N0. 206 Ameriška Domovi ima K AMOUCAN IN. SPIRIT V^7 je v petek izjavil čas-Pol^ Jerrii da se počuti sicer po-to,ja0nia zdravega in še trdnega, jo st Vendar mora priznati svo-bje ar°s^ 80 let. Samo zaradf ka^j.je dejal, ne bo ponovno ko^p lra^ v senat, ko mu bo s la n.arn Prihodnjega leta potek-8°va sedanja poslovna do- pri ^ ^°ung je demokrat, ki je Srečo VoNtvah imel posebne ^ahsk' močnima republi- Protj ltna tekmec ema, prvič berju Znanernu bivšemu guver-^Ugp111 Senatorju J. Brickerju, ^ s c Proti kong. Robertu Taf- §Ova^°^ra^ 80 se že začeli pre-baj J/ *n Prerivati za to, kdc ^ oSp"ane ^oung°v naslednik S^r°havt S^a trenutno bivši a-^bdsk' , Glenn in cleve- ^e2Pba! 0gataš, odvetnik Me-so ~rn' ae Vež drugih, Se doslej držali v ozad; V remenski PRI GENERAL ELECTRIC DANES SPLOSEN STRAJK Včeraj je General Electric Company odklonila predlog delavskih unij za obvezno posredovanje, kar naj bi preprečilo štrajk, ko je opolnoči potekla doba za sklenitev nove delovne pogodbe. Unije, ki so začele danes zjutraj štrajk, zastopajo 147,000 od 310,000 vseh zaposlencev GE v ZDA. NEW YORK, N.Y. — Danes Novi grobovi Kathryn Fakult V petek je nenadno umrla na svojem domu na 15500 Lake Shore Blvd. 51 let stara Kathryn Fakult, roj. Field, žena Johna A. Fakulta, bivšega mestnega odbornika 32. varde, odvetnika in sedanjega komišene-rja za luč in silo mesta Clevelanda, mati Dorothy Widman (Columbus, O.), hčerka Mrs. Edna Field (Columbus, O.), 2-krat stara mati. Pokojna je bila rojena v Columbusu in je bila pred poroko zaposlena v oglaševanju in v urejanju odnosov z javnostjo za razna podjetja in ustanove. Pogreb bo danes ob dveh popoldne iz Zeletovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Josephine Hočevar V petek je umrla v St. Alexis bolnici 69 let stara Josephine Hočevar z 2914 Elizabeth Ave., roj. Fink v Newburghu, vdova po pok. Louisu, mati Louisa, Raymonda, Edmunda, Ronalda, Josephine Stoltz in Geraldine Zickes, stara mati, sestra An-thonyja, Louisa, Franka, Rose Largent, s. Joseph Marie O. P., Gallic Pokash, Emme Wyzoeki, Tillie Cook in Imelde Blazy. Pokojna je bila članica KSKJ št. 150, Gospodinjskega kluba pri SDD na Prince Ave., Društva Sv. Rešnjega telesa in S2Z št. 15. Pogreb je danes zjutraj ob 8.30 iz Ferfolia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob 9. nato na Kalvarijo. Ursula Korencen Po dolgi bolezni je v soboto umrla 89 let stara Ursula Korencen, roj. Žakelj na Vrhniki pri Ljubljani, od koder, je prišla v ZDA pred 70 leti. Pred odhodom v bolnišnico je živela pri hčeri Mrs. Paulini Hunter, 3410 W. 97 St. Bila je vdova po pok. Paulu, umrlem 1. 1929, mati Pauline Hunter, stara mati in pramati. Bila je članica SNPJ št. 135. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v sredo zjutraj sb 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. —o------- Za domačo obrt PITTSBURGH, Pa. — Letno kupijo ljudje za delo doma v ZDA za 225 milijonov dolarjev raznega motornega orodja. Pred dobrimi 20 leti smo izdali v iste namene letno le okoli 25 milijonov dolarjev. WASHINGTON, D.C. — Kandidiranje je .postalo zelo drag političen šport. Stroški so bili še pred 60 leti naravnost smešni napram današnjim. Takrat še ni bilo ne avtov ne letal ne radia ne televizije. Res se takrat nobenemu predsedniškemu kandidatu ni niti sanjalo, da bi lahko vsak večer nastopil pred vsem ameriškim narodom, toda zato pa tudi ni imel skrbi, kako bo pokril stroške za kandidiranje. Stroški so postali tudi mora za politično moralo. Le redek je kandidat, ki jih lahko krije kar sam, skoraj vsi so navezani na prispevke stranke in raznih organizacij, ki ipogostb ne podpirajo kandidatov iz gole nesebičnosti. Zato se kongresniki in senatorji ubadajo že dolgo vrsto let, kako omogočiti kandidiranje tudi tistim, ki nimajo globokih žepov. S tem se peča trenutno tudi poseben senat- Bonn zvišal vrednosl nemške marke za 9.30/« Po starem so bile za $1.00 4 nemške marke, po novem bodo le 3.66. Nemško blago v ZDA bo postalo dražje, prav tako pa tudi življenje Arne rikancev v Zahodni Nemčiji. BONN, Z. Nem. — Pretekli petek po zaključku borznega poslovanja je bila nemška marka po enem mesecu prostega tečaja znova stabilizirana. Njen tečaj so dvignili za 9.3'^:, precej več, kot so pričakovali v javnosti. Govorili so le o možnosti zvišanja tečaja od nekako 6 do 8G. Povišanje vrednosti nemške marke je bilo že dolgo na dnevnem redu. Nanj so računali že lani, pa so se v Bonnu temu odločno uprli. Socialisti in svobodni demokrati so od letošnje pomladi javno zagovarjali zvišanje vrednosti marke na mednarodnem denarnem trgu, ker je bila njena kupna moč dejansko precej večja kot pa njena uradna cena. Nizki tečaji marke je pospeševal nemški izvoz in oviral uvoz. Tako je imela Nemčija v zadnjih letih izredno velik prebitek v mednarodni trgovinski in plačilni bilanci. To je povzročalo nered in napetost v mednarodni trgovini, še bolj pa v mednarodnem denarstvu in v odnosih med tečaji posameznih valut. Novi, višji tečaj marke bo o-vira nemškemu izvozu, ker bo nemško blago v tujini sedaj za 9.3 G dražje, bo pa seveda olajšanje uvozu v Nemčijo, ker bo tam vse tuje blago za 9.3% cenejše. Na ta način upajo, da bo nemška zunanjetrgovinska bilanca, z njo pa tudi plačilna bilanca prišla v boljše ravnotežje. Od višjega tečaja marke naj bi imela korist zlasti Francija, Britanija pa tudi ZDA. Industrijski izdelki vseh teh držav bodo lažje tekmovali na svetovnih in tudi na samem nemškem trgu z nemškimi. ZDA bodo imele nekaj težav z vzdrževanjem svojih oboroženih sil v Zahodni Nemčiji. Toda brez dvoma bodo dosegle v tem pogledu z vlado v Bonnu potrebne dogovore, ki bodo preprečili povečanje stroškov za vzdrževanje čet ZDA v Zahodni Nemčiji v okviru NATO. ni pododbor, ki mu predseduje senator Pastore. Je že dognal nekatere zanimive pojave. Tako je na primer izjavil zastopnik neke njujorške o-glasne agencije, da bi moral Kongres u z a k oniti lestvico popustov za nastop na televizijskih mrežah. Svoje stališče je podprl z interesantnimi podatki. Televizijski čas je postal neizmerno drag. Minuta na televiziji stane na primer za gala športne prireditve $82,000, za filme $17,000 itd. Ako bi predsedniški kandidat hotel tekom 6 tednov pred volivnim dnem nastopiti 10-krat v kratkih nastopih, bi moral plačati za to $2,400,000. Zanimiva je bila izjava demokratskega kongresnika Va-nika: L. 1968 je potrošil za kampanjo $86,000, polovica stroškov se je nanašala na nastope na televiziji. Njegova republikanska n a s p r otnica Mrs. Bolton je porabila Kajvečji spopad v zadnjih šestih tednih SAIGON, J. Viet. — Pretekli petek je prišlo 28 milj severno od Saigona do največjega spopada med rdečimi in ameriškimi silami tekom zadnjih šestih tednov. Ameriški helikopter je ob letu nad Ho Bo lesovjem odkril nekaj živega. Pognal je tja dve raketi in ob vračanju opazil, da je z njima porušil neki bunker in pokončal tri rdeče bojevnike. Po temeljitem bombardiranju sumljivega ozemlja so poslali tja četo vojakov, da pregleda položaj. Četa se je naglo znašla v hudem ognju od vseh strani. Helikopterji so sovražni ogenj večji del udušili. Nato so ozemlje znova napadla letala in ga je obdelovalo topništvo. Ko je bila pol ure nato poslana na področje druga četa pehote 25. ameriške divizije, ni pričakovala kakega hujšega odpora. Znašla se je vendar sredi sovražnikov v skrajno neugodnem položaju. Po hudem boju so tanki in o-oklopna vozila za prevoz čet odprli ameriškim četam pot iz sovražnega ozemlja. Dognali so, da sta ameriški četi udarili prav v sredo glavnega oporišča in zbirališča 268. severnovietnam-skega polka. V petek je boj trajal pet ur in je padlo v njem 10 Ameri-kancev, 12 pa je bilo ranjenih. Ko so ameriške sile po nočnem počitku v soboto zjutraj šle znova v akcijo, so odkrile, da so rdeči pobegnili, pustili pa so na bojišču 51 mrtvecev. -----o—----- Guverner Rhodes se umika iz politike? COLUMBUS, O. — Politični opazovalci so začeli zadnje dni zmeraj pogosteje govoriti, da se guverner Rhodes misli umakniti iz politike v zasebno življe-ne in postati ravnatelj poklicnega nogometnega kluba v Cincinnatiju. Ker je Rhodes znan kot prebrisan politik, ne upa nihče trditi, da