Ste*. 61 V Ljubljani, četrtek 16. marca 1960 Leto V Mir med Finsko in med Sovjeti: Poslednja dnevna zapoved maršala Mannerheima junaški finski vojski Razglas vlade finskemu narodu - Določila o umiku finske vojske iz ozemlja, ki ga bodo dobili Sovjeti Helsinki, 14. marca. Reuter. Finska vlada ]e izdala razglas finskemu narodu. V razglasu najprej izraža spoštovanje onim, ki so padli na bojiiču. Nato pravi: Vlada je sprejela sklep o ustavitvi sovražnosti in sklenitvi miru zato, ker se zaveda, da bo finski narod s tem rešen večjih nesreč. S pomočjo naše odlične vojske in našega naroda ter s pomočjo žrtev naše mladine smo ohranili najdragocenejše, kar imamo, to je svobodo in našo narodno čast. Maršal Manerheim je počastil včeraj padle finske borce v zadnji dnevni zapovedi, ki je bila snoči prebrana vojski. Mannerheim ceni finske izgube na 15.000 mož, sovjetske pa na 700.000. »Navzlic junaštvu in borbenosti vojske«, pravi Mannerheim ,»je vlada menila, da je primerno skleniti mir. Naša vojska je bila majhna ter smo bili prisiljeni delati obrambne črte in zahtevati pomoč iz inozemstva. Prav tako smo potrebovali strelivo. Po 16 tedenskih srditih bojih stoji finska vojska nasproti sovražniku premagana in to navzlic temu, da ie število sovražnih čet stalno naraščalo. Finslci vojaki so morali prenašati ogromne telesne in duševne napore, ker niso imeli časa za oddih.« Maršal Mannerheim se zahvaljuje nato Švedski, Norveški, Angliji in Franciji za pomoč v orožju, strelivu in letalih, brez katerih finske vojne sile gotovo ne bi mogle vzdržati tako dolgo. Toda pomoči v moštvu, na katero je Finska upala, ni nikoli bilo. Samo dva prostovoljska bataljona z nekoliko topništva in letalstva sta prispela pravočasno ter se borila s Finci. Na koncu svoje zapovedi naglaša maršal Mannerheim, da obljubljena pomoč zahod- fih velesil ni prispela, ker sta finski sosedi, vedska in Norveška, varovali svojo hišo in nista pustili, da bi šel kdo skozi njo. Včeraj popoldne ob 17 je finski radio odigral Pogrebno koračnico. Ob 18 je prenehal voziti tramvaj v Helsinkiju. Notranji minister je izdal ukaz, da se izseljene osebe še ne smejo vračati v prestolnico, ker bodo njihovo vrnitev organizirali tako, da ne bo oviran promet. Zvečer je bila prav tako objavljena zadnja zapoved maršala Mannerheima vojski. Pod današnjim datumom je objavljeno zadnje poročilo finskega vrhovnega poveljstva, ki pravi, da so finske čete prešle v protinapad v Karelijski ožini in da so napredovale vse do 11 dopoldne, ko je nastopilo premirje. Finske čete so do objave premirja na vseh bojiščih odbile sovjetske napade. Zbita so bila štiri sovjetska letala, uničenih pa 15 tankov. Sovjetsko letalstvo je bombardiralo mesti Rovanijeni in Kemijervi, ubite so b;G tri osebe. V predmestju Viborga so bili odbiti sovjetski napadi. V zadnjih dneh so Finci uničili Davidovičeva oporoka Belgrad, 14. marca. m. Včeraj so odprli opproko pokojnega šefa demokratske stranke Ljubomirja Davidoviča. Oporoko je odprl Davidovičev osebni tajnik. Oporoka določa, da dobi Davidovičevo hišico njegov sorodnik dr. Vlada Popovič, vendar pa mora izplačati Davidovičcvi sorodnici Vukosuvljevičevi 60.000 dinarjev, 40.000 dinarjev pa Davidovičcvi dolgoletni gospodinji. Moskva, 14. marca. o. Dopolnilni zapisnik k mirovni pogodbi med Sovjetsko Rusijo in Finsko z dne 12. marca 1940 pravi: 1. Sovražnosti se bodo na obeh straneh ustavile 13. marca ob 12 po leningrajskem času. 2. Po ustavitvi sovražnosti se bodo uredile med prvimi postojankami čet nevtralni pasovi v širini 1 km, t. j., da se bodo čete pogodbenice, ki so v primeri z novimi mejami na ozemlju druge pogodbene države, umaknile za 1 km. 3. Umik čet za novo mejo in napredovanje čet druge pogodbene sile se bo začel 15. marca ob 10 na vsej meji med