000 (gostilna Peric) in 380-4203829 (Miloš). ZDRUŽENJE GRADISC'ARTE prireja ob priložnosti razmeščenih Spacalovih razstav brezplačen avtobusni izlet na njegovo domačijo v Škrbino v nedeljo, 29. septembra; prijave na tel. 3383419896. Ü3 Obvestila OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici: torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec, 17.00-18.30 za letnike 2005-6-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da se je začela nova odbojkarska sezona v doberdobski telovadnici: ponedeljek in sreda 15.4516.45 za letnike 2008-9-10, torek in četrtek 15.00-16.30 za letnike 2005-6-7; informacije po tel. 328-4133974 (Tja-ša). VADBE V DOMU A. BUDAL V ŠTAN-DREŽU od 1. oktobra dalje; Pilates: ponedeljek, torek in četrtek 19.00-20.00; Pilates senior (za starejše): sreda 17.3018.30; spinning: ponedeljek in sreda 20.00-21.00 in 21.00-22.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.0020.00; trebušni plesi: torek 19.00-20.00 (od 15. oktobra dalje); joga obraza: urnik po dogovoru z vaditeljico. Poskusni brezplačni vadbi - zumba: sreda, 25. septembra, ob 19. uri; Pilates: ponedeljek, 30. septembra, ob 19. uri; informacije in prijave: Pilates in zumba, tel. 00386-70-820453 ali suzana.ko-mel@gmail.com; spinning, tel. 3478800556 (Sara); trebušni plesi, tel. 3403814478 (Antonella); joga obraza, tel. 347-0335969 (Petra). AŠZ DOM GORICA obvešča, da že potekajo treningi minibasketa (2004 in mlajši) ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16. do 17. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 12 (2002-2003) ob torkih in sredah od 17.30 do 19. ure in ob petkih od 17. do 18. ure (Kulturni dom Gorica); košarka under 14 (2000-2001) ob ponedeljkih od 17.30 do 19. ure, ob petkih od 18. ure do 19.30 (Kulturni dom Gorica), ob sredah od 18. ure do 19.30 (šolska telovadnica IPSIA v Ul. Virgilio); cheerleading (osnovnošolska skupina) ob ponedeljkih od 16. ure do 17.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); cheerleading (srednješolska in višješolska skupina) ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in ob četrtkih od 16.30 do 18. ure (Kulturni dom Gorica); športni vrtec bo začel v torek, 1. oktobra, (ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.30 v Kulturnem domu Gorica), za otroke iz vrtcev Brolo, Pev-ma in Max Fabiani bo poskrbljen varen prevoz do telovadnice; informacije po tel. 338-5889958 (Andrej Vre-mec), marinandrej@alice.it in tel. 3292718115, domgorica@gmail.com. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 1. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 333-2677398 (Miriam). SPDG obvešča, da bo v novi sezoni rekreacijska telovadba za odrasle potekala vsako sredo med 20. in 21. uro v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Prvo srečanje bo v sredo, 9. oktobra; informacije po tel. 338-7995474 (Aldo). S Poslovni oglasi PRODAM GROZDJE. Tel.349-1670120 0 Mali oglasi PRODAM diatonično harmoniko rutar uglašeno C-F-B, malo rabljeno; tel. 335-6945789. SADIKE solate indivie in »štandreških vržot«, biološko pridelane, prodam; tel. 393-2989700. 15 Prireditve VZPI DOBERDOB, DOL-JAMLJE ob pokroviteljstvu občine in sodelovanju društev in organizacij ter Večstopenjske šole Doberdob vabi v nedeljo, 22. septembra, na prireditev »September 1943. Spominska proslava ob 70-letnici začetka tragičnih dogodkov v Doberdobu«. Na programu bo ob 9.30 v »Jelenovi hiši« v Goriški ulici v Doberdobu poklon sedmim žrtvam nacifašistov, ob 10. uri na Poljanah po-klon štirim padlim partizanom, ob 10.30 polaganje vencev na spominska obeležja, ob 11. uri osrednja proslava v sprejemnem centru Gradina. Nastopili bodo pihalni orkester Kras, mešani pevski zbor Hrast, moški pevski zbor Jezero, glasbenik Jari Jarc, na ogled bo razstava dijakov Večstopenjske šole Doberdob. MNENJA, RUBRIKE_Sobota, 21. septembra 2013 1 5 /- SLOVENIJA TA TEDEN Koalicijska koza cela, bruseljski volk pa ...? Darja Kocbek SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Zmanjšanja pokojnin ne bo, kriznega davka tudi ne, obljublja levosre-dinska vlada Alenke Bratušek državljanom po načelni uskladitvi ukrepov za prihodnji proračun, ki jih mora prihodnji teden poslati Evropski komisiji v Bruselj. Ta bo ocenila, ali so predlagani ukrepi dovolj prepričljivi, da proti Sloveniji ne bo treba uvesti postopka zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij, s katerim bi v Slovenijo dejansko pripeljala zloglasno trojko, vendar brez denarne pomoči. Preden bo vlada predlog proračuna za prihodnje leto poslala v Bruselj, bo zaradi te grožnje v koaliciji razprava nedvomno še vroča. Zmanjšanje pokojnin oziroma ukinitvi rekreacijskega dodatka, ki ga prejemajo upokojenci z najnižjimi pokojninami (manj kot 622 evrov na mesec), je preprečila najmanjša koalicijska stranka, upokojenski Desus. Ta je v primeru, da njegova zahteva o nedotakljivosti pokojnin ne bi bila sprejeta, grozil z odhodom iz vladne koalicije. Je pa bila za upokojensko stranko sprejemljiva ukinitev olajšave pri dohodnini starejšim od 65 let, ki imajo višji mesečni rentni dohodek od 1400 evrov in bo predvidoma proračunu omogočila prihranek 20 milijonov evrov. Prvak Desusa Karl Erjavec pojasnjuje, da se ta olajšava nanaša na osebe, ki niso nujno upokojenci, in da gre za kategorijo državljanov, ki zaradi krize ni ogrožena. Uvedbo novih davkov, zlasti pa kriznega, je nasprotovala tretja največja koalicijska stranka Državljanska lista. Njen prvak Gregor Virant pojasnjuje, da bodo »ključ do uspeha proračuna v prihodnjem letu« ukrepi za zajezitev sive ekonomije, veliko več reda, kot ga imamo danes, pa bo prinesel tudi davek na nepremičnine, ki ga namerava levosredinska vlada uvesti s 1. januarjem 2014. Po Virantovi oceni je ključno, da ne bo nobenih izjem, saj bodo obdavčene vse nepremičnine, med drugim tudi cerkvene in kmetijska zemljišča. Rimskokatoliška cerkev in kmetje temu davku najbolj odločno nasprotujejo, slednji napovedujejo tudi državljansko nepokorščino, če njihovi predlogi ne bodo upoštevani. Noben od ministrov v sredo po usklajevanjih proračuna in v četrtek po seji vlade ni javno povedal, da je zaradi sedanjega predloga nepremičninskega davka nezadovoljen. Nezadovoljna pa je bila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak iz kvote druge največje koalicijske stranke socialdemokratov. Nasprotuje posegu v minimalno plačo, ker meni, da gre pri tej plači za raven zaščite temeljnih pravic. Posegi v minimalno plačo ne bi bili dopustni, nadalje razlaga ministrica, ker gre za vprašanje ohranjanja dostojnega dela. Vlada je namreč razpravljala o več možnostih glede minimalne plače: o tem, da je ne bi usklajevali z inflacijo, pa o možnosti, da bi uvedli zakonsko možnost znižanja minimalne plače, če bi se tako dogovorili delodajalec in delavci oziroma sindikat. Omejen bi bil delež znižanja in čas veljavnosti tega ukrepa. Da je minimalna plača eden od pomembnih elementov, ki zmanjšujejo konkurenčnost v Sloveniji, je maja opozorila Evropska komisija. Mini- strica Mrakova se s tem stališčem ne strinja, po njenih besedah sta za konkurenčnost pomembna produktivnost dela in vlaganje v razvoj. Razlaga tudi, da je bila minimalna plača izračunana glede na minimalne življenjske stroške, poleg tega pa je pomembno povezana z višino denarnega nadomestila, tudi z denarno socialno pomočjo. Anja Kopač Mrak ni med najbolj vplivnimi ministri v vladi, ima pa podporo sindikatov. Ti pravijo, da je bistvo minimalne plače delavcu in njegovi družini zagotoviti dostojno življenje in že sedaj je njen znesek tak, da tega ne omogoča. Predsednik največje sindikalne centrale Dušan Semolič pravi, da minimalno plačo prejema približno 50.000 ljudi. Če bo politika vztrajala pri posegih v minimalne plače, bo po njegovi oceni izzvala predvsem tiste delavce, ki imajo najnižje dohodke. »V obrambi te plače se bo dogajalo marsikaj, dogodki bodo lahko nepredvidljivi in lahko uidejo izpod nadzora, saj ljudje, ki imajo minimalno plačo, nimajo kaj izgubiti,« svari Semolič. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2013, znaša dobrih 783 evrov bruto oziroma slabih 600 evrov neto. Minimalno plačo sicer prejema vsak peti zaposleni v Sloveniji, po oceni ekonomistov in tudi vladnega urada za makroekonomske analize pa je njeno povišanje pred štirimi leti Slovenijo stalo približno 40 tisoč delovnih mest. Na drugi strani je po podatkih državnega statističnega urada lani pod pragom revščine živelo že 392 tisoč ali petina ljudi v Sloveniji, s svojim mesečnim dohodkom pa je težko shajalo 31 odstotkov gospodinjstev. Kvaliteta šole Če imajo starši za svojega otroka možnost izbire šole, večinoma zelo dobro premislijo, kam naj ga vpišejo. Najlažje je vpisati otroka v domu najbližjo šolo ali poiskati najprimernejšo šolo glede na lokacijo ali čas svoje službe ali pa glede na dom starih staršev, ki marsikdaj pri celodnevnih službah svojih otrok z veseljem poskrbijo za svoje vnuke. Še razni drugi razlogi vplivajo na to, v katero šolo bo vpisan otrok: nekateri starši se odločijo za šolo, ki ima poseben program (Val-dorfska šola, »Montessori«, mogoče mednarodna šola ali pa kakšna druga, ki ponuja nekatere posebnosti glede na programe drugih šol). Skratka pojem dobre šole je tesno povezan s tem, kaj si posamezni starši želijo za svojega otroka in v primeru narodnostnih skupnosti, kakršna je naša, tudi, kaj si želi njen posamezni član in celotna narodna skupnost za svoje najmlajše člane. To pa je zagotovo poleg ku-rikularnih vsebin, dostojnega znanja jezika tudi ponosna individualna narodna drža. Taka, ki je ne bo sram poudariti, kaj je naše, tudi med tistimi, ki »naši« niso. Tudi tako se gradi identiteta šole. Vsak s takim ali drugačnim opravičilom prikrit manjvrednostni kompleks ne more biti spodbuda. Če je torej šola slovenska ali s slovenskim učnim jezikom ima neko specifično identiteto, za katero starši, ki jo izberejo, vedo, če so bili tisti, ki svetujejo in odločajo o vpisu otrok, dovolj jasni. Če pa tem gre le za krepitev števila učencev ali dijakov, potem lahko nastane zmeda, ker se v želji, da bi pridobili na številu šolske populacije zamolčijo nekatera dejstva. Starši želijo za svojega otroka najboljšo šolo, vendar se kriterij o tem, katera je najboljša šola ne pokrivajo povsod enako. Če je ponekod lahko merilo za dobro šolo, da ta nudi otrokom in njihovim staršem veliko število interesnih krožkov in dejavnosti, glasbo in šport, jezikovne tečaje in drugo, je v naši skupnosti to skoraj irelevantno, saj ponujajo na stotine spremljevalnih dejavnosti že vsi močno angažirani kulturni in športni krožki in društva, pa še občine se merijo, katera bo v ponudbi boljša, čeprav brez garancije materinščine. Vprašanje je tudi, ali široka ponudba res dela dobro šolo in potreben je razmislek, kaj pravzaprav otrok od šole potrebuje. Zagotovo ne preobremenjenosti. Za to pa niso krive le slovenske šole pri nas, ki jim nekateri očitajo, da je otrok preobremenjen v njih, že zaradi tega, ker se hkrati uči še drugega jezika; to pa ne preprečuje vzgiba, da bi se organizirali tečaji (tudi v sklopu šole) še za tretji jezik. V šoli naj bi se gradile osebnosti: ne neke medle, nevtralne osebnosti brez barve, pač pa ljudje, ki rastejo iz svojih korenin in spoštujejo korenine drugih, ne da bi klečeplazili. Dobra šola v bistvu spodbuja dejavno učenje in hkrati veselje do učenja. Ugodno posredovanje znanja gradi primerno učno okolje in spodbuja motivacijo učencev. Torej je izbira lahko olajšana, če starši poiščejo šolo, ki dejansko dela tako, kakor pedagoški svetovalci svetujejo in niso njene obljube le na ličnem papirju. Ponekod v svetu so pozorni tudi na storilnost posamezne šole glede na okolje in položaj, v katerem šola je. To se pravi, da pri pripravi svojih učencev ta upošteva, iz kakšnega okolja prihajajo, njihove izobraževalne pogoje, družinsko ozadje in seveda tudi učenčevo zanimanje. Občutljiva je za morebitne izobraževalne pri-krajšanosti in v tem primeru zasleduje z individualnim pristopom do učenca cilj, da ta v najkrajšem času doseže sposobnosti ostalih. V primeru nezadostnega obvladanja jezika, kar je eden izmed najbolj žgočih problemov v našem okolju, bo pač šola poiskala vse instrumente, da otroka z neznanjem slovenščine primerno in v doglednem času podpre. Ra- zlične kulture se morajo med seboj spoznati in spoštovati, če pa je nekdo iz druge kulture izbral svoji različno šolo in npr. ne pozna dobro jezika, je nujno, da se ga podpre (skupaj z družino) tudi z dodatnimi tečaji za izboljšanje znanja jezika in drugih predmetov. Moderna šola je na nek način postala kvalitetnejša ali vsaj časom bolj primerna, ko je opustila frontalni način učenja in zahteva od svojih učencev večjo samostojnost in večjo odgovornost, pri tem pa upošteva individualne ritme vsakega posameznika. Samo po sebi bi moralo biti umevno, da bi morala vsaka šola biti sposobna urediti neko harmonično šolsko ozračje brez nasilja. Vendar tega nimajo vse šole. Zelo pomembno pa je, da si za tako okolje poleg same šole prizadevajo tudi starši in učenci (dijaki). To pa je mogoče, če se vsakdo čuti soodgovornega tudi za druge, in gradi prijateljske vezi in tovarištvo med učenci in dijaki. Za kvaliteto šole ni vseeno, kakšna je šolska klima. Šola ne more biti nekakšen samoten otok, pač pa je del nečesa večjega. Dobro šolo spoznaš tudi po tem, da vanjo učenci radi zahajajo in da so medosebni odnosi dobri in kulturni. Tudi na zunaj so vidni nekateri pokazatelji: ali so stene olepšane s slikami učencev, kakšna so videti stranišča in podobno. Pomembno je tudi sodelovanje z drugimi šolami in z društvi in krožki v bližini ter na splošno s prebivalci kraja. Tudi če je šola dobra, naj ne zaspi na svojih lovorikah. Razvijati se mora dalje, čeprav se mora spopadati dan za dnem tudi s sprotnimi problemi. Zato je potrebno nenehno ocenjevanje dela in dejavnosti šole. Dober znak je tudi kritičen pristop staršev in dijakov do dela šole in osebja ter vodstva, saj imajo možnost sodelovanja pri procesih odločanja. Šola naj bi bila transparentna in demokratična, njeni uporabniki pa bi vse njene možnosti in svoboščine, ki so jim dane, pridno uporabljali. Ze pred nekaj desetletji so staršem in učencem (dijakom) bile dodeljene širše pravice soodločanja. Kaj naj torej straši konkretnega storijo za šolo. Predvsem naj bi se njihov vpogled v šolski pouk ne omejil le na dan odprtih vrat, pač pa naj bi poskusili doseči, da bi lahko kdaj bili navzoči pri pouku. Odgovor bo verjetno od šole do šole in na osnovi njene odprtosti različen, vendar, ker šole nimajo kaj skrivati, bi verjetno to bilo mogoče. Tako bi starši dobili naj-pristnejši vtis o atmosferi, ki vlada v razredu in o načinu izobraževanja ter o me-dosebnih odnosih med učenci in z učiteljem ali profesorjem. Pomembni so tudi pogovori z drugimi starši o šoli, njenih vrlinah in slabostih, stiki z učitelji in profesorji in zastavljanje vprašanj, če jim kaj ni povsem jasno tudi na pedagoškem področju. Ker ima naša šola neko točno definirano specifiko, je tudi za njeno polnovredno preživetje pomembno, v kakšnem kulturnem ozračju raste in kakšen duhovni prostor ponuja. Utrjevati občutek narodne zavesti ni žalitev za nikogar, saj utrjuje narodno identiteto tistih, ki pripadajo t.i. manjšini, pri čemer se večina sploh ne bi smela bati zase, zlasti takrat, kadar je tujim