je to novica res vredna svoje senzacije. Vsi pa računajo, da bo morda Rhodes sam povedal, kaj je na tem resnice. -----o—----- Na glavo 22 funtov ATLANTA, Ga. — V ZDA pridelajo zadnjih 30 let povprečno toliko breskev, da jih pride na vsakega prebivalca 22 funtov letno. $150,000. Kdor hoče kandidirati za guvernerja ali senatorja v njujorški državi, mora pripraviti za stroške znesek $3-5 milijonov. Kako srečen je v tem primeru senator Aiken iz države Vermont, ki je potrošil le $17,000! Podprli sta ga obe stranki. Drugih podobnih slučajev ni. V pododboru je padla tudi misel, da naj bi televizijske mreže kar same na lastno pobudo znižale tarife za politične nastope. Vanik je to misel gladko odbil in predlagal, naj Kongres odredi popuste. Misli, da naj bi imeli kongresniki pravico do 120 enominutnih “vložkov”, senatorji pa do 60. Popusti za te vložke pa naj bi znašali 70%• Poleg tega naj bi vsak kongresnik in senator imel pravico do nastopa do 30 minut, po tarifi, znižani za 80%. To so samo utrinki iz debat v senatnem pododboru. Pove- zjutraj se je pričel prvi veliki štrajk v letošnjem letu, ko je prišlo do prekinitve pogajanj za novo kolektivno delovno pogodbo pri General Electric Comna-ny. Ta družba je ena največjih v deželi in preda letno za nekako 8 bilijonov svojih izdelkov vseh vrst, od turbin, letalskih motorjev, pa do televizorjev, radio aparatov, hladilnikov in raznih gospodinjskih strojev. Skupno je zaposlenih pri GE v Združenih državah okoli 310,000 o-seb, od tega dobro polovico v produkciji. Do 90'< delavstva v produkciji je organiziranega v delavskih unijah, ki so začele proti družbi danes zjutraj splošen štrajk. Štrajk sta objavili International Union of Electrical Workers, članica AFL-CIO, ki ima pri GE 88,500 članov, ter United Electrical Workers, ki ima pri GE 16,000 članov. Enajst drugih delavskih unij je omenjenima unijama obljubilo polno podporo. Unije so sinoči predložile družbi obvezno posredovanje A-merican A r b i t ration Association, kar pa je ta odklonila. GE je ponudila unijam takojšno povišanje urnih plač za 20c, pa predložila za vsako od naslednjih treh let pogodbe poseben razgovor o plačah. Ponudila jim je tudi robne koristi v vrednosti 25c na uro. Povprečna plača delavstva v produkciji sedaj znaša okoli $3.25. Unije so zahtevale povišanje sedanjih plač za 35c prvo leto, za 30c drugo leto in za 25c tretje leto in dopolnilo, ki naj bi avtomatično te povišalo v skladu s porastom cen tekom celotne 30-mesečne dobe veljavnosti nove pogodbe. Vodniki unij trdijo, da GE ni hotela spremeniti niti pičice v predlogu, ki ga je poslala unijam 7. oktobra. Ta predlog je članstvo odklonilo s tajnim glasovanjem in tako ni preostalo drugega kot — štrajk, ki se je danes zjutraj začel. do dosti jasno, da navadnemu Amerikancu ni mogoče kandidirati, ako so njegovi kon-kurentje tako dobro podkovani, da si lahko dovolijo pogostejše nastope na televiziji. Odprto je seveda vprašanje, koliko nastopi na televiziji res pomagajo kandidatom. Morda takim, ki njihovih obrazov občinstvo ne pozna, ne pa pri takih, ki že dolgo nastopajo na televizijah. Ti imajo drugo bolezen: strah, da bo javnost nanje pozabila, ako se ne pojavljajo neprestano na televizijah. Zato se tako napenjajo, da imajo stalno določene čase za nastope. Taki nastopi so seveda obračunani drugače kot enkratni. S tem problemom se peča tudi predstavniški dom. Precej dvomljivo je, da bosta oba doma že do prihodnjega leta izglasovala nov zakon o stroških za politične nastope na televizijskih mrežah. Na področju Cevelanda je 11 tovarn GE z okoli 4,000 uslužbenci. -----o------ Zadnje vesti BEIRUT, Lib. — Gverilci in njihovi podporniki so še vedno gospodarji velikega dela mesta Tripolisa v severnem delu republike. V bojih zadnjih dni med armado in arabskimi gverilci je padlo v Libanonu blizu 50 oseb, še večje število pa je bilo ranjenih. Gverilci so zasedli z oporišč v Siriji vas Yanta kakih 10 milj globokov od meje. Egipt, Libija in Sirija so v skupni izjavi v Damasku obljubili gverilcem polno podporo v sponi z libanonsko vlado. Kljub temu je prišlo med vlado in gverilci do lihega sporazuma o prekinitvi bojevanja. Zastopnik libanonske vlade je odpotoval v Kairo na razgovore z vodstvom arabskih gverilcev. Napetost zadnjih dni je nekaj popustila. BEOGRAD, SFRJ. — V Banjaluki je včeraj močan potresni sunek napravil veliko škodo, danes mu je sledil drugi. 11 ljudi je mrtvih, večje število ranjenih, uničenih pa je tudi veliko število poslopij. LIZBONA, Port. — Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah se ni posrečilo dobiti opoziciji niti enega od 130 poslanskih mest. Seveda ni imela opozicija nobene prave možnosti voditi volivno propagando in tudi nobenega nadzora nad samim potekom volitev. CANBERRA, Avstral. — Volitve v parlament so po vsem videzu prinesle pičlo večino vladni stranki J. G. Gordona, čeprav delavska stranka še ni opustila upanja na zmago. Gordon je izjavil, da ima vlada zanesljivih 63 poslancev od 125, vodnik delavske stranke pa je trdil, da ima njegova stranka 61 poslancev, na 2 pa “dobre izglede’. Glasovi še niso bili v celoti prešteti. PARIZ, Fr. — Pri včerajšnjih nadomestih volitvah v parlament je bivši predsednik vlade Maurice Couve de Mur-ville, trdni podpornik De Ganila, propadel, ko so se vsi nasprotniki združili in podprli njegovega tekmeca socialista. Poraz pomeni hud udarec pristašem De Gaulla, ki so videli v Murvillu svojega vodnika in zagovornika De-Gaullove politike. NEW DELHI, Ind. — Včeraj so bili ameriški astronavti sprejeti v Bombayu od okoli milijona ljudi. Pri sprejemu ni bilo predsednice vlade In-dire Gandhi, ona se je razgo-varjala v glavnem mestu s predsednikom vlade Laosa princem Suvano Fumo. SAIGON, J. Viet. — Rdeči radio je objavil, da bodo rdeči izpustili danes tri ameriške vojake, ki so jih ujeli od januarja lani pa do marca letos v okolici Da Nanga, da pokažejo svojo “prizanesljivo in človečansko” politiko. Televizija ubija veselje do kandidiranja za politične službe Iz Clevelanda in okolice Vaja za igro— Vaja za igro “Poslednji mož”, ki jo bo podala Lilija 9. novembra 1969, je jutri ob 7.30 zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Zadušnica— Jutri, v torek, ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Angele na Lorain Ave. sv. maša za pok. Stefana Štefančiča ob 16. obletnici smrti. Predavanje— S. Ksaverija Pirc, dolgoletna slovenska misijonarka na Tajskem, je prišla pretekli teden na obisk v naše mesto. V četrtek zvečer po cerkveni pobožnosti pri Sv. Vidu bo imela v Baragovem domu misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami. Vsi vabljeni! stop prost! Volivna borba— Včeraj sta se na proslavi 75-letnice Poljske zveze srečala oba županska kandidata, župan C. Stokes, ki je v imenu mesta proglasil “poljski dan” in republikanski županski kandidat R. Perk, ki je proglasil “poljski dan” za vso državo Ohio v imenu guvernerja J. Rhodesa. Kandidata sta si segla na odru v roke, nato pa je C. Stokes proslavo zapustil. ------o----- Ameriški kapital vdira !'jdi v evropske banke CLEVELAND, O. — Ameriški kapital se je do sedaj v Evropi zanimal največ za industrijo, rudarstvo in promet, v druge gospodarske panoge se je vtikal le od slučaja do slučaja. Zadnja leta se zmeraj bolj zanima tudi za evropske banke, ki se pa na splošno z uspehom branijo ameriške kontrole. Deloma je to treba pripisati tudi vplivu evropskih vlad, ki le nerade vidijo, da njihovo gospodarstvo pada pod vpliv tujega kapitala preko domačih bank. Poleg tega ne vidi tudi naša administracija rada, da kapital odteka po tej poti v tujino. To nam daje težave v naši plačilni bilanci, ki ji stalno grozi primanjkljaj. Ameriške banke kljub temu silijo v Evropo. Letošnjo jesen sta na primer kar dve banki iz Clevelanda oklicali, da sta postali solastnici evropskih. Central National Bank je postala solastnica neke velike francoske banke. Sedaj je pa National City Bank izjavila, da je prevzela osmino kapitala pri znani londonski banki družine Rot-schield. Tudi First City National Bank of Houston in Seattle First National Bank sta kupili vsaka svojo osmino kapitala. Tako bo ameriški kapital udeležena pri Rotschieldu s skupno 37.5%. —...