Finskim zalivom in Liekso in 16. marca ob 10. severno od Liekse. čete se bodo umaknile za 7 km v 24 urah. Čete druge pogodbenice bodo napredovale tako, da bo razdalja med varstvenimi oddelki čet, ki se umikajo in med prvimi stražami čet, ki napredujejo proti novi meji, znašala 7 km. 4. Za umik čet na raznih odsekih meje so določeni sledeči dnevi: do 20. marca ob 20 bosta Sovjetska Rusija in Finska umaknili svoje čete v odseli, ki jo obsega izvire reke Tuncajoki, Knolajervi, Tajpale in vzhodno obalo jezera Jutamojervi. Na odseku južno od Kuhmonijenija pri Lave se bodo čete umaknile od 22. marca na odseku Longavara, Verd-sila in Matkaselka bosta obe pogodbenici umaknili svoje čete do 26. marca ob 20, od odseku Matkaselka, Kojicalahti se bodo čete umaknile do 22. marca ob 20. Na odseku Kojisalahti pa se bodo umaknile do 25. marca ob 20. Na odseku Enso, in na otoku Bato se bodo čete umaknile do 19. marca ob 20. Zakaj je Finska morala skleniti mjm Izjave zunanjega ministra Tannerja o Švedski ■ BSli Vrnitev finskega odposlanstva iz Moskve Helsinki, 14. marca. o. Finska zbornica je po mučnih in dolgih sejah, ko je pretresla vse možnosti, odobrila mirovni sporazum, ki je bil sklenjen in podpisan predsnočnjim. Zunanji minister Tanner jjs imel po radiu govor, v katerem je bilo finskemu prebivalstvu prvič sporočeno uradno, da so bila pogajanja v Moskvi in da je bila sklenjena pogodba s Sovjeti. Podal je pregled finskega boja v treh in pol mesecih vojne in dejal, da je Finska v boju proti ogromni premoči bila sama. Zapustile so jo demokratske države, čeprav se je borila za njihove vzore. Finska je neprenehoma prosila za pomoč, toda njene sosede so menile, da bi bila pomoč neumestna. Prehod za zunanjo pomoč bi bil možen edino čez Norveško in Švedsko. Finska j« prosila ti državi večkrat, naj dovolita francoski in angleški vojski prehod čez svoje ozemlje. Norveška in švedska vlada pa sta prošnje brezpogojno odbili. Ker Finska ni mogla dobiti pomoči od zunaj, je bil izid vojne jasen. Zato je že pred več tedni Finska stopila v stike s Sovjeti, ki so pa odklonili premirje med pogajanji. Zato so se Finci morali pogajati za mir, ko je vojna še trajala. Nova mirovna pogodba pušča Finski svobodo, neodvisnost in večino njenega ozemlja, zato bo Finska lahko živela in po hudih udarcih zopet vstala. Takoj po govoru Tannerja so na vseh državnih in javnih zgradbah v prestolnici izobesili zastave na pol droga. Nato so bile zastave na pol droga izobešene tudi na mnogih zasebnih hišah. Izredne izdaje listov so izšle v črnih okvirjih. Ob 11 dopoldne so bile v smislu nove pogodbe ustavljene sovražnosti na vseh bojiščih. Vojaki so šele tedaj zvedeli za pogajanja in za premirje. Finsko zastopstvo je včeraj ob 16. uri po moskovskem času dopotovalo iz Moskve ter zvečer priletelo v Stockholm. Tam so letališče močno zastražili. Finski odposlanci so se odpeljali v majhen hotel v okolici Stockholma ter tam imeli enouren posvet s finskim poslanikom Erkkojem. Nato so z letalom odpotovali v Helsinki. Od finskega zastopstva je ostal v Moskvi samo bivši zunanji minister Paasikivi, da bo vzdrževal zveze s sovjetsko vlado zaradi izvajanja določil mirovne pogodbe. Nova obrambna zveza med Finsko, Švedsko in Norveško Izjave finskega zunanjega ministra o utrditvi novih finskih me a in o nemškem stališču Helsinki, 14. marca. Finski zunanji minister Tanner je sprejel snoči predstavnike tujega tiska ter naglasil, da se bodo začela takoj pogajanja o sklenitvi nove vojaške obrambne pogodbe med Švedsko, Norveško in Finsko. Glede tega je že dosežen sporazum s Švedsko in Norveško. '1 a pogodba bo vsebovala poroštvo za meje vseli skandinavskih držav. Finska bo vložila sedaj vse svoje napore za obnovo države. Sklep o sklenitvi miru s Sovjetsko Rusijo je