narodnostim jasno, na kakšno šolo se vpisujejo, da ne gre za dvojezično, pač pa za šolo s slovenskim učnim jezikom. Kaj pa je jezik brez svoje kulture? (jec) EDINOST TA TEDEN Pomanjkanje slovenskih šol je v tem času ena izmed glavnih obravnavanih tematik. »Dan na dan piše Edinost o krivicah, ki smo jih deležni Slovenci. Posebno zatirajo nas Tržačane občinske in državne oblasti. Debela knjiga bi že bila, ko bi zbrali vse članke, ki so jih pisali slovenski listi o teh krivicah. Privandrani renjikoli in Nemci imajo, česar želijo, samo domačin Slovenec je zatiran. Mnogo jih je in velike so krivice, ki jih trpimo, a največja, najbolj škandalozna izmed vseh je ona, ki jo trpimo v šolskem oziru. Šolska mi-zerija tržaških Slovencev je največji škandal, kar se jih more dogajati v civlizirani srednjeevropski državi. To, kar trpimo tržaški in okoličanski Slovenci v šolskem oziru, presega vse meje. Te dni je začela zatirana slovenska mladina zopet polagati svoje zdravje, življenje, svoja telesa in svoje nedolžne duše na žrtvenik tistim, katerih sveta dolžnost je, da bi to mladino negovali in čuvali, a jo v svoji krutosti zatirajo, zasmehujejo in tirajo v raznarodovalnice in mučilnice. In ta mladina naj bi jim bila kedaj še udana, hvaležna? Pred dnevi se je v Sv. Jakobu vila dolga vrsta slovenske mladine PRED 100 LETI po tržaških ulicah iz cerkve v šolo, ki jo mora vzdrževati z lastnimi žulji slovensko trpeče ljudstvo, medtem, ko imajo v istem delu mesta Italijani palače in kjer naši mestni očetje zidajo nove palače za svoje šole in to tudi z našim denarjem! Po Aquedottu se je vrsta skoraj tisoč otrok - Ciril-Metodovlh učencev - pomikala mimo italijanskih šolskih palač, zidanih tu z našim denarjem, v zaduhle, nizke, nezdrave, vse prej nego šolske prostore slovenske šole. In oni drugi? S par učitelji, ki nam jih je dala vlada, mislijo, da so že storili svojo dolžnost. Je še na tisoče slovenske mladine, ki prosi izobrazbe, na tisoče je še slovenskih otrok, ki nimajo lastnih šol, ampak se potujčujejo in mno-že vrste najfanatičnejših irredentarjev, med tem ko občina in država tujim državljanom, bivajočim v Trstu, nudita popolno izobrazbo od najnižje ljudske šole tja gori do visokih šol. Zivimo v dobi prosvete, napredka; hočemo napredovati, hočemo pravic, hočemo predvsem - prosvete. Dajte nam šol! Zahtevamo samo to, kar nam gre!« TA TEDEN A PHIHDBSKI DHEVHIK T ■ ■ i ■ ■ b laiiui ■■■ i i j i ■ i ■ i ■ ii ■ i b. i-1 ■ i ■ - ■ i ■ b ■ j n j . d PRED 50 LETI Primorski dnevnik pa poziva slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v slovenske šole. »Vpisovanje otrok v otroške vrtce in v osnovne šole ter učencev v srednje šole je zdaj v polnem teku. Kako smo zvedeli, so na podeželju skoraj vsi otroci že vpisani, medtem ko vpisovanje v mestu teče bolj počasi. Šolska oblast svetuje staršem, da čimprej vpišejo svoje otroke v šolo, tako v vrtec, kot v osnovno šolo ali srednjo šolo, ker lahko prej dobijo potrebne podatke za razporeditev razredov in namestitev učnih moči. Za vsa pojasnila naj se starši obrnejo na upravo šole svojega okoliša. Kdor ni še opravil te svoje dolžnosti, naj jo čimprej. Starše, katerih otroci so v preteklem letu dokončali osnovno šolo, opozarjamo, da morajo po zakonu vpisati svoje otroke v prvi razred enotne srednje šole. Šolanje v enotni srednji šoli je namreč zdaj obvezno kot šolanje v osnovni šoli. Razen te dolžnosti, ki jim jo narekuje zakon, imajo slovenski starši še moralno in narodno dolžnost, da svojega otroka vpišejo v slovensko osnovno, oziroma srednjo šolo. Prav tako dolžnost imajo starši, katerih otroci so dorasli za vpis v otroški vrtec. Ti opomini niso namenjeni staršem, ki berejo naš list in se zavedajo svoje dolžnosti, ampak tistim, ki imajo gluha ušesa, ki še dvomijo in so na razpotju. Tem je treba dopovedati in jih je treba prepričati, da slovenski otrok spada v slovensko šolo. Le tu pri nas je treba to poudarjati, ker drugod po svetu, v vseh civiliziranih državah, ni o tem vprašanju nobenega dvoma. Ponavljamo: slovenski otrok v slovenski šoli se bo naučil svojega materinega jezika in italijanščine, medtem ko se bo v italijanski naučil, in to običajno slabo, le italijanščine. Ne glede na vzgojna načela, moralne in narodne dolžnosti, pa drži še vedno stari, zlati pregovor, da človek velja, kolikor jezikov pozna. O veljavnosti tega pregovora se prav pri nas lahko prepričamo vsak dan. Le kdor, po svoji krivdi, obvlada in včasih zelo površno, samo svoj jezik, tega noče priznati, ker ga je pač sram. Zato naj tudi zdaj molči in naj ne kokoda-ka, da se v Trstu od pamtiveka govori le po italijansko!« Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 1 6 Sobota, 21. septembra 2013 APrimorski r dnevnik Vstopnice od 5 do 25 evrov LJUBLJANA - Košarkarska zveza Slovenije (KZS) bo na današnji večerni tekmi za 5. mesto med Slovenijo in Ukrajino vsem obiskovalcem podarila zapestnico Eurobasketa 2013, nato pa bodo med tekmo med navijače na tribunah razdelili še več sto kosov drugih uradnih izdelkov prvenstva. KZS je obenem povabila navijače, naj še na zadnji tekmi z močno podporo s tribun pomagajo izbrani vrsti, vstopnice so na voljo od pet do 25 evrov. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Izbrana vrsta se bo zahvalila navijačem LJUBLJANA - Slovenska reprezentanca se bo po koncu današnje tekme ob približno polnoči udeležila sprejema na Kongresnem trgu (tam bo koncert Gibonnijev), pred tem bodo pozdravili navijače v navijaški coni v Stožicah. Za av-tograme in fotografije bodo slovenski košarkarji na voljo navijačem tudi nekaj minut po tekmi najboljših igralcev do 18 let (v Stožicah ob 12.00). Obisk tekme je brezplačen, vsak obiskovalec pa bo prejel tudi majico. »naš« pogovor Edi Kraus: »Precedens za Fibo« Kakšen bo učinek EuroBasketa 2013 na slovensko gospodarstvo? O tem smo se pogovorili s slovenskim podjetnikom Edijem Krau-som, sicer odbornikom za gospodarski razvoj v Občini Trst. Kraus, ki je bil imenovan za odbornika natanko pred 6 meseci, je sicer tudi bivši košarkar in bivši predsednik Jadrana. »Na splošno mislim, da učinkov ne bo občutiti v slovenskem gospodarstvu, učinki bodo najbrž vidni v turizmu, gostinstvu, tudi hoteli so v Ljubljani polno zasedeni...« Prvenstvo podpira tudi veliko sponzorjev. Ali bo njihov dobiček občuten ali gre pri sponzorstvu samo za pridobivanje prepoznavnosti? Kot na drugih športnih dogodkih imajo sponzorji posredne in dolgoročne učinke, ki se jih težko izmeri. Pri tem gre vsekakor predvsem za povečanje prepoznavnosti, ne samo v Sloveniji, ampak na mednarodnem nivoju. Upoštevati je treba tudi, kaj posamezni sponzor promovira in kakšna je njegova strategija oglaševanja. Vsak pa je gotovo izdelal svojo računico. Kljub načrtom Slovenija ni dobila novih dvoran. Ali se vam zdi smiselno, da so tokrat le posodobili ali povečali že obstoječe dvorane ali pa so Slovenci izgubili priložnost za pridobitev novih dvoran? To je bila smela odločitev in hkrati precedens za Fibo, ki navadno zahteva velike vložke v nove objekte. Kriza in drugi objektivni razlogi pa tačas ne dovoljujejo več takih projektov. Slovenska izbira, da obstoječe dvorane le posodobi ali poveča, je bila iz vidika trajnostnega zavoja, učinkovitosti in nenazadnje iz vidika prihranka denarja najbolj smiselna. To daje zdaj možnost tudi drugim državam, da izpeljejo prvenstvo na tak način, saj so v Sloveniji dokazali, da je možno. Ali se vam zdi, da so Slovenci vsekakor zadovoljni, da so gostili prvenstvo? V Sloveniji sta že v začetku prevladali dve struji. Nekateri so absolutno zagovarjali organizacijo prvenstva zaradi prepoznavnosti države, drugi pa so bili proti, ker so v tem videli