2(48 , Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, 1.5. decembra i898.
— (Poslavlj enj e petdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva ce;sarj a). C. kr. notarska zbornica za Kranjsko je že dne 1. t. m. iniela slavnostno sejo, v kateri je navzočne ogovoril g. predsednik Ivan Gogola tako-le:
Slavna zbornica! Jutri, dnč 2. t. m. bode 50 let, odkar je zavzel naš prcsvitli cesar prcvzvišciji prestol in prevzel težko vladanje avstrijskih narodov.
—Koliko koristnega in dobrega je v tem res dolgem času svojega vla-
danja v resnici storil, kako modro in ljubo, z jednako ljubeznijo in milostjo vladal ter vedno čuval blagostanje in mir svojih narodov in kako ni nikdar pozabil svojih vladarskih dolžnostij, če tudi mu je usoda večkrat grenila njegovo življenje do obupanja, ni mi treba posebej povdarjati.
Povodom redkega praznovanja vladarjeve petdesetletnice pa nikakor ne moremo prezreti, da je notarski stan postal važen faktor v pravosodji in da so postali notarji pravi javni posredovalci mej narodom in oblastvi ravno pod slavno, vzgledno in ^remodro vlado Njega Veličanstva.
Kakor vsi drugi stanovi velike naše države, tako smo tudi mi notarji hvaležni svojemu premodremu in preljubemu vladarju za vse dobrodejne čine njegove vlade in zlasti za one zakone, kateri so nam poroki za obstoj in raz vitek našega stanu. Povodom tega praznovanja prosimo Boga, da bi nam ohranil in obvaroval našega presvitlega cesarja še mnogo in mnogo let zdravega in srečnega, ter pri tej svečanostni priliki izrekamo Njega Veličanstvu v najglobokeji udanosti in v čisti ljubezni neomejeno zvestobo do prevzvišene osebe Njega Veličanstva in do prcjasne Njegove vladarske hiše.
Ker vidim, da gospodje pritrjujejo tem mojim besedam hvaležnosti in udanosti, predlagam, da naj se ta udanostna izjava zabeleži v zapisnik o sedanji seji, predsedstvo pa pooblašča, da ta čutila hvaležnosti in izraze udanosti primernim potom naznani gospodu deželnemu predsedniku s prošnjo, da jih blagovoli sporočiti do obnožja Najvišjega prestola Njega V^eličanstva«.
Ta predlog bil je sprejet in predsednik pooblaščen tem potom obvestiti gospoda deželnega predsednika v Ljubljani.
Društvo »Pravnik« sc jc dne 2. t. m. po deputaciji poklonilo Nj. ckscolenci gospodu deželnemu predsedniku ter ga prosilo, sporočiti izraze najglobokejše udanosti in zvestobe na Najvi.šje mesto. Na to je prejelo zahvalo, priobčeno na 289. strani »Slov. Pravnika«. —
Razne vesti. 349
Odvctnišlia zbornica l-;ranjsl-;a je imela dne 2. t. m. opoludnc v tukaj,šnji porotni dvorani izvanrcdno sejo, katere so sc odvetniki vdelcžili skoraj polncštevilno v praznični obleki. Zbornični predsednik g. dr. Mosche je ogovoril zbrane tako-le: ^
Slavna gospoda! Častiti kolegil
Zbrali smo se danes v izvanredno slavnostno sejo, da slovesno obhajamo dan, ko je pred petdesetimi leti zasedel mili naš vladar staroslavni prestol habsburški.
Petdeset let — pol stoletja — vidimo junaško postavo vitežkega našega cesarja Franca Jožefa I. vladati narode naše velike Avstrije. Doba preteklih 50 let bila jo doba probujc in preporoda Avstrije. Velikanski preobrat vršil se jc, ko je prestopila Avstrija iz absolutizma v vrsto konstitucijonalnih držav in to iz lastne inicijative našega vladarja. S tem jo bila otvorjena pot k svobodi in napredku. Začelo je živahno gibanje v vseh strokah. Jele so cveteti omika, izobraženost, znanstvo, umetnost, gospodarstvo i. t. d. in modro in moderno zakonodavstvo osiguralo nas jc, da je temelj vsemu vladanju pravo in pravičnost.
Za to se je zahvaliti edino našemu prelj ubij enemu cesarju, kateri z milim svojim žezlom kot konstitucijonalni vladar varuje pravo in pravičnost.
Ne morem našteti vseh pridobitev in dobrot, za katere moramo iz dna našega srca hvaležni biti. Itak so znane in zarisane z neminljivimi črkami v zgodovini.
Nekaj pa moram vendar povdarjati, namreč, da odlikujejo dve lastnosti naš narod. Prva je prirojena zvestoba naroda do vladarja — o tem pričuje več kot šeststoletna zgodovina; drugič: ljubezen, ki veže narod z vladarjem in vladarja z narodom. Tudi mi smo čutili v naši nesreči očetovsko srce vladarja, a ko so bridki dogodki Njega zadeli, je ves narod ž njim žaloval in jokal.