—o------ Pečene krompirjeve rezine zelo razširjene ST. LOUIS, Mo. — Za pečene krompirjeve rezine porabijo o-koli 12.5%. celotnega pridelka krompirja v naši deželi. Za en funt teh rezin je treba 4 funte krompirja. ------o----- LA PAZ, Bol. — Vlada predsednika gen. A. Ovanda Candie je proglasila v soboto vrsto odredb, ki naj pomagajo spraviti v red narodno gospodarstvo. Med drugim je vlada prevzela polni nadzor nad vsem prometom z devizami. 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weak of July Managing Fditjr: Mary Debevec | NAROČNINA: K« Združene države: t $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meaec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: |. $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 206 Monday, Oct. 27, 1969 R. sko v celoti ali deloma sprejela že vse vietnamske komuni-,vati od onih> ki iih postavlja na' stične pogoje za premirje, razen enega; “da naj Amerika jpoložaje oblasti, da take demon-1 prizna Južnovietnamsko OlF ali N.L.F. za edino predstavi- straciie prepovedo, ki povzroča-teljico južnovietnamskega naroda’’. Tu je Nixon še nepo-J0 toliko nei’eda in škode, pustljiv. V drugih točkah je pripravljen na kompromise. Ne smemo mu njegovega stališča zameriti. Ako vidi, da 60% dežele misli, da je bilo napačno, da smo šli v vietnamsko vojno, potem mu res ne kaže, da bi ga omalovaževal. Za kapitalacijo ne bo odgovoren sam, ampak vsa dežela. Upanje pa obstoja, da ne bo kapitulacija imela take oblike, kot jo želijo vietnamski komunisti. Obstoja na drugi strani tudi dejstvo, da je kapitulacija že postala ena med alternativami za mir. Nihče si jo ne želi, toda z željami se ne bo dala ubiti. I. A. CHICAGO »Ms, NEKDAJ: mi- /ž'' * INFLACIJA — KAM VODI PRI NAS IN DRUGOD? — Zelo težko in veliko vprašanje. Odgovarjajo in p o j a s nj ujej o mnogi, koliko in kdo izmed teh pravilno? Tega točno ne pojasni zadovoljivo in zanesljivo nihče. Inflacija (po naše: napihovanje in dviganje cen) nas vse žuli in prazni naše žepe že par zadnjih let. Vsako leto bolj in bolj. To najbolj čutijo družinske gospodinje, ko obiskujejo trgovine, kjer prodajajo življen-ske potrebščine. Čutijo tudi drugi in vsak, ki kaj kupuje enp oli Vera v upravičenost vietnamske vojne ugaša Znani Gallupov zavod je od 1. 1964 vsako leto po 3 do 5-krat pozvedoval po deželi, kaj mislijo ljudje o tem, ali je prav, da smo se spustili v vietnamsko vojno. Pri tem je dognal sledeče: L. 1965 je 61% vseh vrašanih mislilo, da je prav, da smo se spustili v vietnamsko vojno, 24% jih je bilo nasprotnega mnenja, so mislili, da je bilo napačno. Dobra štiri leta pozneje v letošnji jeseni je bilo le 31% mnenja, da smo postopali pravilno, ko smo šli v to vojno, dočim je bilo 60% na stališču, da smo pogrešili, ko smo se spustili v vojskovanje. Seveda niso bili odstotki vsa leta na isti ravni liniji navzgor ali navzdol, odstotki so nihali od četrtletja do četrtletja, dokler niso dosegli sedanje ravni, ki pove v krat- drugo stvar. O yes, in še kako! kem tole: Dočim je 1. 1964 smatralo okoli 60%, da je vojna upravičena, jih je ravno toliko smatralo 4 leta pozneje, da vojna ni upravičena. Dočim je 1. 1964 mislilo 24%, da vojna ni upravičena, jih je 4 leta pozneje mislilo le 31%, da je vojna upravičena. Zanimivo je pri tem, da se je odstotek tistih, ki nimajo svojega mnenja, znižal od 1. 1964, ko je bil 15%, na 10% v letošnjem letu. Vprašanje vojskovanja je postalo tako pereče, da je zmeraj manj takih, ki lahko smatrajo, da se jih ta zadeva ne tiče. Tako slikajo stanje Gallupovi odstotki. So številke, ki jim ne kaže oporekati, naj bodo še tako neprijetne. Odprto je vprašanje, kako je moglo priti do takega razvoja, ki je ameriško razpoloženje do vietnamske vojne postavil na glavo! ' Ko se je dežela. 1. 1964 spustila v večjo udeležbo v vietnamski vojni, je bila prepojena z zmagoslavjem. Če je A-merika zmagala v tem stoletju v vseh vojnah, zakaj ne bi še v Vietnamu? Pognati se bo treba, to je vse. Napor je vreden postavljenega cilja: omogočiti vietnamskemu narodu politično svobodo, ako jo hoče imeti, in zavreti komunistične ambicije v vzhodni Aziji. Od tod toliko simpatij do vojskovanja v Vietnamu. Res je bila četrtina dežele drugega mnenja, toda njeno stališče ni bilo vpoštevano. Bila je že takrat narejena napaka, da nismo dosti pazili na znano resnico, da ima vsaka vojna dve plati, vojaško in politično. Pri tem je politična važnejša od vojaške, pa tudi bolj zapeljiva, kot nas je učila druga svetovna vojna. Smo pač mislili, da naj se udeležujemo le vojaških akcij, politične naj pa prepustimo Vietnamcem. Nismo tudi dosti kritično presojali, ali bo Južni Vietnam lahko izvrševal vojaške in politične naloge, ki mu jih nalaga njegova udeležba. Pokazalo se je pa kmalu, da svojim poklicnim nalogam niso dorastli ne saigonski generali ne saigonski politiki. Naša administracija ni takrat tega povedala naši javnosti in to je bila njena druga velika napaka. In tako so se vrstili v Saigonu diktatorji za diktatorji, na terenu zunaj Saigona pa razočaranja za razočaranji. Federalna administracija, odnosno Johnsonov režim ni hotel priznati ne dejanskega stanja ne narejenih napak. Dežela je vkljub temu instiktivno čutila, da nekaj ni v redu. To so pokazale kongresne volitve v 1. 1966, ki so bile za režim prva velika javna nezaupnica. Po novembru 1966 je začel hitrejše rasti odstotek tistih, ki so prišli do zaključka, da ni bilo prav, da smo se spustili v vietnamsko vojno. Videli so, da se s partizani še ne znamo učinkovito boriti sami, še manj pa v zavezništvu z vietnamsko narodno obrambo. Takrat je Johnsonov režim začel pripravljati novo smer v vojskovanju. Nastopila je doba, ko smo trdili, da se vojna da končati le s kompromisom, tako vojaška kot politična. Debata o tem se je vlekla 1. 1967 v nedogled, javnost je postajala nestrpna, kritika vojskovanja je zmeraj ostrejša, dvom o tem. ali je prav, da smo šli v vojno, je bil zmeraj močnejši, kar se je posebno pokazalo v volivnem letu 1968, ki nam je še vsem v dobrem spominu. Dvom so podprla še prazna pogajanja na pariški konferenci. Johnson se je odpovedal kandidaturi; vrata za tekmovanje v tem, kdo bo predlagal bolj originalne predloge za dosego miru, so se odprla na široko. Nixonova zmaga je potem poživila upanje, da bomo vendarle kmalu dosegli mir. Upanje je trajalo le kratek čas, je zamrlo že v februarju, ko se je pokazalo, da komunisti nočejo menjati svoje taktike in da so postali še bolj samozavestni, kot so bili. Takrat je zopet začel rasti odstotek tistih, ki mislijo, da je vietnamska vojna zgrešena stvar. Visoki odstotek, ki ga je doseglo to naziranje, je seveda no svoje hitro vplival na politično razpoloženje v de-žteli. Pojavila se je takrat zahteva po “takojšnjem umiku čet iz Vietnama’’, kar pomeni kapitulacijo. To stališče se šc ni umirilo še dobiva pristaše, tudi med vidnimi politiki. Popušča mu tudi Nixonova administracija, ki je dejan- pet vse po starih potih. Le kadar javnosti in vsem začne teči voda v grlo, se nekaj zganejo. Prijateljici Frances Zulich v spomin REDONDO BEACH, Calif. — Kar ne morem se vživeti v to | misel, da nisi več živa, draga moja prijateljica Frances! Tako nenadno, tako hitro si se poslovila od tega sveta. Večkrat si mi pisala, da nisi zdrava, da bi morala iti v bolnico na operacijo. Pa si oklevala in kar nisi se mogla za ta korak odločiti. Večkrat si mi pisala, da se zaupno priporočaš k škofu Frideriku Baragi za svoje zdravje. V Tvojem zadnjem pismu komaj devet dni pred smrtjo pa mi pišeš: “Svoje stvari moram še malo spremeniti in urediti, ših in najmočnejših v Clevelandu in v celem Cuyahoga okraju. Ne dvomite, pojdite volit in napravite križ (x) pred John J. Prince for Councilman. Mi ne nasprotujemo Perku za župana. Jos. Ferra Kako to, zakaj to? Preveč je k.ar Uparri) 4a bom lahko storila Inflacija je tekom zadnjih šestih let skoro vsem deželam znižala vrednost njihovih valut. To je, da z njihovimi valutami se manj in manj kupi. Kar se je v ZDA kupilo v maju 1963 z enim dolarjem, je stalo letos v maju 1969 okrog $1.20. Od tedaj do sedaj so cene zopet porastle za skoro 3%. To samo pri cenah za živi jenske potrebščine. Cene