potrato javnega denarja. Organizatorji pravijo, da se bo prvenstvo zaključilo brez obremenitve proračuna države. Če bo res tako, so lahko vsi zadovoljni. Se je po vašem mnenju vsekakor izplačalo? Zaradi povečane prepoznavnosti se je izplačalo, ne vem pa, ali bodo res vsi stroški pokriti. Ali ste evropsko prvenstvo spremljali tudi v živo? Sem, ogledal sem si četrtfinalni tekmi Slovenije in Italije. Morda si bom ogledal tudi finale. Od česa bo odvisno, če boste jutri v Stožicah. Morda od finalistov ali vstopnic? Za vstopnice ni težav, saj me vedno kdo povabi. Odvisno bo, ali bom prost. Vas je organizacija prvenstva vsekakor zadovoljila? Seveda. Slovenci so se ponovno izkazali kot dobri organizatorji športnih dogodkov. (V.S.) košarka - Za tretje mesto Hrvaška in Španija V finalu Litva in Francija OSEBNO V NAPADU Marc Gasol (levo) in Tony Parker LJUBLJANA - Za evropski naslov se bosta jutri ob 21.00 pomerili Litva, ki je v popoldanskem polfinalu premagala Hrvaško, in Francija, ki se je v finale prebila šele po podaljšku. V večerni tekmi, za nekatere finale pred finalom, je Francija začela zelo slabo. Francozi so odigrali daleč najslabši polčas na prvenstvu in po dveh četrtinah dosegli le 20 točk (od teh 14 sam Tony Parker). Zdelo se je, da je drugi polfinale že odločen in da bo Španija mirno potovala v finale (vodila je 34:20). Nato pa je Tony Parker (na koncu 38 točk!) le dobil pomoč od soigralcev, sledil pa je zgodovinski preobrat. Najboljši napad prvenstva je po začetnih 0/9 za tri točke zadel devet trojk v naslednjih 12 poskusih in tudi s pomočjo obrambe izničil zaostanek. V podaljšku je tehtnico na francosko stran poleg Parkerja nagnil Antoine Diot, ki je zadel vse štiri proste mete. Francija bo drugič zapored nastopila v finalu evropskega prvenstva, kljub šestim medaljah iz prejšnjih pa je še brez zlata. Litva, ki je v popoldanskem polfinal-nem srečanju s 77:62 premagala Hrvaško, pa bo lovila tretjo zlato kolajno (osvojila jo je že leta 1937, 1939, 2003). Zmago si je Litva zagotovila v tretji četrtini, ki jo je dobila z 21:8. Ob odmoru je imela ob izredni predstavi Linasa Kleize (17 točk, 7 skokov) le tri točke prednosti, nato pa je v tretjem delu igre z agresivno obrambo in raznoliko igro v napadu povsem nadigrala Hrvaško, ki je imela v Stožicah podporo približno 8000 kockasto odetih navijačev. Hrvaška, ki je doživela včeraj prvi poraz po osmih zaporednih zmagah na tem prvenstvu - se bo jutri s Španijo potegovala za svoje tretje odličje na EP po dveh bronih iz 1993 in 1995. Litva - Hrvaška 77:62 (24:19, 40:37,61:45) Litva: Kalnietis 18 (1:2), D. Lavrino-vič 2, Mačiulis 23 (7:9), Seibutis 2, Kleiza 22 (6:7), Valančiunas 6, Javtokas 4. Hrvaška: Tomič 7 (3:4), Andrič 3 (1:1), Draper 5 (1:1), Bogdanovič 15 (5:6), Šarič 4 (2:3), Rudež 5, Ukič 1 (1:2), Simon 9, Mar- ansa kota 5 (0:1), Zorič 8 (0:2). Francija - Španija 75:72 (14:18, 20:34, 43:49, 65:65) Španija: Aguilar 3, Fernandez 17 (3:4), Rodríguez 11 (1:1), Rey 2, Calderón 4 (2:2), Rubio 2, Claver 3 (1:2), San Emeterio 5, Llull 6 (3:4), Gasol 19 (9:11). Francija: Lauvergne 2, Batum 3, Diot 10 (4:4), Petro 2, Parker 32 (8:9), Pietrus 5, De Colo 3, Diaw 8 (1:2), Ajinca 3 (1:2), Gelabale 7. Spored Danes ob 17.30 za 7. mesto Italija - Srbija; 21.00 za 5. mesto Slovenija -Ukrajina;jutri: ob 17.30 Španija - Hrvaška, ob 21.00 Francija - Litva Po svoje ima tudi komentatorsko brezdelje svoje svetle strani. Med tekmo lahko sediš na tribuni za novinarje (vedno v prvi vrsti po zaslugi mlajšega in navdušenega kolege) in gledaš tekmo kot se tebi najbolje zdi, najrajši seveda, vsaj zame, z očmi trenerja s tem, da skušaš najprej razbrati strateški plan obeh trenerjev pred tekmo, ker je to zame je ključ vsakega nadaljnjega razmišljanja. Če ne utegneš razbrati, kaj sta pripravila, potem ne moreš razumeti taktičnih prilagoditev med tekmo, v bistvu ne moreš razumeti, kaj se dogaja na igrišču. In če neko stvar ne morem razumeti, potem seveda o njej ne morem govoriti. Večkrat berem, da so bile odločilne stvari, ki so v resnici stranskega pomena in vsaj moje osebno ocenjevanje strokovnosti raznih komentatorjev temelji vedno na širini splošne slike, ki ti jo znajo prikazati. Splošnejšo sliko vidijo, toliko boljši so. Dlakocepijo na nepomembnih detajlih?Nimajo pojma. Da se vrnem k temu, kar sem hotel v resnici povedati. Ko si na tekmi v živo in vidiš igralce iz mesa in krvi pred tabo namesto fantomov, ki jih vidiš po televiziji, in ko lahko slediš tistemu, ki tebe zanima in ne tistemu, kar ti televizijski režiser (kije v glavnem filmsko-gledališke in ne športne izobrazbe) nudi, vidiš in razumeš veliko več od tistega, kar lahko vidiš po televiziji. Toliko bolj, ko si v vlogi komentatorja in moraš, hočeš nočeš, komentirati tisto, kar se vidi na ekranu in se zato ne moreš poglobiti v stvari, ki te v resnici zanimajo (kakšno obrambo igrajo? Po kakšnem ključu jo napadajo? Kdo in kdaj, če sploh, prevzame koga in zakaj?). Najprej in verjetno najvažnejše, zame včeraj odločilno (splošna slika!): v živo imaš jasno prestavo o telesni strukturi vsake ekipe. Ko sta včeraj pritekli na igrišče ekipi Italije in Litve me je v trenutku zaobjela skoraj groza. Italija je bila kot moj Polet (1 play, 10 bekov in 1 nizko krilo - center? Kaj pa je to?), Litva pa kot kaka Ginnastica, Trie-stina ali Goriziana, sami hrusti široki kot trodelne omare z beki, ki so na segrevanju zabijali malodane z glavo. Že pred tekmo sem se torej neizbežno zavedel, da bo morala Italija, če bo hotela zmagati, krepko preseči svoje zmožnosti. In reveži, saj so jih tudi, a kaj, ko ti ob taki igri slej ali prej zmanjka goriva, predvsem pa nimaš plana »B«, ko ti ne steče več met, ko bi moral pobrati kako točko tu pa tam s kakim prodorom, s kako izsiljeno osebno napako, s kakim skokom več v napadu kot to delajo »prave« ekipe. Ključ italijanskega poraza proti Litvi ga vidim torej zelo enostavno: ko se Litovci masovno preselili pod koš (končno! - res sem upal, da, že ker tri tretjine niso tega počenjali, ga ne bodo do konca) in so Italijani nekaj minut izgubili stik z nasprotnikovim košem, se je zgodil delni izid 15-0 in tekme je bilo konec. Tudi Ukrajinci so veliki in močni, hvala Bogu manj spretni. Ali vseeno so se morali Hrvati veliko namučiti. Rešil jih jefenomenalni Simon in agresivna conska obramba, ki so jo igrali v drugi četrtini in proti kateri so se Ukrajinci nebogljeno povsem izgubili. Ja, pravzaprav: zakaj samo oni igrajo cono? Ali je postala nelegalna? Ni več v modi? Zakaj hudiča se ne igra več cona? košarka - Ukrajina po zmagi za 5. mesto Italija proti Srbom za zadnje mesto na SP Ukrajina - Italija 66:58 (13:17, 35:34, 50:48) Italija: Aradori 15 (3:4), Gentile 10 (1:2), Melli 8, Belinelli 7 (2:4), Diener 2, Datome 11, Magro 2, Cinciari-ni 3. Ukrajina: Pustozvonov 8 (0:1), Jeter 20 (5:5), Mišula 8, Gladir 5, Li-povij 4 (1:2), Natjažko 6 (2:2), Zabiri-čenko 3 (1:2), Kornijenko 3 (1:2), Zajcev 3 (1:1), Kravcov 6 (2:4). LJUBLJANA - Po manj kot 16 urah so italijanski košarkarji spet stopili na igrišče, a proti Ukrajini se je v bistvu ponovila zgodba četrtfinala. Potem ko je Italija v prvem delu po-vedla (10:5 in 17:13), je v drugem delu dovolila, da so jo Ukrajinci, ki so se izkazali za fizično močnejše, dohiteli in prehiteli. V zadnji četrtini je bil padec koncentracije povsem občuten: Ukrajina je hitro pobegnila na 57:48. Italija je minuto pred koncem sicer z Belinellijem, Aradorijem in Mellijem znižala razliko na 63:58, a zapravila napad za 61:63. Ko je Jeter 40 sekund pred koncem zadel dva prosta meta in Ukrajino ponesel na 65:58 pa je bilo jasno, da se Italija ne more več vrniti. Ukrajinci se je z zmago pridružila reprezentancam Francije, Španije, Hrvaške, Litve in Slovenije, ki so si že zagotovile nastop na svetovnem prvenstvu 2014 v Španiji, Italijo pa čaka danes ob 17.30 odločilni dvoboj s Srbi. V Španijo jo bo ponesla samo zmaga.Ukrajina, ki je na EP dosegla največji uspeh, bo za končno peto mesto igrala proti Sloveniji ob 21.00. Zakaj so Slovenci zares #junaki? »Naši fantje so doživeli veliko lepih in tudi težkih trenutkov na prvenstvu. Od sebe so dali maksimum in lahko se pogledajo v katerokoli ogledalo z dvignjeno glavo. Stvar, ki je največ vredna, pa je zapuščina izven igrišča. Povezati narod, vdahniti upanje, da nismo sami, ampak skupaj, pa naj nas mediji še tako prepričujejo, ker se negativne zgodbe pač dobro prodajajo, zdaj z nasmeškom na obrazu vemo, da temu ni tako. To smo mi, to smo Slovenci! Zaradi tega naši zaslužijo nov vzdevek, ki ga izgovarjam s ponosom: Junaki!