Odvetniški stan je imeniten del naroda in čuti, kakor on. Čutila zvestobe, hvaležnosti in ljubezni kranjskih odvetnikov napotila so odbor, da Vam nasvetuje, naj se na Najvišje mesto sporoči naslednja izjava:
»Današnjega slovesnega dne, ko se obhaja petdesetletnica vladarstva Nj. Veličanstva cesarja, zaveda se odvetniška zbornica kranjska prespoštljivo in hvaležno velikih pridobitev na vseh poljih pravoslovja v zadnjem pet-desetletju.
To, da so se izdali državni temeljni zakoni, da so se zvršile obsežne reforme v vseh vrstah pravosodnega zakonodavstva, da se je osvobodilo pravosodje od zveze z upravo, da so nastala znamenita zakonodavna dela v materijalnem pravu, v kazenskem in civilnem postopanji, vse to so stvori vladanja našega presvitlega cesarja, koji Njegovemu imenu tudi na tem polji delajo neminljivo slavo, in odvetniški zbor avstrijski upira hvaležen in ponosen svoje oči v vladarja, kojega modro zakonodavstvo mu je podarilo svobodo in samostojnost, ga rešilo raznih spon ter mu tako zagotovilo na-daljni zdravi razvoj.
Z navdušenjem, ki napolnjuje vse prebivalstvo mile Avstrije, izražajo odvetniki kfonovine Kranjske čutila svoje neomahljive zvestobe in udanosti ter tudi vročo željo:
3B0 Razne vesti
Bog obvaruj, Bog oiirani Njegovo Veličanstvo, našega presvitlega cesarja Franca Jožefa Prvega, zaščitnika prava in pravice!«
Zbrani odvetniki so temu govoru navdušeno pritrjevali in nasvet vsprejeli s trikratnimi »slava«-klici. Na to se je zaključila slavnostna seja.
— (Osobne vesti.) Odlikovani so povodom cesarjevega jubileja: Sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu dr. Ferdinand Schrott in svetnik upravnega sodišča dr. Anton Ver d in z vitežtvom; dvorni svčtnik najvišjega sodnega in kasacijskega dvora dr. Viktor Le i t-maier in deželni glavar kranjski Oton Detela s plemstvom; tajni svetnik in sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu dr. Franc Klein z redom železne krone druge vrste; dvorni svetnik dr. Josip Račič v Ljubljani in podpredsednik višjega deželnega sodišča v Gradci Ivan Wanggo z vitežkim križcem Lcopoldovega reda; prvi podpredsednik poslanske zbornice dr. Andrej Ferjančič, predsednik okrožnega sodišča v Rudolfovem Josip Ger-dešič, višjesodni svetnik Julij Ledenig v Gradci, odvetnik v Ljubljani dr. Franc Papež in odvetnik v Celji ter deželnega glavarja namestnik dr. Josip SeJmec z redom železne krone tretje vrste; odvetnik v Ljubljani dr. Anton Pfefferer, odvetnik v Volovskem dr. Andrej Stanger in c. kr. notar v Litiji Luka Svetec z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda. — Imenovani so: predstojnik okrajnega sodišča v Ajdovščini Mihael Ga-brielčič, deželnosodnim svetnikom v Gorici; okrajna sodnika Franc Vede rn j ak v Idriji in Josip S t ar i č v Mokronogu deželnosodnima svetnikoma na dosedanjih mestih kakor predstojnika okrajnega sodišča; okrajni sodnik Konstantin Budinich v Volovsken sod.iim tajnikom pri deželnem sodišči v Trstu; avskultant Milan Dolenc sodnim pristavom v Žužemperku. — Premeščeni so: deželnosodni svetnik v Rovinju dr. Anton Perešič v Volovsko, kakor predstojnik okrajnega sodišča; sodni tajnik deželnega sodišča v Trstu Edvard Strausgitl v Rovinj; sodni pristavi Ivan Pogačnik iz Krškega v Kranj, Jožef Žmavec iz Žužemperka v Krško in dr. Sil vin Hrašovec Iz Velikih Lašič v Maribor. — Upokojen je deželnosodni svetnik Karol Pl e š k o v Ljubljani z naslovom in dostojanstvom višjesodnega svetnika.