drugim stvarem, kot posestvom so se zvišale veliko več. Urad Združenih narodov, ki zbira statistične podatke o gospodarstvih dežel in narodov, je pred kratkim objavil tabelo, ki prikazuje, kako inflacija povzroča gospodarske težave raznim deželam. Nekaterim je že skoro uničila njihove valute. Izmed vseh najbolj solidno stoji nemška marka, za njo naš dolar, za njim francoski frank, za tem angleški funt. To v Evropi. Zelo so pa prizadete južnoameriške dežele. Npr. kar se je kupilo leta 1963 v Argentini za 1 dolar, stane zdaj isto nad $3. V Čilu okrog $4.50. Najbolj pa je prizadeta Brazilija, tam se je podražilo vse za skoro 850% . Po južnih ameriških deželah nastaja revščina in ljudje zategujejo ivoje pasove bolj in bolj. Upori nastajajo radi pomanjkanja. Kam to vodi? Kje je krivda? Nekdo in nekaj jo povzroča. Naraščanje stisk in težav bo rodilo silo, ki bo začela obračunavati po svoje, če ne bodo znala vodstva dežel in narodov urediti svoja gospodarstva, da ne bodo želi samo nekateri, drugi pa nič. Vsaka reč ima svoje meje. * ZAKAJ NI KONTROLE NAD PLAČAMI IN CENAMI? — Komentator D. Lawrence, ki o tem komentira, razlaga, zakaj ne. Še več kakor s svojimi vrsticami pove med vrsticami, da je vse preveč politike pri tem. Industrijske korporacije hočejo imeti proste roke glede cen, da poljubno ribarijo za vedno večjim dobičkom. Delavske unije, ki so postale pa tudi po svoje diktatorske, pa hočejo svobodo za svoje zahteve po plačah, to je vsak čas, neglede, če to ka-Unckraciji? kor slabo vreme zaropota in po-! Te demonstracije ne opravi- politike vmes. Take politike, ki se zna sukati za zastori, na o-drih pred javnostjo z lepim na-šmikanim obrazom, za zastori pa zopet po svoje proti vsakemu po svoje z drugim obrazom. Zakaj tako? Kdor ima oči, lahko opazi in vidi, kdo financira politične kampanje, ki stanejo milijone. Kdo drugi, kakor bogate korporacije, ki potem pričakujejo uslug. Reveži, nemaniči, ne financirajo kampanj. Imajo pa nekaj, kar politikarji ob volitvah potrebujejo in brez česar ne morejo priti do zaželjenih jasli, s katerim silijo. To so glasovi ob volitvah. Da tudi te dobijo, so politikarji prijazni tudi delavskim organizacijam. Zato1 ima skoro vsak politikar, če je količkaj politično navihan, dva o-braza in dvoje ust. Z enim se dobrika eni strani, z drugim drugi strani. To je nekak političen hiptonizem in mnogi politikarji ga spretno prakticirajo in izvajajo. S tem ni rečeno, da so vsi politikarji taki. Je mnogo tudi poštenih, žal le, da ti so vedno v manjšini. Več poštenosti bo v našem narodnem gospodarstvu, kadar bo vsak in vsaka organizacija taka ali taka upoštevala meje poštenosti in zmernosti v željah po pridobivanju, v takih zadevah,, ki se tičejo vse javnosti. Poštena vest naj bi vodila vse in vsakega, pa bi bilo bolje. * DEMONSTRACIJE IN RAZGRAJANJA NAPREJ IN NAPREJ! Kdo jih prireja, kdo vodi, kdo podpira? Ni ga tedna, da bi ne bilo v našem Velikem Chicagu kakih demonstracij. Prirejajo jih pod gesli in imeni, ki so vsak dan nova in drugačna. Enkrat “hipovci” in “kikov-ci” te in one vrste, drugič kaki ‘ črni baroni in vitezi”. Vsako jutro televizije prikazujejo, kako so rogovilili v kakem delu mesta, povzročili škodo, se zaganjali celo v policiste in druge. Ko nekatere aretirajo in jih sprašujejo, kdo so, odkod so, dajejo policiji izmišljene naslove in največ je teh tudi iz drugih mest in krajev. Večinoma so vsi brezposelni. Kje pa dobijo ti demonstranti, ki prihajajo delat nered, sredstva za potovanja? Kdo jih pa podpira? Nekdo jih mora. Nekdo (nora biti zadaj, ki hujska in pošilja demonstrante po kostanj v žerjavico. Ali ne diši to po načrtih, da se med mladino zanese radikalna nagnjenja, da bi postala uporna proti vsakemu redu in proti de- vzroči spremembe v cenah, ki | čujejo izgovori, gredo tudi radi takih zahtev navzgor. Račune in razlike v cenah pri tem pa trpi in prenaša javnost. Kako tc, da vladne oblasti ne posežejo v te tekme in da ne u-veljavijo nekakega reda? Tu in tam skušajo, ampak le bolj na videz, da dvignejo nekoliko prahu, nato pa utihnejo in gre zo- do konca oktobra, nato pa bom šla v bolnico. Prosim Te, moli zame. Jaz sem pripravljena na vse. Večkrat se ne počutim dobro, pa začnem moliti rožni venec, nakar čutim olajšanje, da lažje prenašam.” Draga prijateljica Frances! Vem, da si vedno rada molila, zato razumem, da Ti je bil sv. rožni venec v veliko tolažbo in pomoč. Ko sem bila še v Clevelandu, sva se večkrat peljali s Tvojim avtom v Tvojo poletno hišico “Zugrbo”, tako si jo imenovala, in si me med vožnjo vedno prosila, naj začnem moliti rožni venec, Ti pa si odgovarjala. ' Frances, v srcu si imela pravo, trdno vero, ne tisto, ki je samo na površju in se kaže samo po zunanjosti, ki vse versko le iz navade dela. Zato lahko zapišem Tebi: “Blagor mrtvim, ki v Gospodu zaspe”. Jaz Te bom zelo pogrešala. Ni veliko takih prijateljic, kot si bila Ti meni. V velikih mojih življenjskih preizkušnjah in te žavah v Clevelandu si mi bila poleg Mary Hribar zvesta Ti in mi dajala dobre nasvete. Veliko sem se naučila od Tebe. Bog Ti povrni za vse to. V mojih vsakdanjih molitvah boš vključena, dokler bom živela. Tvoja žalostna prijateljica Francka Krničar Volimo Jacka J. Princa! CLEVELAND, O. — V torek, 4. novembra, so glavne volitve in je dolžnost vsakega državljana, da gre volit in da odda svoj glas za priporočanega kandidata svoje varde. Demokratska organizacija 32. varde priporoča sedanjega dobrega odbornika Jacka J. Princa. Ta našo vardo dobro zazstopa, od kar je Jack J. Banko odstopil. On ga je priporočil demokratskemu klubu naše varde in klub ga je enoglasno odobril. Jack je bil rojen v 32. vardi in je živel vsa svoja leta v njej. Hodil je v Catedral Latin višjo šolo, študiral na univerzi v Detroitu in na Case Western Reserve Law school. Je služil dve leti v U. S. Navy, bil pomožni pravni direktor pod županom Anthonyjem Celebrezzom in R. Locherjem v letih 1957 - 1968. Jack je poročen, ima 3 otroke in je član različnih organizacij, Demokratskega kluba 32. varde, Brathenal Wicks, Waterloo Beach Homeowners, K. S. K. J., A.D.Z. in Veterans of F.W. Post 2926. On ima skušnje, je poda gre tu za šten, zanesljiv in nam nudi naj-kake take ali take civilne pravi- lepšo postrežbo. To bo nadalje-ce. Ali je to kaka “pravica”, da j val, če ga bomo izvolili, se hodi povzročat škodo, razbi- j Gotovo bi ga prejšnja mestna jat po ulicah, šipe po stavbah, j odbornika John Fakult in Jack avtih itd.? In to se vrši teden za:Banko, ki sta nas zastopala v tedom, zdaj v enem koncu me-; mestnem svetu 17 let, ne pripo-sta, zdaj v drugem. jročala, če bi ga ne poznala tako Pri tem pada odgovornost tu- dobro in vedela, da bo prav ta-di na javnost, ki to prenaša in ko dobro zastopal našo vardo. trpi, Ta bi morala glasno zahte- Klub 32. varde je eden najbolj- Je predvideval takšno zaničevanje? PATERSON, N.J. — Bliža se desetletnica smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Mi v svobodnem svetu se ga bomo spomnili s hvaležnimi molitvami, doma pa le kak starejši duhovnik in morda tudi lajik, večina naroda niti ne bo vedela za njo, mnogi bodo pa mislili nanj s prezirom in kletvijo na ustih. Svoj čas sem bral v nekem članku, da “doma malo ali nič ne cenijo škofa Rožmana celo tam, kjer bi bilo pričakovati, da bi ga morali.” Kako je to mogoče? “Laži, laži, nekaj se bo le prijelo!” je učil Rousseau. Morda se nihče ni tako vneto ravnal po tem geslu kot slovenski komunisti. Kakšne gorostasne laži so metali med slovenski narod! Človek ne ve, komu bi se bolj čudil, ali predrznosti komunistov, ki so si jih izmišljali, ali lahkovernosti dela slovenskega naroda, ki jim je nasedel in nekaterim še danes verjame. Naj hujše laži so si izmišljali o pokojnem škofu dr. Rožmanu. Vedeli so, da je bil on tedaj edini priznani in vidni voditelj, za katerim je stiskani narod trdno stal. Morali so ga pri ljudstvu diskreditirati, če so hoteli omajati vero vanj in ljudem začeti vcepljati svoje ideje. Nikogar narod takrat ni bolj črtil kot, če se je kdo vdinjal okupatorju in mu rojake ovajal. Komunisti so prav računali, da škofa z nobenim drugim očitkom ne bodo tako očrnili kot, če vržejo med ljudi, da