« je zapisal nekdanji reprezentant Marko Milic v blogu na spletni strani euroba-sket.spar.si. »Če smo si kdaj zaslužili vzdevek junaki, je to danes. Ni heroj tisti, ki zmaga. Heroj je tisti, ki izgubi, in se pobere nazaj. Bravo ekipa,« pa je še pred dnevi povedal BoštjanNachbar. / ŠPORT Sobota, 21. septembra 2013 17 odbojka - Na evropskem prvenstvu na Danskem uspešna tudi Italija Slovenci premagali prvake HERNING - Prvi dan evropskega prvenstva je slovenska odbojkarska reprezentanca pripravila presenečenje. Izbranci Luke Slabeta so namreč v uvodnem srečanju na Danskem premagali branilko naslova, Srbijo. Zadovoljili so z igro, ki ima sicer še rezerve, ki jih bodo skušali pokazati na naslednjih tekmah proti Finski in Nizozemski. Napovedana začetna postava (Gregor Ropret na mestu podajalca, Miha Plot na liberu, Mitja Gasparini na korektorju, Alen Pajenk in Matevž Kamnik na bloku in Tine Urnaut ter Klemen Če-bulj kot sprejemalca) je takoj napovedala, da se namerava tekmecu - Srbija na začetku sicer ni igrala z najboljšo postavo, toda Igor Kolakovic je hitro moral poslati vse najboljše - vsaj enakovredno kosati. V prvem nizu je Slovence izdal sprejem, v nadaljevanju pa se niso pustili več presenetiti. V drugem nizu je zmagovalca odločila končnica, v tretjem prav tako: obakrat so bili Slovenci na koncu prodornejši. Toda evropski prvaki se niso hoteli predati. Srbija je v četrtem nizu že povedla z 10:2, a so Slovenci uprizorili izjemen preobrat in po zaslugi blokov in servisov povedli z 20:17, kar je bilo dovolj, da se Srbi niso več vrnili v igro. Luka Slabe, selektor Slovenije: »Res da smo pri začetnih servisih storili veliko napak, toda razmerje med napakami in asi oziroma winnerji je bilo odlično. Pritisk s servisom pa je bil nu- jen, da smo jim preprečili prvi tempo. V četrtem nizu pa je spet sledil padec. Veseli me, da so pokazali karakter in se vrnili.« Danes čaka Slovenijo Finska ob 18.00. Italijanska odbojkarska reprezentanca pa je po pričakovanjih premagala domačo izbrano vrsto s 3:0. Še najbolj izenačen je bil prvi niz, ko so Danci dosegli »kar« 22 točk, za zmago v drugem nizu so Italijani potrebovali 25 minut, v tretjem pa je bila razlika med ekipama očitna. Danci so dosegli le 15 točk. Selektor Berruto je izkoristil vse razpoložljive igralce, najbolj prodoren je bil Zayt-sev s 15 točkami, Beretta in Piano pa sta dosegal vsak po 8. Dobro je deloval blok, dosegli pa so tudi 8 asov. Danes se bo Italija pomerila z Be-lorusijo, ki je včeraj izgubila proti Belgiji. Tekma bo ob 15.00 (prenos na Rai Sport1). Slovenija - Srbija 3:1 (20:25, 25:23, 25:22, 25:19) Slovenija: Flajs, Pajenk 12, Šket 2, Gasparini 17, Kamnik 6, Plot, Vinčic 2, Urnaut 15, Pokeršnik, Vidič, Ropret, Če-bulj 12. Danska - Italija 0:3 (22:25, 17:25, 15:25) Italija: Travica, Zaytsev 14, Parodi 7, Savani 7, Piano 8, Beretta 8, Rossini, Saitta, Vettori 4, Giovi, Kovar 5, Maz-zone 2. Italijanski odbojkar Thomas Beretta v bloku ansa Izidi Skupina A: Belgija - Belorusija 3:0 (22, 20, 16), Danska - Italija 0:3 (-22, -17, -15); skupina B: Rusija - Nemčija 0:3 (-20, -23, -19), Češka - Bolgarija 1:3 (-15, -18, 22, -21) ; skupina C: Slovenija -Srbija 3:1 (-20, 23, 22, 19), Finska - Nizozemska 3:1 (-23, 22, 25, 20) ; skupina D: Francija - Slovaška 3:0 (20, 33, 26), Poljska - Turčija 3:1 (22, 15, -22, 21) Spored Skupina A: 15.00 Belorusija - Italija, 18.00 Belgija - Danska;skupina C: 15.00 Srbija - Nizozemska; 18.00 Slovenija - Finska. nogomet Uvod v 4. krog A-lige tudi v Trstu TRST - V četrtem krogu A-lige sta že danes ob 18.00 na sporedu dve tekmi: v tržaškem Roccu se bosta pomerila Cagliari in Sampdoria, v Ve-roni pa bo Chievo gostil Udinese. Zvečer ob 20.45 pa bo Genoa igrala proti Livornu. Jutrišnji spored: Sassuolo - Inter, Atalanta - Fiorentina, Bologna - Torino, Catania - Parma, Juventus -Verona, Roma - Lazio, Milan - Napoli (20.45). 32 KANDIDATOV - Za izvedbo EP-ja leta 2020, ki bo prvič potekalo po novem sistemu v več državah, se je prijavilo 32 nacionalnih zvez. Med njimi je Italija (z Rimom in Milanom) in Hrvaška z Zagrebom. Uefa bo čez leto dni izbrala 13 prirediteljev, ki bodo gostili tekmovanje. BREZ ZOI - Svetovna smukaška prvakinja Marion Rolland je zaradi hudih poškodb kolena, ki jih je utrpela na pripravah v Čilu, odpovedala nastop na zimskih olimpijskih igrah. RAFTING - V Kajakaškem centru Solkan bo danes in jutri Evropski pokal v raftingu. Tekmovanja se bodo začela danes ob 13.00. KOŠARKA - Skupščina Palla-canestro Trieste 2004 je dokapitalizi-rala klub do 50.000 evrov, potem ko se je pridobila novega družabnika. To je Massimo Bagatti, ki je postal tudi podpredsednik upravnega sveta. nogomet - Deželna prvenstva Kras napoveduje hitro igro Pred domačimi gledalci Kras in Zarja, v 1. AL derbi med Domiom in Bregom Nogometaši Krasa bodo drugič zapored igrali pred domačimi gledalci (ob 15.30). Gostili bodo Manzanese, ki je doslej zbral remi (proti Rivi-gnanu) in poraz proti Gemoneseju (Kras je proti taistemu nasprotniku zmagal). Če trenerja Branka Zupana prejšnji teden igralci niso zadovoljili s prikazano igro, bodo imeli že ta teden možnost, da svoj nastop izpilijo: »Cel teden smo posvetili uigra-vanju. Želim, da bi bila igra na sredini igrišča bolj tekoča, da bo prenos Domači šport Danes Sobota, 21. septembra 2013 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Ronkah: Ronchi -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Kras KOŠARKA MEMORIAL BORIS TAVČAR - na Stadionu 1. maja: ob 19.00 tekma za 3. mesto, 21.00 finale, sledi nagrajevanje Jutri Nedelja, 22. septembra 2013 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.30 v Repnu: Kras Repen -Manzanese PROMOCIJSKA LIGA - 15.30 v Seveglianu: Sevegliano - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.30 pri Domju: Domio -Breg; 15.30 v Trstu, Ferrini: Ponziana - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Bazovici: Zarja -Piedimonte 3. AMATERSKA LIGA - 15.30 v Villanovi dello Judrio: Villanova - Gaja; 15.30 v Zdravščini: Poggio - Mladost DEŽELNI NARASČAJNIKI - 10.30 pri Sv. Ivanu v Trstu: San Giovanni - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Koprivnem: Cormonese - Sovodnje; 10.30 v Podgori: Juventina - Buttrio NAJMLAJŠI - 10.30 v Standrežu: Juventina -Azzurra; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isontina; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello - Kras žoge hitrejši, da si bomo tako priigrali več priložnosti v napadu,« je pojasnil trener Zupan. Pred domačimi gledalci je zagotovo vedno prijetnejše igrati, Zupan pa ugotavlja, da je zaradi ožjega igrišče včasih tudi zahtevnejše, »a moramo se privaditi,« dodaja. Manzanese ni na nivoju Fontanafredde, ne po igri ne po igralskem kadru, vendar nikakor ni tekmec, ki bi ga lahko