bil sprejet po politični smeri, ki je izključno zadeva finske vlade, katero je vrhovno poveljstvo finske vojske stalno najvestneje obveščalo o vojaškem položaju. Na vprašanje nekega tujega časnikarja, ali je nemška vlada kazala zanimanje v vojni za Finsko in da se finsko-sovjetski spopad čimprej konča, je finski zunanji minister odgovoril, du ne. Dostavil je še, da je finska vlada prosila Nemčijo, naj hi prevzela poroštvo zn nove meje med Finsko in Rusijo. Nemška vlada pa je odgovorila, da je mirovno pogodba med Finci in Sovjeti ne zanima. To stališče Nemčije je nerazumljivo, saj je na njen pritisk prišlo do sklenitve miru, s tem je Nemčija pustila odprta vrata za morebitna nasilja proti Finski in si pustila proste roke, kakor si jih je pustila po sporazumu v Miinchenu, ko ni Razbojnik Hace prijet v Kranju Oborožen s 3 revolverji je pred aretacijo obstrelil dva stražn ka Kranj, 14. marca. Snoci okoli 22. ure je bil tu aretiran raz-upiti tolovaj Tone Hace. Aretacija je bila izvedena na prav dramatičen način. Tolovaj se je pojavil v bivši Batičevi hiši na stari cesti pri stanovalcu Pavletu Hrovatinu, kjer je povprašal po svojem znancu Strmoletu. Hrovatin je takoj v njem spoznal že dolgo iskanega zločinca. Izgovarjal se je, da Strmoleta ni in da kmalu pride, le naj nekoliko počaka. Hrovatin je nato kratko obvestil mestno policijo. Prišla sta na dom dva kranjska mestna stražnika, Gojmir Kremžar in Anton Medle. Pognala sta se vanj. Hace, ki je bil oborožen s tremi revolverji, je začel streljati. Stražnika Kremžarja je zadel v nogo nad kolenom. Zdrobil mu ie kost. Medle je dobil 2 strela v obe nogi, zadnji strel je zadel Hrovatina v vrat, poškodoval ga je le lahko. Kljub hudim poškodbam sta junaška stražnika obvladala Haceta, ga vklenila in nato so ga odvedli na stražnico, kjer je bilo kratko zaslišanje. Oba stražnika, katerima je nudil zdravniško pomoč zdravnik dr. J. Herfort, je kranjski reševalni avto prepeljal v ljubljansko splošno bolnišnico. Po zaslišanju na policijski stražnici je bil Hace takoj močno vklenjen in pod strogo eskorto prepeljan v ljubljanske policijske zapore. Tu so ga močno zavarovali. Nadaljevanje na 2. strani hotela prevzeti poroštva za nove češkoslovaške meje. Tanner je izjavil, da so bili vojaški krogi vprašani glede razmer na bojišču, da pa niso imeli nobenega vpliva glede stvarnih sklepov o miru. V mirovni pogodbi ni nobene določbe glede vojne odškodnine ali glede vrnitve vojnega plena Rusiji. Vprašanje vojnih ujetnikov je še odprto. Na vprašanje časnikarjev, ali bodo nove meje utrjene, je Tanner odgovoril, da so vojaški strokovnjaki svetovali, naj se utrdijo vso meje. Na koncu je Tanner naglasil, da Nemčija ni igrala posredovalne vloge. Kuusinen ustreljen? Helsinki, 14. marca. o. Stefani poroča: Finski listi prinašajo vest, da je predsednik rdeče finske vlade, Kuusinen, ki so jo Sovjeti privlekli s seboj iz Moskve in ustoličili v Terijokiju, bil na izrečno povelje Stalina — ustreljen. Moskva napoveduje odstop francoske in angleške vlade Stockholm, 14. marca. o. Snoči je moskovski radio razpravljal o posledicah, ki jih bo sporazum med Finsko in Sovjeti imel za Evropo. Po teh navedbah bi naj v kratkem prišlo do krize v angleški in francoski vladi. Chamberlain in Da-ladier bi odšla, nakar bi prišli na krmilo ljudje, ki bi bili voljni pogajati se za mir, za katerega se baje zavzemata z vsemi močmi italijanska in nemška vlada. Italijanski državni podtajnik za vojno je včeraj govoril v zbornici o preračunu vojnega ministrstva in dejal, da je bila prva skrb Italije, da z močnimi utrdbami zavaruje svoje ozemlje. Te utrdbe «Liktorska črta«, se raztezajo na vsej alpski meji od morja proti Franciji in Nemčiji ter do Jadrana. Zadnjo sovjetsko laž v vojni 6 Finci predstavlja današnje