sodeluje z Italijani. To so storili. Kljub vsem nasprotnim dejstvom in dokazom so si izmišljali vse mogoče načine sodelovanja in jih po svoji Osvobodilni fronti širili med ljudmi. Svojo obtožnico na sodišču proti njemu so začeli takole “Obtoženi Rožman se je takoj postavil v odkrito službo italijanskega in kasneje nemškega okupatorja ter je sam, kakor tudi njegov škofijski dvor, postal center zbiranja izdajalskega delovanja združenih kvizlinških e-lementov v Sloveniji ves čas sovražne okupacije.” Resnica pa je bila prav nasprotna. Jaz sem nekoč leta 1942 šel k i t a 1 i janskemu divizijskemu poveljniku v Ljubljani z dolgo listo internirancev. Vljudno me je sprejel, pa začel spraševati o nekaterih osebah in stvareh, o katerih se mi ni zdelo pametno govoriti z njim, zato sem odgovoril, da jih ne poznam. Vstal je in se zadrl: “Vi ste kot škof Rožman ali kakor dr. Ehrlich. Vsi ste enaki. Samo prosit prihajate, če vas pa kaj vprašamo, ne odprete ust.” Moral sem iti. ne da bi kaj opravil. Interniranci na tisti moji listi so še dalje ostali na Rabu. Zgodaj popoldne leta 1942 je zazvonil telefon v salezijanskem zavodu na Rakovniku. “Tu škof Rožman. Ali je g. Blatnik doma?” “Je, Prevzvišeni,” je odgovoril vratar. “Povejte mu, da ga prosim, če bi mogel še danes odpotovati v Rim. Imam nekaj zelo važnega.” Ob petih sem že sedel v vlaku za v Rim in imel v aktovki škofovo prošnjo na Mussolinija za pomilostitev Toneta Tomšiča, ki so ga Italijani obsodili na smrt. Oddal naj bi jo nekdanjemu tržaškemu škofu dr. Fogarju s prošnjo, da jo osebno izroči Mussoliniju. To je tudi storil, a prošnja ni bila uslišana in Italijani so Toneta Tomšiča ustrelili. Čez kake tri mesece ali kaj sem zopet pozvonil na stanovanju škofa dr. Fogarja z ne vem kakšno Rozmanovo prošnjo, pa se me je kar ustrašil. “Joj, g°~ spod, Vas se bojim,” se ni mogel premagati in mi rekel že kar pri vratih. “Takoj Vam povem, zakaj. Sedite, prosim.” Stopil je k pisalni mizi, vzel iz kupa neke papirje in nadaljeval: “Zadnjič ste mi prinesli prošnjo za pomilostitev Toneta Tomšiča, v kateri je stalo, da ni komunist. Dal šem jo Mussoliniju, pa poglejte, kakšen odgovor sem dobil od njega.” Pomolil mi je “Slovenskega poročevalca”, glasilo komunistične Osvobodilne fronte, na katerega prvi strani je bilo zapisano z velikimi črkami, da so Italijani ustrelili “tajnika Slovenske komunistične partije Toneta Tomšiča”, in so bile opisane njegove velike zasluge za komunistično stvar na Slovenskem. Tone je izhajal iz zares verne Tomšičeve družine. Komunisti so s posebno slastjo skušali v svoje mreže zvabiti sinove hi hčere dobrih krščanskih družin, da bi po njih vplivali še na druge verne fante in dekleta, pa tudi, da bi njih staršem povzročali bridkosti. Lahko bi imenoval več primerov. Jaz škofove prošnje na Mussolinija nisem bral, le od škofa dr. Fogarja vem, da je zanikal, da bi Tone bil komunist. Hotel sem zdaj dobiti iz Ljubljane prepis Rožmanove prošnje, P3 sem zvedel, da so “vsi dokumenti, ki govorijo v prid škofa Rožmana, uničeni”. Ker sem včasih radoveden in trmasto vrtam dalje, sem tudi zvedel, kdo jih je uničil in kdaj. Naj tu povem. Dne 21. avgusta 1946 se jo pred vojaškim sodiščem IV. jugoslovanske armade v Ljubljani začel proces proti škofu dr. Rožmanu obenem z obtoženci: Leonom Rupnikom, Ervinom Roe-senerjem, dr. Mihom Krekom, Milkom Vizjakom in dr. Lovre-tom Hacinom. Na škofiji so v naglici poiskali vse spise, ki dokazujejo, kako se je škof trudil, ca bi narodu pomagal, in ga reševal pred terorjem okupatorjev, in jih izročili odvetniku dr-\lojziju Vrtačniku, ki je obtoženega škofa zagovarjal. Ker se je zelo mudilo in ker je takrat bilo na škofiji le malo osebja, niso utegnili spisov prepisati ah kopirati, marveč so izročili kar originale. To je bilo usodno. K° je dr. Vrtačnik na sodišču tiste dokumente pokazal, jih je predsednik sodišča kapetan dr. Heh Modic zaplenil in dal vse uničiti. Takšna je komunistična pavica. Tako komunisti plačuje j3 tistim, ki jim pomagajo in j'b rešujejo. Ker mora po komunističnem diktatu škof dr. Rožman veljak a izdajalca in sodelavca z oku-ratorjem, je treba uničiti vsak0 sled njegovega nad vse požrtvovalnega in včasih zelo ponižujočega dela za reševanje slovenskega naroda. Ali ste že videu kje večjo hudobijo? Kakor da bi jo bil predvideval, je pokojni g. škof ob svojem škofovskem posvečenju B°' gu daroval tudi tole trpljenj6-“Naj umrjem v zaničevanju in pozabljenju, naj me zgodovina se tako črni in krivično slika —' samo da bi božje kraljestvo rast-, lo, se utrjevalo v dušah, samo da mi čim več duš se zveličalo, samo da bi božja čast rastla in se večala.” Ob desetletnici njegove sm1^ prosimo Boga, naj to njegov0 veliko ponižanje in zasramova ■nje sprejme kot žrtev za zasužnjeni slovenski narod in naj ^ kmalu nakloni svobodo. Rev dr. Fr. Blatnik, SDD- Najnižja in najvišja rodnost v ZDA WASHINGTON, D.C. manjša rodnost v Združen-državah je bila v letu 1933, k° se je rodilo na tisoč prebivalccV le 18.4 živih otrok. Leta 1947 se je rodilo na tisoč prebivalo6' kar 26.6 otrok, sorazmerno n£h več v tem stoletju. ^ZIJ REMEC: VELIKI PUNT pred cerkvijo in v imenu županov da niso v Gorici nič I ******, "N 5eil) ’ ®Sa ne bo storil, Ker se sUio ^ 56 <^0':>ro spominja, kako ■Hes 11111 Posvetili pred dvema tile6261113’” -ie Odgovoril Grad- v> So vsi umolknili in se C°iim mislim' Has J ani potem je glas zvo-tarjg 1 klical rihenberške pun- s» * « r Pm ie «S,Ta: ^" 2aj 11 in da jim je glavar uka-li% ^ urbar in vse druge uusl-ul krik med Pra .' Ničesar ne vrnemo. tlgj01C° kočemo! Ce' nam je ne k n l2^ePa; udarimo po grofih 8°sposki!» 'Ifedi - v ^ttia naJvocjega šuma in ^ ne^<^0 zaPazil na cesti žja Prahu in svetlikanje oro- "V ■ Za^i^ki gredo iz Gorice!” je So Se ln Pokazal na cesto. Vsi kak0 °Zrk in šum je ponehal, >^r “i odrezal. šah; ^e^e’ Poskrijte se po hi-V hiv ^°r lma Puško, naij gre Gra{j^ ^ cesti!” je zaklical Vrah °r ki vrgel kamen v gručo Ha v ev’ 80 se kmetje razpršili st0rSe s^ani. Kmalu je bil pro-ttitty ecl Cerkvijo prazen, cesta hiš ]>• 111 ZaPuščena, skozi okna in ta 1 So stale ob cesti, pa so tu Zrle cevi mušket. °(1 g ■ 11 J6 pridirjalo po cesti k'jih' 3 Sem osem dragonov, Hik kil poslal naprej povelj-kt0 vUsketirske čete, ki je štela Ust^ldeset mož in se je bila ^dce. Pred vasjo. Prišli so iz da bi polovili župane dht hjjj Hap0 acetuiki in ferskih podložnikov, ki so načelniki jpor- A kobanja-Vaški ma;i 30 kili jezdeci med hk . 1 hišami, je začelo pokati V0i'’ 2duj tam iz oken. Valj ou niso dolgo premišlje- ^rjnl' rni^ 30 se ln naSl° °d- ^cq1 na2aj k mušketirjem. Na 1^0 kil nikdo zadet, v^s e Poveljnik zvedel, da je V J^ona, je zapovedal koli- k, m°goče htj; so, i^ar se je dalo, čez je dos Sl:rn ln posrečilo se jim ^jef0^ Sradu, kjer jih je Nej^Srajski valpet, ki je bil ^je J.1 ^an pisal v Gorico pobilo ldel naglo v velikem vas. -u Je namreč, da bi ne l3eščiCo 0^°ke braniti gradu . s l^rji hlapcev, če bi ga pun-humGt uaskočili. kCrii so kmalu zvedeli, Nli Se zatekli vojaki, in skhr ^0,dokp 0k^egaii grad tako dol Pate bj „Cr ki jih glad ne prisilil, Se vdali. V p*- >k«^.Uri ''Se hj vila j.g1106 z grada in se pripra-“C oblego. d0s Uam je bila kmečka voj-§ gradu: zastražiia je Pomoč, graiski V1Je p,kniGte. ki enem tednu ne smo izgubljeni!” oskrbnik, gle-so kakor mra- Sradu Mravljišča vrveli krog hiti \r ^ kilo le mogoče nazna- več ko vsa moja letna plača! Kaj naj naredim?” “Ponoči te spustimo čez zid, da poneseš glavarju v Gorico neko pismo. Ali bi šel skoz kmečke vrste, ne da bi te puntarji videli?” “Pojdem, pojdem, gospod!” je dejal fant, ki je bil ciganske krvi in zvit in prebrisan kakor lisjak. Oskrbnik je šel v grad in napisal poročilo glavarju, v katerem ga je prosil, naj pošlje nemudoma rihenberškemu gradu vojaštvo na pomoč, če ga kaj ima. Opolnoči, ko so bedele pri kmečki vojski le straže ob ognjih, se je splazil grajski pastir skozi vrste spečih puntarjev in neopažen dospel na cesto, ki drži v Gorico ... Bilo je 6. junija proti večeru, ko je pridirjal prašen in poten puntar iz Križa v Rihenberg s poročilom, da so prišli prejšnji dan v Ajdovščino hrvaški vojaki iz Senja in Karlovca in da so že na poti v