igralci Krasa podcenjevali. Trenerju Zupanu bodo vsi na razpolago, odslej tudi Fabio Giordano. Vesna bo igrala pri Serviglianu še vedno v okrnjeni postavi. Vprašljiva sta nastopa Puriča in Alberta Kerpana, ki sta se poškodovala v nedeljo, še vedno pa ne bo Avdiča in Bo-žičiča, ki še vedno nima urejene dokumentacije za igranje v Italiji. Trener Zanuttig pa bo lahko spet računal na Bubniča in Gianneo, ki sta bila diskvalificirana. V 1. amaterski ligi bo v ospredju lokalni derbi med Domiom in Bregom. Gotovo v postavi ne bo kape-tana Degrassija, ki si je v nedeljo pre-tegnil mišico, odsoten pa je še vedno Rushiti. »Čeprav je Domio mlada ekipa, že vrsto let igra v tem prvenstvu in ga torej zelo dobro pozna. Proti njim smo že zmagali v deželnem pokalu, vendar prav gotovo bo to zahtevna tekma,« je napovedal spremljevalec Marko Ota. Primorec pa se bo pomeril s Ponziano, ki še nima zmage. V 2. amaterski ligi bo Zarja skušala nadaljevati niz zmag. Tudi v tem krogu bo igrala pred domačimi gledalci. Gostila bo Piedimonte. BAZOVICA - Danes na športnem igrišču Zarje bo ob 16.30 nogometa tekma Gur'nce - Dul'nce v organizaciji vaških organizacij iz Bazovice. Srečanje bo povezoval priznani kraški komentator. Po koncu tekme bo na vrsti družbeni večer. Organizatorji vabijo vse vaščane ter vse ljubitelje nogometa, vstop bo prost. nogomet "V Ze danes Juventina in Sovodnje Ze danes ob 15.30 bosta prvenstveni tekmi odigrali obe goriški enajsterici. V promocijski ligi bo Juventina igrala v gosteh pri Ronchiju. »Na papirju smo mi favoriti, vendar to moramo šele dokazati. Na igrišče moramo stopiti s pravim pristopom,« je napovedal športni vodja Gino Vinti. V pokalu je Juventina Ronchi že premagala z 2:0, vendar Vinti opozarja, da je vsaka tekma zgodba zase. Zaradi diskvalifikacije ne bo Palerma. Sovodnje v 1. amaterski ligi pa bo danes pred domačimi gledalci igrala proti Isontini. V ambulanti se je Paravanu, Floccu in Bernardisu pridružil še Likar, na razpolago trneerju Zuppichiniju pa bo spet tudi Saša Tomšič. »Gre za kakovostno enajsterico, ki se vsako leto uvrsti v končnico,« je nasprotnike predstavil predsednik Sovodenj Custrin. 3. AMATERSKA LIGA - Jutri pa se bo začelo prvenstvo 3. amaterske lige, kjer nastopata Pri-morje in Mladost. primorski_sport facebook 4 primorski_sport y tuiit fcer tv koper - Od 30. septembra Novo sezono Športela napovedujeta Ban in Reklamni vložek je dostopen tudi na naši spletni strani www.primorski.eu Izsek reklamnega vložka Z začetkom nove športne sezone bo po TV Koper spet na vrsti tudi športna oddaja Športel, ki bo kot v lanski sezoni na sporedu vsak ponedeljek ob 18.00 (ponovitev približno ob 22.30). Voditelj Igor Malalan in njegovi sodelavci (Jariju Jarcu in Jari Košuta se je pridružil tudi Andrej Marušič, iščejo pa še enega sodelavca, Nikol Križmančič je letos na študijski izmenjavi) se že pripravljajo na prvo oddajo, ki bo v ponedeljek, 30. septembra. Format polurne oddaje bo tudi letos enak - prispevkom bo sledil pogovor o aktualnih športnih temah pri nas. Novo sezono športne oddaje Špor-tel, že 22. po vrsti, napoveduje tudi nov reklamni vložek, ki je nastal po zamisli voditelja Igorja Malalana. V njem nastopajo jadranovec Borut Ban, odbojkar Sloge Tabor Ambrož Peterlin, voditelj Igor Malalan in pa lastnik gostilne Skok v Štorjah, kjer je spot tudi posnet. Voditelj je izbral hecno kulinarično zgodbo, v kateri se morata športnika zadovoljiti z manjšo porcijo, voditelju Malalanu pa natakar prinese kar zajetno porcijo špagetov, ki jo kar hitro poje. Na praznem krožniku se s paradižnikovo omako zapiše termin prve oddaje Športela. Videospot (v režiji Petra Lebana, TV Koper) si lahko ogledate na naši spletni strani www.primorski.eu. košarka - B. Tavčar V finalu Sežana proti Jadranu V finalu 20. memoriala Borisa Tavčarja bosta igrala Sežana Mesarija Prunk in Jadran. V prvem včerajšnjem polfina-lu so sežanski košarkarji premagali Breg z 81:77: odločilna je bila zadnja četrtina, ki jo je Sežana prevladala z delnim izidom 15:27, potem ko je Breg vodil prvih 30 minut. V drugem polfinalu pa je Jadran upravičil vlogo favorita in premagal Bor s 45:78. Breg - Sežana 77:81 (26:15, 34:27, 42:49) Breg: Coretti, Gregori, Metz 20, Gel-leni 10, Crismani 2, Semec, Spigaglia 12, Mattiasich, Kos 11, Grimaldi 21. Bor - Jadran 45:78 (14:17, 24:38, 35:60) Bor: Bole 7, Kocijančič, Daneu 5, Contento 9, Babich 5, Albanese, Bocciai, Favretto 6, Vittori, Pizziga. Jadran: M. Batich 4, D. Batich 223, Ban 14, Slavec, Zerjal 2, Marusic 8, De Petris 7, Malalan 4, Ridofli 12, Leghissa 2. Danes: ob 19.00 tekma za 3. mesto, ob 21.00 finale, sledi nagrajevanje. REŠITVE . Slikovna križanka, naša vas, vodoravno: Jamlje, Atičan, Var, Ra, okapi, Corvara, Ono, epika, oral, pav, risba, iredentisti, vera, Kastav, okay. Art, to; na sliki: Jamlje. Slikovna križanka, ameriška pevka, vodoravno: Okopi, Tirel, erar, puder, rasa. Log, J. V., E.S., bes, teka, mandolina, Aral, rang, Dane, total, Onassis, pi, nž, ein, les, neznatnost, ars, Marita; na sliki: Madonna. Križanka, vodoravno: 1. opekar, 7. Akapa, 12. panoga, 13. Vadim, 14. Arosa, 15. rimesa, 16. loterija, 18. Nat, 19. KAC, 20. Kati, 22. ro, 23. PS, 24. kr, 25. Inki, 27. Lim, 29. reakcija, 32. Atika, 34. laikat, 35. tolovaj, 37. di, 38. inačica, 39. enka, 42. nonice, 43. Ender, 44. in, 45. čar, 46. Stani; na sliki: (Michel) Platini. Kombinacij-ska križanka, vodoravno: stiska, sir, Kastav, Eco, Atair, klan, La, Kairo, Armando, KB, Altamira, Verne, Aron, Bonino, ata, lekar, Nat. »i n1v>ii1s - vn31nvuv» ^j? 6 vaiwvnv^J?8 0C1NVWUV:>|J3¿ v»si1s-av1sv>i - ONINOa 9 3nh3a-yv±vl-v~iv>is -3nuvw-hv>i3~|-v10u>i -vwoaa-oaiv» -ivNva-yiviv^J?s oías - nvi» -NVai-NOaV ais-Noa-ivN -VSI-Vai -VDI-103 - 033 - V1V £ 9A-ao-vi - 9>l - av :!1j3 Z ■apasaq a fu pods 3sa y h a ipajodzoy m VMNVZIU)! VMSrDVNISIAIO>l (oyoi) 'SÍp -B|B)|S3 >|SiaDEZ .'BSISSBUO BD}060UU E6 -3>|sf!pB| e6si|sj6 >|aAapzA-[.t :||assny jssjz -aj !>|sujm P|S3|6UB "Ofr ;j0Ae['"!>|su!je| -QC :>|33jsejd mpEAEU 'wsfqni pod 'i|3}3p| od jAjz !>| '33>|ej •££ ¡Daqajz |>|sqeje-i£ :aiuj ou -qaso o>|su9z *o£ :Ejjoi|Bd BfjBmAopoBz b6 -sseu duij '8z :m|poAfoA a 'rueueg a ojsaiu •92 :b)|3!|91 'b)|P! n íqws du '/atpm) Vd3fl ^upaspajd fepss u¡ seiswo6ou aosiiiuba -nf 'jueiuszajdsj i^sodubjj jfuep>|3u 'fj :paj6zj ')|apo6op ua;af]jdau ~iz '.eDaoíeíeí -qu Yl :p|s>|OAOza|az-si ;(ouE!|n!g) >|!l!|od l>|suEf!|Ei! "ii .'B|!pasaq afueijAejsss "OL inu -LU3f a 33SjUB)SUd *6 :wasad baoujasajj '8 ;nAjs|Eja| o )|neu m¿ íeduos 6oq i^suejdiBa ■9 ;6|b zj bu|jB|az -s .'Aazo>|oiu ^UAEjspajd '33Aj|3s 5!Jd "fr Í3J0|aD sfjBA |3p "£ i|UDSj6 ubis a n6o|z ujsfupEzpajd bu wasaujso 91 st m n a m z* Ltr 0» 6E m 8E ■ ■ L£ m 9E SE K ■ EE ZE LE 0£ 6Z ■ OZ LZ ■ 9Z SZ ■ K ■ m EZ zz ■ IZ OZ m 6L ■ 8L m ZL 9L SL ■ frL EL ■ ZL LL OL 6 8 L 9 s t E Z L z Bpassq mz íAjeq qifu -;s as L)DOÍBA!|ajd usiju -b>| 6sjp •I :ON3idAVN '3|B>| >||upsspsjd uifeg :eioda| 'jsou -?B|Aud eupajz| -'>|!u -z9a !SÍaiso6odfeu :(E!|aujo>|) e>||eAe|d e>|s -ujau eujnpo eiuep^au "efr :nf|0>|0 ws^sjoujud a asiqeq sjbjs -zp :¡fju -3a0|s a bu330 b>|s|os eua|}b69u '6e íbiueuea '8e :93ubis!p >|3js3ez •[_% ^jufoqzBJ 'se I^IUAop -sj !|B puuAoqnp osm ¡>| 'AO^UjaA ISOUABfap :bujfbj>|od b)|sj6 b)bjo6 "Z£ -fef|zejp uaD0|0p bu bujz¡ue6jo Aizpo -SZ :0||d3| ||B 3ABUO0 >|0JUd msap '¡usog u; ¡fjqjs 'H -06 |Ujp A E>|3J -¿z .'ABZjp ijjfupasos u| nfnjad a ba -ispnfi B6a>|SjjaLUBOuznf B6afuBp>|au i^mpedud 'SZ *jpajs bu A0j>|0d -pz !Lun)du3s isod -£z i|od bu b>|oj "ZZ !3uj! 0u|ba0>| -qnfi o>|suaz *oz 'qn|>| |>|s -fa>|0L| !>|SA0|S3 "6L 's|03 6u|>| >|!uaqsB|6 u| DaAad l^suaujE '81 '033JS eu eiB\ *9L :>|as3uz mjm -auu auifajd as oja}B>| bu 'bsmaui 'sl -'p!as a 3? -sjijABjpz u; a3s;AO)a| :(ja6oy) jasjzaj j^sosuBj^ 'el :BU!