— (Za vseučilišče v Ljubljani.) (Glej str. 94; dalje.) V razpravi o deželnem proračunu za 1. 1898 se je kran ski deželni zbor že zopet bavil (dne 28. februvarja t. 1.) z vseučiliškim vprašanjem. Dotaknili so se ga razni govorniki tako v splošni, kakor v podrobni razpravi. Na predlog poslanca g. dra. Majarona in na priporočilo posl. g. Hribarja kakor poročevalca finančnega odseka je na to slovenska večina deželnega zbora ob ploskanji v zbornici in na galeriji naredila naslednje sklepe: »a) Deželnemu odboru sc naroča: Visoki c. kr. vladi sporočiti, da je dežela kranjska pripravljena, k ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani prispevati znesek 250.000 gld., koji se izplača takoj, ko bode ustavnim potem zagotovljena ustanovitev vseučilišča. V ta namen porabi naj se pred vsem 50.000 gld. iz posebnega rezervnega fonda, katerega naložiti jc bilo deželnemu odboru naročeno v seji
Razne vesti. 351
dne 5. marca 1897. iz prebitlvov naklade na žganje, v kolikor presegajo znesek, ki je bil za leto 1897. proračunjen; potem pa iz letnih prispevkov po 20.000 gld., ki naj se postavljajo v proračune let 1899. do 1908. Znesek 50.000 gld. naloži naj se takoj, letni prispevki po 20.000 gld. pa naj se nalagajo sproti obrestonosno. Narasle obresti porabijo naj se svojedobno za ustanove slušateljem ljubljanskega vseučilišča. Ko bi, predno bode naloženih vseh 250.000 gld., bilo učni upravi potreba izplačati to svoto, pooblašča sc deželni odbor, da se ne dotakne obresti, najeti posojilo v onem znesku, ki ga bode za dopolnitev svete 250.000 gld. potreba. Fond, ki se tako zalaga, imenuje naj se: »Cesarja Franca Jožefa I. vseučiliški, fond«. — b) Ob jednem se naroča deželnemu odboru izposlovati svoječasno Najvišje dovoljenje, da se bode vseučilišče smelo imenovati: »Cesarja Franca Jožefa I. vseučilišče«. — c) Deželnemu odboru se naroča razpisati za pripadnike slovenske narodnosti, ki bi imeli voljo habilitirati se na modro-slovni in pravoslovni fakulteti kacega avstrijskega vseučilišča za privatne docente, dvoje ustanov po 800 gld. na leto z izrecnim dostavkom, da se bodo reflektantje na ti ustanovi morali zavezati, da sprejmo, ^ko se bode nanje retlektiralo, profesorska mesta na vseučilišči, ki se ima ustanoviti v Ljubljani«. — Ti važni, konkretni sklepi deželnega zbora kranjskega so obudili v deželi, v slovenskem narodu sploh in na slovanskem jugu Avstrije veliko zanimanje za stvar. Odbo- društva »Pravnik« se je takoj marca meseca posvetoval, kako je zvršiti naročilo glavne skupščine dne 14. februvarja, da se v smislu deželnozborskih sklepov sestavi in izroči vladi in državnemu zboru peticija za univerzo v Ljubljani. Pomnožil se je v ta namen z deželnosodnim svetnikom g. Polcem in odvetnikom drom. Krisperjem ter sklenil, da je najboljše, povabiti društvo »Slov. Matico« in profesorje ljubljanskega bogoslovnega zavoda na skupno delovanje. Svojimi odposlanci ie odbral gg. dra. Ferjančiča, J. Polca in dra. Majarona. Res sta se odzvala povabilu tako »Slov. Matica«, kakor tudi imenovani profesorski kolegij. Res so sc dne 20. aprila sestali v skupno sejo gg.: prof. Fr. Leveč, prof. dr. L. Požar in ravnatelj Iv. Šubic kot zastopniki »Slovenske Matice«; gg. dr. Jos. Dolenec, dr. Iv. Janezi č in dr. Jan. Ev. Krek izmed profesorjev ljubljanske bogoslovnice; gg. dr. A. Ferjančič, Julij Polec in dr. D. Ma-jaron od društva »Pravnika«. Ta odbor, izvolivši g. prof. Levca svojim predsednikom, gosp. dra. Janežiča podpredsednikom, g. dra. Majarona tajnikom in poročevalcem, se je v treh sejah posvetoval o stvari. V zadnji seji dne 8. oktobra t. 1. je odobril poročevalčev načrt obširne spomenice, katero so dne 14. oktobra izročili gg. načelnik »krščansko-slovanske narodne zveze« Povše, podpredsednik poslanske zbornice dr. Ferjančič in dr. Majaron kakor peticijo Nj. eksc. gospodoma ministerskemu predsedniku grofu Thunu in naučnemu ministru grofu Bylandt-Reithu. V seji dne 20. oktobra je isto peticijo g. posl. dr. Ferjančič izrodil poslanski zbornici ter predlagal, da se vsprejme v stenografični zapisnik, kar se je tudi zgodilo. Gospodski zbornici pa jo je izročil vseučiliški profesor in dvorni svetnik g. dr. Vatroslav J a g i č. Mej raznimi nujnimi stvarmi, katere so slovenski dr-
352 Razne vesti.
žavni poslanci s svojim klubom vred zahtevali od miftistcrstva v lo-tem času, bila je tudi univerza v Ljubljani. JMapominana  spomenica se je tiskala v , slovenskem in nemškem jeziku ter jo je dal g. dr. Danilo Majaron v posebni, 32 stranij obsežni knjižici na svitlo. (Dalje prih.)