Rihenberg. V vasi so začele ženske in otroci jokali in klicati Boga in vse svetnike na pomoč, sel pa je odjahal urno dalje in bil kmalu pri puntarjih, ki so oblegali grad. “Bežite, ljudje božji, Hrvati gredo nad vas in vas vse pobijejo!” je klical že od daleč. Puntarjev sta se polastila strah in groza. Nekateri so planili pokonci, med krikom in šumom pometali orožje od sebe in bežali na vse strani. Pogumnejši so ostali in se jeli pripravljati na vse. Tudi Gradnik in Sevei sta bila mirna. “Koliko vojakov je?” je vprašal Gradnik sla, ki je miril konja, ker ga je plašil krik in šum. “Štiri sto pešcev in krog dve sto konjikov!” Sever in Gradnik sta se nemo pogledala. “Ali so še daleč od Rihenber-ga?” “Konjiki bodo vsak hip tu. Krog ene popoldne so prišli v Križ, kjer so počivali in napojili in napasli konje. Kmalu za njimi so prišli pešci. Jaz sem urno osedlal konja in vam prišel vse povedat. Sedaj pa zbogom, skušal bom po stranskih poteh priti nazaj domov!” je dejal sel in odjahal. “Kaj naj naredimo? Ali naj skličemo ljudi in se postavimo Hrvatom v bran?” je vprašal Sever, drhteč od nemira. “Prepozno je...” je odgovoril Gradnik. “Hrvatov je preveč in nas premalo. Pošlji vse kmete, ki imajo konje, na Kras, da po vaseh naročijo puntarjem, naj se poskrijejo in mirujejo. Ta čas se mi Tolminci vzdignemo in posvetimo Hrvatom, če Bog da!” Sever je ukazal peterim puntarjem na konjih, naj greao naznanit Kraševcem pretečo nevarnost. Nato je zapovedal kmetom, ki jih je ostalo krog dve Ralph J, Ferk pogumen in odločen v naporih za obrambo koristi ljudstva CLEVELAND, O. — Ralph J. Perk, ki kandidira pri glavnih volitvah 4. novembra za župana Clevelanda, je znan po svojem pogumu in neodvisnosti v obrambi ljudskih koristi. Kot član mestnega sveta iz nekdanje 13. varde na področju Broadway -E. 55th. se je skozi pet poslovnih dob vneto prizadeval za koristi volivcev in se ni nikdar bal nastopiti proti predlogom, ki so se mu zdeli škodljivi ali nepravični za njegove ljudi. Bil je vedno z ljudmi in kot Amerikanec drugega rodu češkega porekla dobro razume težave narodnostnih skupin in njihovih naselij v našem mestu. Še vedno se ga spominjajo kot moža, ki se je boril za znižanje voznine na javnih mestnih prometnih sredstvih za ostarele in upokojene, se gnal za dobro u-pravo in se boril proti “rdečemu prahu”, ki je sedal na naselja v bližini železarn in jeklarn. Leta 1962 je bil izvoljen za o-krajnega a v d i t o r ja z večino 20,000 glasov, kar je bil izreden uspeh za republikanskega kandidata v Cuyahoga okraju, kjer imajo demokrati že skozi desetletja močno in trdno večino. Leta 1966 je bil izvoljen ponovno za avditorja, tokrat celo z večino blizu 100,000 glasov. Poslovanje avditorskega urada je mo- Samuel Ventura se priporoča volivcem Euclida EUCLID, O. — Moje zanimanje za dobro upravo je glavni razlog, da sem kandidat za mestnega odbornika “na splošno” v Euclidu 4. novembra. Po mojem ima vsak meščan Eucli-da pravico do enakega zastopstva v mestnem svetu. Jaz sem rojen Euclidčan in si služim vse, kar za življenje potrebujem, v Euclidu kot samostojen podjetnik skozi zadnjih 14 let. Vsak dan srečujem ljudi in imam tako vedno priložnost spoznati vprašanja, ki jih je treba reševati. Ker sem stalno na razpolago in dosegljiv, bodo imeli volivci možnost takoj dobiti odgovor na svoj klic in vprašanja. Nameravam biti vedno vštric s sedanjimi in bodočimi vprašanji in bom vedno na razpolago, da se z njimi spoprimem. Nekateri od sedanjih mestnih odbornikov niso izpolnili svojih dolžnosti do volivcev. Tega ne smemo trpeti. Ne sme biti prostora za politično manevriranje, kadar gre za zakonodajo, ki bo imela vpliv na vse prebivalstvo. V takih časih moramo postavljati napredek pred politično pripadnost in iskati najboljše za vse prebivalstvo. Ker sem navaden smrtnik, ne morem napovedovati božjih dejanj in ne popraviti vseh bolezni v naši skupnosti, toda trudil derniziral tako, 'da je eden naj-l se bom v vsem, kadar se bo po-učinkovitešjih v vsej deželi. | javilo, in poročal točno o napravljenih sklepih. S sodelova- Razumljivo je torej, da je dobil razna priznanja. Tako je bil leta 1955 “Katoliški mož leta“ v clevelandski škofiji, leta 1957 je dobil priznanje od veteranov prekomorskih vojn “Izredni državljan”, naslednjega leta mu je Zveza madžarskih borcev za svobodo v ZDA dala svoje priznanje. R. J. Perk je začel in vodi “narodnostno gibanje”, v katerem je povezanih 23 različnih narodnostnih skupin v našem mestu. Cilj tega gibanja je pospeševati med nar odnostnimi skupinami slogo in edinost ter ohranjevati narodnostna kulturna izročila. Kot načelnik odbora za “Teden ujetih narodov” se zavzema za osvoboditev vseh “ujetih” narodov in za njihovo neodvisnost ter samoodločbo. Poročen je R. J. Perk z Lucil-lo Gagliardi, s katero imata sedem otrok. Družina živi na 3421 E. 49 St. Kandidat R. J. Perk je človek iz ljudstva, ki razume potrebe malega človeka, pa pozna tudi širše potrebe sosesk in celega mesta. To je naš človek, ki z nami čuti in se bo, če ga bomo izvolili, tudi za nas brigal. On hoče biti župan vsega mesta, vseh skupin in družbenih plasti! Glasujmo 4. novembra za R. J. Perka! Odbor za izvolitev R. J. Perka njem svojih someščanov Euclid more napredovati in mora, če hoče obstati, verjamem v napredek in bom, če bom izvoljen, predložil načrt za modernizacijo Euclida, ne da bi pp tem dvignil davčno breme. Samuel Ventura, 23800 Glennbroock Blvd. ska ne sme pasti pod vpliv organizacij, ki nimajo svoje centrale v Libanonu. Na to se sklicuje sedanji libanonski predsednik Helou, ki noče dovoliti palestinskim gveril-vem oporišč v južnem delu dežele ob meji z Izraelom. Izrael odgovarja na vdore palestinskih g v e r i 1 c ev s pošiljanjem svojih komandosov na libanonsko stran. Pri tem pa trpi libanonsko prebivalstvo, ki se v državljansko vojno noče mešati. Libanonska armada zato preganja palestinske gverilce, ti se pa maščujejo nad libanonsko vlado tako, da hujskajo sirijsko vlado proti Libanonu. Tako je prišlo pretekli teden do zelo napetih odnosov na liba-nonsko-sirijski meji. Tam je že zavladalo neke vrste omejeno vojno stanje, ki ga naravno a-rabska domišljija še bolj napihuje, kot je treba. Glavna nevarnost ne tiči v napetem stanju ob libanonsko-si-rijski in i z r a e Isko-libanonski meji, ampak v domačem političnem razpoloženju v Libanonu. Tam so kristjani za odločen nastop proti gverilcem, ker hočejo imeti mir na svojih mejah, muslimanski del prebilvalstva pa rad igra vlogo varuha gverilskih podvigov. Kristjani in muslimani se torej gledajo grdo in je to razlog, zakaj je libanonska vlada že cele mesece v krizi. Iz krize se utegne razviti prava državljanska vojna, kot je že bila takrat, ko je bil Eisenhower pri nas za predsednika. Takega stanja si ne želi mednarodna diplomacija, zato se napenja z vso silo, da pogasi političen požar v Libanonu, dokler ne dobi nevarnega obsega. Vlada ZDA je poslala del svoje Šeste flote v bližino libanonske obale. S! Fatah kali mir med arabskimi državami — Rdeči križ je dobil ustanovno listino od Kongresa leta 1905. Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označ bi mere za približnih 32% do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše da potrebuje čevlje št. 38 je tc ameriške mere 6V2; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 14 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kol; gornje mere. Ta ko bi na primer št. 38 bila ameriške mere 8, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razr lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40. je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38. 48 je 40, 50 je 42 in '52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 16 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, kar .ie enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13%, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15, 39 je 15%, 40 je 15%, 41 je 16. 12 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm, 1 milja — 1609.33 m. Votle mere: 1 pint = 0.5» 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvanti — l galon; 1 bušel (mernik) = 36.35 1; 1 barel (sod) = 181.741. Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča 28.35 g . Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C ~. 32 F; 0 F je —17,78 stopinj C; 100 C — 212 F; 50 C je 122 F; 10 C je 60 F. Zajelj ?°l3co, da so nas kmetje sto, naj se razkropijo in poskri- do*§o p,, da 3e ne bomo mogli ! jejo. A niso ga hoteli ubogati. ... Spor med palestinskimi gverilci in vlado v Libanonu je povzročil napetost med Libanonom in Sirijo. BEIRUT, Lib. — Med palestinskimi g v e rilskimi skupinami je Al Fatah najagilnejša, pa tudi najmočnejša. Se ne boji niti arabskih vlad in se ne meni za njihovo zunanjo politiko. Kralja Huseina je parkrat spravila skoraj na tla. Na socialistične režime v Siriji in Iraku ima velik vpliv ne glede na to, ka tera socialistična struja je tam na vladi. Še celo Naser se jim ne upa tako upirati, kot bi rad. Najmanj ima Al Fatah besede na libanonsko politiko. V Libanonu si namreč delijo oblast muslimani in kristjani, deželo upravljajo po strogo dogovorjenih načelih. Med načela je vključena tudi obveza, da nobena stran, ne arabska ne krščan- OBA V ENAKEM — Neki modni ponuja plašča iz enakega blaga in vratnikom za oba, zanj in za njo. krojilec v New Yorku z enakim krznenim o- je vzdihnil po- 0skr, Mušketirjev. je “Po pravico smo prišli sem in ne umaknemo se, če pride cela slav, Jevai itnam nato Pa dejal: arju Neko-poročilo nekaj časa pre-j turška vojska nad nas!” so zav-> pili. 1 Severju in Gradniku so se oči 1 zasvetile od ponosa. Ivan je tiho vzdihnil: “Da bi bdi vsi puntarji taki!” | A na zunaj ni smel pokazati, i da je zadovoljen z njihovim odgovorom, ker je bilo očitno, da bi bil vsak boj z vojaki brezu-! pen. Pregovarjal jih je s Severjem, naj slušajo, a vse je bilo zaman, kmetje so ostali trdni Kakor skala. (Dalje prihodnjič) bi ponese “tr . v Gorico.” Cfb Na ilnlaintalinu. kfje stal v bli-% ‘giedal L llcaj i^Mce, pojdi sem!” je za-,e*hh MfMu, }crog petnajstletni ih antaliriu, ki je stal v bli-na kmete pod gra- ■ 9tit v ntir: ’ *u je služil v gradu za nojn. ’ J0 bil takoj pred oskrb- je kapo Ka) želite, ‘Ali i • 1 rad zaslužil pet ceki- Xrad > gospod! To je mnogo z glave gospod NAJLEPŠE NOGE IZBIRAJO — Od stotin deklet v Veliki Britaniji, ki so se potegovale za naslov lastnic najlepših nog, je ostalo tehle 12, med katerimi so izbr ali tisto z najlepšimi nogami in te zavarovali za en milijon dolarjev. Ploskovne mere: 1 aker = 10.46 Si-ov: J kv. milja « 2.50 kv. kr/i. ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo moškega ali žensko za čiščenje eden ali dva dni v tednu. Kličite po 6. uri pop. 831-2254. — (208) Kuharska pomočnica Ure od 7. zjutraj od 2. pop. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (208) Delo za žensko Iščemo žensko na vzhodni strani za pomoč 5% dni; 3 mali otroci. Kličite 752-6045. — (208) Hišno delo Iščemo žensko za hišno delo, 2dni v tednu. Kličite 486-0016. —(206) Moški dobijo delo IŠČEMO DELAVCE Za delo v tovarni trdega kro-manja. Druga zmena. Nadure. Izučimo. Na zahodni strani, nasproti Rapid Transita. Oglasite se na 14701 Triskett Rd. —(206) MALI OGLASI FARME NAPRODAJ V Belleville, Ontario, 134 ak-rov z bogato gramozno jamo, dobra gospodarska poslopja, 70 glav živine. Možnost razdelitve. Cena $75.000. Naplačilo $25.000, ostalo odprt dolg. Druge farme v isti okolici: 100 akrov “hobby” farm $35.000 cash, 100 akrov “hobby” farm $16.500 cash, 150 akrov “dairy” farm $30.000 cash 200 akrov “Beef” farm $25.000, naplačilo $6.500. Anica Ocvirk, 537-3411 Newman & Newman Real Estate Ltd. 1151 St. Clair Ave. W. Toronto, Ontario, Canada (206) V Euclidu Glen Russ Lane, blizu Glen-ridge Blvd. vzhodno od Green Rd., zraven Indian Hills, zidane ranch hiše, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet, družinska soba. Dvonadstropno po 3 in 4 spalnice. Dobro zgrajeno, dosti posebnosti. Obiščite hišo na ogled. Odprto zvečer in konec tedna. UPSON REALTY RE 1-1070 499 E. 260 St| (206) Hiša naprodaj Prodam hišo na Norwood Rd. Za pojasnila kličite 881-1887. _______ (x) BUNGALOV NAPRODAJ BLIZU JEZERA, PRI E. PARK DR. V odličnem stanju, 5 sob, samo 18 let star, neizgotovljeno zgoraj, cel podkleten, stranišče v kleti, 2 in pol garaže, velik lot, v 20-tih. VERA L. SULAK IV 1-3413 IV 1-3413 (24,27 okt) Stanovanje išče Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0623. (x) Ugodno prodam Malo rabljeno, dobro avtomatično plinsko peč za gretje stanovanja. Kličite: 431-9372. PrijalsS’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZJ RAČUN POMOČI DRŽAVE OHiL ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS st Clair A-v.*. & K8th St: EN 1-4?'^ Repa naprodaj Repa za naribat je naprodaj v Genevi. Alois Filipčič, 4620 1 South River Rd. Geneva, Ohio, 'telefon: 466-1061. = F. S. FINŽGAR: | POD SVOBODNIM § I SONCEM 1 “Kakšna moč!” je pomislil. “Kako navdušenje za svobodo, pa si sami flevajo verige na roke, ker niso edini!” Hrepenel je po Antih in se ____ _ „ „ . , odločil, da pojde sam do Volka ! žalostna vojska, ne z Bizancem, in Viljenca ter ju pregovori na vojska z brati.” se je prebudil oholi Upravda in nagnal proti nam nove Hilbu-dije? Možje, čemu molčite? Pokaj mi odgovarjajo jezne gube na vaših čelih? Vojska je, da, mir in edinost. Premišljeval je, kako jim naslika podli Bizanc, kako jim zbudi slo po rodovitni zemlji onstran Donave. Lice mu je gorelo, ko je v domišljiji že gledal, kako se objemajo Anti in Sloveni in se zaklinjajo bogovom, da se ne spro več med seboj, bratje z brati, ampak da pojdejo maščevat očete na bizantinsko ozemlje. Jezdil je s sklonjeno glavo, krog ustnic mu je igral nasmeh, v očeh ogenj vojske, desnico je imel na ročniku težkega meča. Nenadoma ga predrami divji bojni krik. Prvi oddelki so stopili iz gozda na piano. Pred seboj na robu dolge lože so zagledali ognje Antov. Vojska Siove-nov se je ustavila. Divji krik na boj je segal od konca do konca po vojščakih in se valil pod nebo kakor tuleč vihar. Krik je dosegel tabor Antov; ti so se odzvali še z večjim krikom, kakor tuljenje razdraženih zveri v pustinji. Najdrznejši so bežali prek ravnine proti Antom in prožili stre-lice proti njih taboru. Tudi od ondod so jim hiteli posamezniki nasproti, vihteč kopja in meta-joč sekire, da so trepetale v bliskovitih krogih pod soncem. Jedro vojske je še tičalo v gozdu. Tudi glavna krdela Antov se niso ganila.. Slovenski starešine so se takoj zbrali v posvet. Bojan in Vele-gost sta povabila v zbor tudi Iztoka, dasi ni bil starešina. Bil je slaven vojak in in kot tak je smel sedeti z veljaki v bojnem svetu. Velegost, najstarejši, povzame besedo: “Možje častiti, rodu Slovenov slavne korenine! Plugi leže zapuščeni sredi polja, ovce se klatijo brez varuhov naše žene so žalostne zvečer, ker nimajo nikogar, da bi mu ponudile večerjo. Vojska divja. Vojska? S kom? Kaj ni padel Hilbudij? Iztoče, ali si tako slabo meril? Ali je tvoja tetiva šibka kakor nit triletnega dečka, ki ustreli in ne pade vrabec s slemena? Ali CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY MAN’S STORE AND TAILOR SHOP Est. 25 yrs. Air-cond. 4300 N. and 2200 W. 478-4858 — LA 5-8551 (207) BEAL ESTATE FOR SALE MEDINAH ESTATE AREA By Owner Outstanding cust. home, 5 bdrms., Stfc ba., den, rec. rm., fam. rm., 25’ x 17’ utility rm., 2% c. gar., choice loc. Over 1 acre, immed. occ. features too numerous to print. $79,500 Assum. mortg. 