|dps¡p euuodj 'Zl -spie» |v eamznjp -od •L >a0)|Bp!z 33|bao| -3pz| -i rONAVUOaOA VMNVZmyi ifpuEjj a b>|sj = a VA ■ l|Bj3Ji f|3J!poA-Al ¡)|suaAO|s = 01I1AI • (°!l!na) Jes>|oq ¡>)sezji ¡fuBp>|au = |01 • sabzjp a^shzjad f|3J!AOUBisn T|bj>| !>)sfjZJ3d = soai» • o>|sy peu fej>| = AV1SV>I • nuaog ud ten\ = vaVAaOD - (e>|!| Bqo bz) MgjaVAOIS nsNva HVlUVJOll IXSN3A01S irNva»3N A0NVA01S HISV1S vjvrid oniui; JJINVWrVN 33Aina»»> 'UVdOU 0112 ONVGSOd laSlHOdS UNQVN oimon 3(NV}3AOd V3N0S308 IXSNVMI93 INI03ÜSA H3}l»d niA031 (OMOA)VAOaA VA0N0NN31 joaavs mvu9i WISI1VG319 V$VN VaZ3AZ mswiu'N» miHViSNIJS ■oíd mis »0»SYN 1VAVN A33NVÍIONI HMSIH3MV ■0N?nr avaviA i3XNnjav9 )3A3d MSIII3WV WSKSVAIH VN0H3Ü avN rvux DIAS A VX31I vjvai; VMSIUJV (SIM nmni9rwv A31l80a0dll VNjuvas ¡UJSÍNVDI mwiaviA (INNVI9) SV13W090N A0NV1IW irNvaxjh X313SA3Hd 'lH0H3a OrDVNDUVA VZAONS DNOISOINI DNOONOIA I1031IA3SA 3FNVdnV2 'vrisiua VÍNV8I5 V93NJI1SI1VN -ODVN'IVll miNQVdlHd )lld iNsvmo 0Al$INS3d 0N03A0dlUd (avjaiH) HN)0aIUd rvux 0HV1 1IAV153S irDNVHJA VM3U jNirvwiod »SD9 }31VAI93Ud EIlffLOBBMffil^S^aiit^ m ÜJI -r«. .. . \ t -T. , "TÍ" lAOOOld iwuviimis 0A3I0 01VN15I1 Dí/AddDtfSUdUJD- VHNVZIM VNAOIIIS «v U'ic 0>|bn u! jo6| * :ejbí|abjd!jd ubjjs £102 ejquj9jd9S' iz 'ejoqo$ SDADSDU- v>INVZm>l VNAO>inS / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. septembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Risanke 9.25 Rai Parlamento Punto Europa 10.05 Sulla Via di Damasco 10.35 Dok.: Voyager Factory 11.25 Nan.: Il no-stro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Detto fatto Mix 14.30 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, prenos kvalifikacij 14.45 Pit Lane 16.30 Resn. show: Pechino Express - Diario di viaggio 17.10 Sereno Variabile 18.05 90° Minuto - Serie B 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 22.40 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Elementary 22.55 Športna rubrika 23.45 Rubrike Rai Tre 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Better with you 14.10 Film: Sot-to il sole della Toscana 16.30 Show: Veris-simo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Pa-perissima Sprint 21.10 Talent show: Italia's Got Talent v Italia 1 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Rai Parlamento Setteregioni 8.25 16.15 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 9.10 RES - Eco della storia 10.10 Linea Verde Orizzonti 11.10 Nostra Madre Terra 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.35 Linea blu 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua im-magine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 0.20 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Film: Nessuno mi puo giudicare 23.20 Show: L'al-tra, la Tv d'autore di Renzo Arbore 6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.50 Nan.: Hannah Montana 8.45 Nan.: Le cose che amo di te 9.45 Nan.: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: The phantom 17.05 Nad.: Smallville 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.20 Film: Spider-wick - Le cronache (fant.) 21.10 FiIm: Dragon Trainer (anim.) 23.05 Film: Kull - Il conquistatore La 7 7.00 Rai Educational 9.00 Serija: I Misera-bili 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 13.00 Kilimangiaro Album 13.10 Nad.: Kingdom 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 15.15 Film: Colpo di luna 16.40 Rubrika: Rai Player 16.50 Film: Solitary man 18.10 Nad.: I misteri di Murdoch 18.55 23.10 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.25 Nad.: Common Law LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Bookstore 12.35 Nad.: Due South 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: L'ispettore Barnaby 16.30 Nan.: The District 18.15 Film: La libreria del mistero 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Nad.: I Borgia ^ Tele 4 21.05 Film: Hindenburg - L'ultimo voIo (voj.) 23.30 Storie maledette u Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Nan.: Caro maestro 9.30 Benvenuti a tavola Nord vs. Sud 10.30 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo spor-tello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Ie-ri e oggi in Tv 16.45 Film: Perry Mason -Scandali di carta 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.20 Film: Giustizia a tutti i costi (akc.) 23.25 Film: Landspeed - Massima velocita 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 7.40 Slovenska kronika 8.50 Poslanski premislek 8.55 Studio City 9.45 Seja Odbora za zunanjo politiko 10.55 Štajerski gospodarski forum 12.45 16.55, 22.00 Izredna seja Državnega zbora 13.15 Seja Odbora za gospodarstvo 13.30 Prvi Dnevnik 14.15 18.10 Tedenski pregled 15.50 Skupna seja Odborov za infrastrukturo in notranje zadeve 16.10 22.05 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 21.45 Kronika 20.00 22.45 Satirično oko 20.15 Politik, to sem jaz! 20.55 23.50 Svet v besedi in sliki 21.15 Utrip (pon.) 21.30 Žarišče Koper 14.00 Čezmejna Tv 14.20 Euronews 14.30 Boben 15.30 Biker Explorer 16.00 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.45 Aktualno 18.00 Žogarija 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.40 Archi-vio dell'arte 20.10 Folkest 2012 22.10 Odbojka: EP 23.15 Pogovor z... 1 Tv Primorka 11.00 Dnevnik, Tv Primorka, vreme, Kultura, Napovedujemo... 11.3016.30, 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Videostrani 16.45 Pravljica 17.30 Koncert skupine Akordi 19.00 Pravljica 19.05 Žogarija v Lendavi 19.30 Tedenski pregled 20.00 Zgodbe o glasbi 21.30 Primorska znamenja 22.15 Skrito znanje je skriti zaklad 22.35 Tedenski pregled 23.00 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.50 Nan.: Morske deklice - H2O 11.20 Film: Zmenek 13.05 Serija: Razočarane gospodinje 14.00 Serija: Opremljamo za najemnike 14.30 Serija: Denar ali ženo? 15.00 Serija: Zmenki milijonarjev 16.00 Serija: Petične nosečnice 17.00 Film: Kuža na igrišču 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.30 Film: Zapiski o škandalu 23.15 Film: Ko je Harry srečal Sally (rom., '89, i. M. Ryan) 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 Rotocalco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 17.00 Dok.: Luoghi magici 12.45 Aktualno: Salus Tv 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.30 Happy Hour 18.00 20.00, 21.00 Qui studio a voi stadio 19.00 Tg Confartigianato 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 7.00 Odd.: Radovedni taček 7.10 Zgodbe iz školjke 7.45 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.25 Male sive celice 10.05 Infodrom 10.15 Dok. film: Or se boji klovnov 10.30 Film: Temna stran lune 11.25 Film: Godba pa taka 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.45 Na lepše 15.15 Alpe-Donava-Jadran 15.40 Dok. serija.: Lovci teme 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: V oblasti strojev 18.30 23.40 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.10, 23.45 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: Reka poje mi 22.45 Nad.: Sinovi anarhije (t Slovenija 2 10.00 Skozi čas 10.10 Slovenski utrinki 11.10 Podoba podobe 11.40 Osmi dan 12.15 Nogomet: vrhunci evropske lige 13.05 Nogomet: evropska liga, Maribor -Rubin Kazan, pon. 14.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Singapurja, prenos kvalifikacij 17.45 Odbojka: EP, Slovenija - Finska, prenos 20.00 Košarka: EP 23.00 Zadnja leta Johna Lennona 23.45 Odd.: Bleščica (t Slovenija 3 6.00 8.00, 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.30 Primorska kronika 7.05 10.20 Žarišče Kanal A 6.00 Risanke 8.15 12.50 Urbani izziv 8.40 Serija: Zakladi s podstrešja 9.30 Serija: Divji laboratorij Jamesa Maya 10.25 Serija: Steven Seagal - Varuh zakona 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Malo za šalo 12.50 Film: Vražje punce iz Sv. Tri-niana 14.45 Film: Sanjsko moštvo 16.35 Čarovnije Crissa Angela 17.