529-4253 (207) “Morana, Morana!” so mrmrali veljaki in gugali glave na desno in zamajevali na levo. “Tamkaj se kadijo ognji, ob njih so zasajena kopja, da odpro bratom Antom rane in pognoje lastno zemljo z domačo krvjo. Sramota! Kam se nagne Perun? Naš Bog je njihov Bog. Mi darujemo, Anti darujejo. Kam se nagne Perun? Bogovi se morajo razjokati in razjeziti nad takim rodom!” “Perun je z nami! Anti so začeli!” “Sramota!” “Udarimo! Kaznujmo!” V zboru je vršalo, veljaki so stresali rdečkasto maziljene lase, ustnice so se širile, beli zobje so se svetlikali izza volnenih brad, hrepeneč po boju, po krvi. Velegost je dvignil reko in prosil: “Mir, možje častiti! Govoril sem jaz, govorite vi!” Oglasil se je Bojan. “Poznate li, možje, našega sta- CHICAGO, ILL. MALE HELP GENERAL FACTORY WORK Available Immediately for Punch Press Opers, Assemblers Stock Selectors Bench Hands and millnz Mach. Gpers. APPLY WED. - FRI. - SAT. 8 A.M. to 4 P.M. Must Be Willing to Rotate Shifts TELETYPE CORPORATION 5555 W. Touhy Ave. Skokie, III. An Equal Opportunity Employer (207) rošta Svaruna? Kdo mu more očitati žal besedo?” “Nihče! Slava Svarunu!” “Ali ni jokal iz suhih, starih oči solze, ko je zvedel o vojski? lAli naju ni poslal z Velegostom do Volka in Viljenca, da darujemo bogovom dar sprave? Sla sva. Ponižal se je starosta Velegost, da me je bilo sram. Jezik sem ugriznil do krvi. Sicer bi bil zahronel in pljunil na Volka. Toda udarjen je s slepoto. Vrnila sva se v gradišče in Sva-run je jokal še grenkejše solze.” “Smrt Volku! Kožo mu snamemo z živega telesa!” “Ni več naš brat, zato zasluži, da ga obišče Morana!” “Zapeljan!” vzklikne Iztok. “Veljaki, čuli ste glas slavnega Svaruniča Iztoka. Pomnite, da je pred leti kot mladec s svetom in strelico zmagal Hilbu-dija, ker so z njim bogovi.” “Bogovi so z Iztokom!” je šlo od ust do ust. “Bogovi so bili z njim v Bizancu. Šel je in ukradel sovražniku vojno znanost, ukradel mu je modrost in se vrnil. Bil je v ječi, v verige vkovan. Bogovi so navdahnili krščenika in ta je otel Slovena. Veljaki, ali ga niso oteli zato in ga poslali k nam, da otme čast rodu in kaznuje upornike?” “Zato, zato! Slava Svetovitu! Perunu obetov!” “Naj govori Iztok!” “Naj govori, naj govori!” Vsi veljaki in starešne so se ozrli na mogočnega junaka, ki je stopil v blesteči opravi bizantinskega poveljnika v sredo. Bojevniki, ki so izven kroga pri-sluškali vojnemu posvetovanju, so se približali. Vzklik veselja in občudovanja, nato napeto čakanje. Iztok je snel zlati šlem, stresel dolge pramene kodrastih las in prijel z levico za ročnik. “Častiti starešine, veleugledni velmožje!” Zvonek glas, kakor poveljnika, in nenavadni naslov ]e prešinil zborovalce in vojščake Razprli so na široko oči m usta so jim rahlo zinila. “Naj govorim, ste rekli! Torej govorim. Nisem starešina, nisem velmožen, sem pa vojak, REAL ESTATE FOR SALE OAK LAWN Nr. Ford City. Open House Sun. 1-5. 7907 Lavergne — 3 bdrm. Brk w/2-3’s upstairs income. 2 c. gar. Ige. lot. $34,900. 425-5889 (206) 48th and CICERO Brk. Ranch, 4 bdrms., IVz baths, liv. rm., din. rm., fam. rm., refin. kit., new cent, air-cond. and htg. apples, etc. $29,900. 581-6270 (206) ki ni zaman šel krast v Bizanc. Nisem se vrnil praznih rok in ne prazne glave. Vse pa darujem svojemu rodu na ognjišče očetov, na žrtvenik bogovom, zato in edino zato, da sije svobodno sonce povsod, koder hodi noga našega rodu. Toda pomislite — modrosti ni štedil za vaše glave Svetovit —, pomislite: Ali zasije svobodno sonce, če davi za golt brata brat, sovražnik pa ju pretepa po nagih plečih? Ali se nam rodi svoboda, ko naža-nješ v kopice, pa pride sosed in se pravda s teboj za sentjav klas, sovražnik pa pobere polne snope in se smeje? Ali je to svoboda, če nastaviš uho hujskaču in zato obrneš ost svojega kopja v lastno kri? Ali je svoboda, če nabrusiš sekiro in jo nastaviš na glavo sosedu, namesto da bi z njo klal oklepe Bizantincem? Ali je svoboda, če se klatijo naše črede brez pastirjev, da voleje večerjajo, mi pa stradamo? Velmožje, ki nosite modrost v glavi in ljubezen do rodu v srcih, ali je to svoboda? Odgovorite!” “Sramota! Pogibel rodu! Suž-nost!” Grmelo je v navdušenih izbruhih, vojščaki so vzkrikali, da je šlo do zadnje vrste po prostran-rem gozdu, kakor bi bučali valovi po šumečem morju. Iztok je izdrl težki meč. Rezilo je blisnilo v soncu. “Možje, poglejte meč! Sovražnik ga je nosil, v našo kri ga je pomakal, privojeval sem ga v Cerni. Ali naj ga vodi sedaj roka Slovena zoper Anta? Ali naj ga oskrunim z lastno krvjo, kakor ga je skrunil Bizantinec, niče-murnik? Možje, nikdar!” Med starešinami je nastal molk. Nekateri so celo zamrmrali. Jeza na Ante se je bila ukoreninila, želeli so boja. “Vi molčite? Celo mrmrate? Ali niso Anti naši bratje?” “Niso, ker so dvignili kopja zoper Slovene!” “Ali veste, zakaj so segli po sulicah?” “Volk in Viljenec ščuvata! Narod je razburjen. Storil nam je krivico!” (Dalje prihodnjič) komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob ..3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 22. -23. Letni puranski festival fare sv. Vida v farni dvorani. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. 29. — Pevski zbor Jadran priredi v Slov. del. domu na Waterloo Rd., večerjo s sporedom in plesom. Igra Pecon-Trebar orkester. Začetek ob šestih. 30. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAV2EVANJE. 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. 14. — Društvo sv. Jožefa št. 1G9 KSKJ priredi ob treh popoldne božičnico v Slov. domu na Holmes Avenue. JANUAR 24. — Slov. športni klub priredi v Slov. domu na Holmes Ave. svoj vsako letni zimski ples. Igrajo “Veseli vandrovci”. 31. — Katoliški vojni veterani fare sv. Vida priredijo svoj 20.1etni ples v avditorju. FEBRUAR 15. —Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. priredi večerjo in ples v Slovenskem domu. Začetek ob 5. pop. 15. — Kosilo v korist Slovenske šole pri Sv. Vidu v farni vdo-rani pri Sv. Vidu. APRIL 4. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi svoj pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue. Igrali bodo “Vandrovci”. MAJ 3. — Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. 10. — Slovenska šola Pr* Vidu priredi materinsko p10 slavo v farni dvorani pri Vidu. 16. — Koncert pevskega Korotan v Slov. narodne domu na St. Clair Ave. Zače tek ob pol osmih zvečer. ples igrajo Veseli Slovenci- JUNU 13.-14. — Slovesna proslava 2a letnice vetrinjske tragedije n Slovenski pristavi. Prire 1 ZDSPB TABOR. 28. — Slovenska šola Pr' ^ Vidu priredi piknik na Sl° venski pristavi. OKTOBER 3. — DSPB Tabor priredi sv«) jesenski družabni večer Slov. domu na Holmes Ave nue. Za ples in zabavo bod° igrali “Veseli Slovenci”. f* ' -3 I RETAIN NOVEMBER im mi mm IB i Sl s 141 8j 15 ir 29 KOLEDAR društvenih prireditev NOVEMBER 2. — Športni klub Slov. doma v Collinwoodu priredi večerjo in ples. Začetek ob petih. Igra Bobby Timko orkester. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar. 8. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. 16. — Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi MALE HELP W E NEED ASSEMBLERS Evening Shift 4 to 12 midnight PUNCH PRESS OPERATORS 4 to 12 midnight TOP WAGES — STEADY WORK CO. BENEFITS LUMINOUS CEILINGS INC. 3701 N. Ravenwood 935-8900 ZADOVOLJEN Z USODO — Dve toni težki velikanski tjulenj “Google” v zabavnem parku v San Diego v Kaliforniji se po videzu kar dobro počuti s svojim mehiškim “sončnikom”. 1885 - 1969 NAZNANILO IN ZAHVALA V globcki žalosti naznanjamo, da je umrla naša ljubljena mama, stara in prastara mama, tašča in sestra ANNA POHAR > roj. ERBEŽNIK Pokojna je bila rojena v Gornjem Polju pri Toplicah na Dolenjskem. V Ameriko je prišla leta 1906. Pokopali smo je 29. septembra 1969 na pokopališču Kalvarija. Ob tej boleči in težki izgubi se iskreno zah bno sveto mešo, molil v pogrebnem zavodu in in v dobrodelne namene. Prisrčna hvala vnukom pokojne, ki so nosili poklonili lepe šopke cvetja in vsem, ki so dali Posebno zahvalo izrekamo članstvu društva društvu fare sv. Vida za molitve v pogrebnem Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno jo spremili do groba. Končno hvala Želetovemu pogrebnemu zavo valjujemo č. g. A. Zanutiču, ki je daroval pogre-ob grobu, vsem, ki so darovali za svete maše krsto na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki so na razpolago svoje avtomobile. št. 11 ADZ, podružnici št. 25 SŽZ in Oltarnemu zavodu in pri pogrebu. izrekli sožalje, vsem, ki so pokojnico kropili in du za lepo in vzorno vodstvo pogreba. Zbogom, zbogom, mama mila! . Večni Bog, dobrotno daj Tebi, draga, sveti raj! žalujoči: sin FRANK hčerki ANN SIMON in FRANCES OSREDKAR snaha ROSE zet JOHN OSREDKAR šest vnukov in vnukinj dvanajst pravnukov in pravnukinj sestra FRANCES MAROLT v Fort Lauderdale, Florida. Cleveland, Ohio, 27. oktobra 1969. 'k;, Bspsiilw ....x'W'Y-* ................. V LEPEM LOKU — V poslopju avstralskega poslaništva v Washingtonu, D.C., vodijo & veže pritličja lepo v loku speljane stopnice. Poslopje je stalo skoro $10 milijonov.