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 18.00 Svet - Povečava 18.35 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 19.05 Odklop 20.00 Film: Mumija - Grobnica zmajskega cesarja 21.55 Film: Zakaj - Zato RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 V kraljestvu samospeva; 10.00 Poročila; 10.15 Kralj čardasa; 11.00 Studio D - Chic; 12.00 Ta rozajanski glas, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Izidor Cankar - Janko Petrovec: S poti - radijska igra, režija Vladimir Jurc - 6. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinopti-kom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, Sobota, 21. septembra La 7, ob 23.25 VREDNO OGLEDA I diari della motocicletta ZDA, Argentina, Nemčija 2004 Režija: Walter Salles Igrajo: Gael Garcia Bernal, Rodrigo De La Serna, Mia Maestro in Mercedes Moran Prijatelja Ernesto Guevara, 23-le-tni študent medicine, ki se je specializiral za zdravljenje gobavosti, in njegov prijatelj, 29-letni študent biokemije Alberto, se odločita, da bosta za nekaj časa prekinila študij v domačem Buenos Airesu in spoznala Južno Ameriko. Poslovita se od družin in Erne-stovega dekleta Chichine Ferreyre in se z Albertovim starim motorjem, imenovanim, odpravita dogodivščinam naproti. Med osemmesečnim potovanjem, dolgo dobrih 12 tisoč kilometrov, se Ernesto in Alberto odločita, da se bosta odtlej posvetila spremembi sveta. vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 14.35, 19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 11.00 Per un'ora di radio; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Glasbena lestvica; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state fresc-hi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Luoghi e sapori; 21.00 Radio Indie music like; 21.30 Sconfinando; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 21. septembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 2000 m ...........6 2500 m............3 2864 m............1 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom po nižinah do 5 in v gorah 5,5. SAN FRANCISCO - Nove različice Iphone družbe Apple Nov pametni mobilnik v prodajo brez pretiranega navdušenja SAN FRANCISCO - Ameriški tehnološki velikan Apple je včeraj v nekaterih državah začel prodajo novih različic pametnega mobilnega telefona Iphone. Iphone 5C predstavlja nižjecenovno, Iphone 5S pa novo paradno različico priljubljenega pametnega mobilnika. A pred tokratnim začetkom prodaje ni zaznati takšne nakupovalne mrzlice, kot jo je bilo mogoče v preteklosti. V analitski hiši Citi Research kljub temu napovedujejo, da bo Apple v času otvoritvenega konca tedna v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji, na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji, na Japonskem in v Singapurju prodal 4,5 milijona mo-bilnikov Iphone 5C in 3,2 milijona mobilnikov Iphone 5S, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ko je lani v prodajo poslal različico pametnega telefona Iphone 5, je bilo v prvih treh dneh - od petka do nedelje - prodanih prek pet milijonov enot. Novi različici pametnih telefonov, predstavljeni minuli teden, sicer nista navdušili analitikov. Nasprotno, Iphone 5C so označili za »čisto razočaranje«. Cena mobilnika namreč po njihovih besedah ni dovolj nizka, da bi privabila kupce aparatov spodnjega cenovnega razreda ali posegla po tržnih deležih v državah v razvoju. Poceni tako ni nobeden od mo-bilnikov - »nizkocenovni« Iphone 5C s 16 gigabajti spomina bo brez vezave na Kitajskem denimo stal 605 ameriških dolarjev, za Iphone 5S pa bo brez vezave treba odšteti 130 dolarjev več. Za model 5C je v prvi vrsti značilno plastično ohišje. Model 5S na drugi strani tehta 112 gramov ter ima štiri-palčen (10,16-centimetrski) zaslon Retina in izboljšano kamero z osmimi megapiksli. V njem se nahajajo operacijski sistem Ios 7 in čip A7 s 64-bitno arhitekturo, podpira večino brezžičnih tehnologij, vključno z mobilno telefonijo naslednje generacije LTE. Bateri- ja naj bi omogočala do 10 ur pogovorov v omrežjih mobilne telefonije tretje generacije (3G), tu je tudi vrsta senzorjev vključno s čitalcem za prstni odtis za odklepanje telefona, vgrajenim v gumb Home. Podjetje je obogatilo tudi barvno paleto ohišij. Iphone 5C bo tako na voljo v beli, rožnati, rumeni, modri in zeleni, Iphone 5S pa v sivi, zlati in srebrni barvi. (STA) WASHINGTON - V ameriškem kongresu Republikanci v ZDA proti podpori revežem WASHINGTON - Republikanska večina v predstavniškem domu ameriškega kongresa je v četrtek potrdila predlog zakona, ki zmanjšuje porabo za bone za hrano namenjene revnim Američanom, kar sicer ne bo šlo skozi senat. Večja nevarnost pa je grožnja republikancev, da bodo državo pahnili v stečaj, če se demokrati ne odpovedo zdravstveni reformi.Republikanci so z 217 glasovi proti 210 izglasovali zmanjšanje financiranja programa bonov za hrano za 40 milijard dolarjev v naslednjih desetih letih. Bone za hrano sedaj zaradi posledic gospodarske krize prejema vsak sedmi Američan oziroma skupaj 47 milijonov. Na leto gre za to iz proračuna 80 milijard dolarjev. Republikanci pravijo, da ljudje itak ne želijo biti odvisni od bonov za prehrano in jim v bistvu delajo uslugo. Demokrati pa pravijo, da republikanci jemljejo hrano iz ust revežem, medtem ko se njihovi podporniki po krizi vse bolj bogatijo. »Dobesedno trgajo hrano iz ust lačnih, da dosežejo svoje ideološke cilje,« je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, ki je prenesel tudi grožnjo z vetom predsednika Baracka Obame. Ta ni potrebna, ker predlog zakona v senatu z demokratsko večino ne bo uspel, vendar pa gre za zdaj že ustaljeni ritem republikancev, da sprejemajo predloge zakonov, ki ne morejo uspeti. Najbolj pogosta tarča je zdravstvena reforma, ki jo je potrdilo tudi vrhovno sodišče ZDA. Republikanci sedaj ukinitev reforme vežejo na potrditev zakona o nadaljevanju začasnega financiranja dela vlade in na dvig dovoljene meje javnega dolga. Ker se demokrati in republikanci niso sposobni dogovoriti o proračunu se delo vlade financira z začasnimi zakoni. Novega je potrebno sprejeti do 1. oktobra, sicer se bodo vse ne nujne aktivnosti vlade zaustavile. Oktobra bo potrebno tudi povišati sedanjo mejo javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev. V nasprotnem primeru bodo ZDA plačilno nesposobna država. Bela hiša je zagrozila z vetom na vsak predlog, ki bo vzel denar zdravstveni reformi. Ta se šteje kot največji dosežek predsednika Obame in demokratov v času njegovega mandata, zato v reformo ne nameravajo posegati. Republikanci za nevarnost bankrota krivijo demokrate, ki se nočejo odpovedati zdravstveni reformi, Carney pa je iz Bele hiše sporočil, da gre za ozko ideologijo, zaradi katere republikanci ogrožajo ekonomijo, interese srednjega razreda in zanikajo zdravstveno zavarovanje milijonom Američanom. Na cirkus v Washingtonu je opozorila tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Ta že več mesecev avtomatične varčevalne ukrepe opredeljuje kot nespametne, ker ovirajo gospodarsko okrevanje ZDA. Ameriški trgovinski zbornici je v četrtek povedala, da je to »topo in slepo« sredstvo pretirano. Tako kot je to že v sredo storil predsednik Federal Reserve Ben Bernanke, je tudi Lagardova posvarila pred proračunskimi spopadi, ki zmanjšujejo zaupanje finančnih trgov in negativno vplivajo na realno ekonomijo. (STA)