poročilo rdečega vojnega poveljstva, ki pravi, da so sovjetske čete včeraj ob 7 z naskokom zavzele Viborg. Res pa je. da bo sovjetska vojska Viborg zasedla nekaj dni po sklenitvi miru V Rimu so včeraj podpisali nemško - italijanski sporazum za preskrbo Italije z nemškim premogom po kopni poti. Težave bo delalo samo vprašanje železniških voz, ki jih Nemčija niti za lastno ureskrbo nima dovolj. Vesti 14. marca Veliko tarnanje se je vzdignilo včeraj po Švedski Norveški in Danski zaradi miru, ki so gi morali F’inci na pritisk Nemčije skleniti s Sovjeti. Časopisje severnih držav se izgovar ja, da ni nobena skandinavska država vplivala na Fince. Res je pa tudi, da jim nobene ni hotela poslati izdatne pomoči in ne pu stiti, da bi tuje vojaštvo šlo čez njeno ozem lje na Finsko. Kaže, da bo zlasti Švedska šc močno obžalovala svoje sramotno cincanje. Usodo finskega nuroda »globoko obžalujejo« tud: v Ameriki, Angliji, Franciji. Italiji in drugod kjer bi bili to usodo z dejansko pomočjt lahko prej preprečili. Burno prerekanje je bilo včeraj v angleški po- slanski zbornici, kjer so poslanci napadli vlado, zakaj je pustila, da sta Finska in Rusija sklenili mir. Predsednik vlade Chamberlain se je izogibal vsem točnim odgovorom in skušal izgovarjati Anglijo samo s tem. da je bilo samo od finske vlade odvisno, ali bo dobila pomoč od Anglije in Francije ali ne. Sovjetski red v Rusiji ni ustvarjen tako, da bi mogla Rusija vzdržati daljšo vojno. Sovjetska vlada je torej morala skleniti mir s Finsko, ker so se v ruskih množicah že po treh mesecih vojne kazala nevarna znamenja o nezadovoljnosti. Če bi bila vojna trajala in če bi ne bil s pomočjo drugih držav dosežen mir, bi bila notranja kriza v Rusiji lahko postaia usodna — taka je sodba italijanskega tiska ^ ob zadnjih dogodkih med Rusijo in F"insko. Češka vlada je včeraj, ko je minilo leto dni, kar je Nemčija zasedla češko ozemlje, izdala razglas, v katerem pravi, da je s tem dogodkom bil češki narod rešen krvavega bojnega me-teža. S em dogodkom je bil češkemu narodu zagotovljeno lastno narodno življenje... Sv. oče Pij XII. je imel včeraj pred kardinalskim zborom govor, v katerem je obravnaval mednarodne dogodke v letu dni. V tem letu se je podoba Evrope čisto spremenila, pokazalo pa se je, da more za človeštvo priti rešitev samo od zgoraj. Mirovna pogodba med Sovjeti in Finsko ustvarja trajno prijateljstvo med Finsko in Sovjeti, trdi uradno boliševiško glasilo »Pravda«. — Tako trajno prijateljstvo je že nekoč bilo, pa samo tako dolgo, dokler se je Sovjetom zdelo vredno priznavati slovesno sklenjene pogodbe. Rooseveltov odposlanec \Velles je včeraj imel nove posvete z angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom in zunanjim ministrom Halifaxom. Pred pristaniščem v Montevideu so včeraj začeli odstranjevati ostanke potopljene nemške križarke »Admiral von Spee«, ki jo je neko urugvajsko podjetje kupilo kot slaro železo Finski nauk za mate narode Po tri in pol mesečnem junaškem odporu za obrambo svoje svobode in državne samostojnosti je Finska na pritisk Nemčije morala skleniti mir s Sovjeti. S tem mirom je izgubila tisto, kar jo je dozdaj varovalo: svoje obmejne trdnjave, ki je izročena na milost in nemilost Sovjetski Rusiji. Nauki, ki jih morajo videti v vojni in miru med Finsko in Sovjeti mali narodi, so naslednji: 1. Nobena politična pogodba nima danes veljave, zlasti pa ne pogodbe med malimi in velikimi državami. 2. Velike države se navzlic vsem ideološkim in političnim razlikam vedno lahko sporazumejo na škodo malih držav in malih narodov. Mir na škodo Finske je bil sklenjen na prizadevanje ali pa s tihim pristankom sovražnih si evropskih velesil. 3. Namen sedanje vojne v Evropi je pri vseh velikih državah isti: ▼ tej ali oni obliki vzeti svobodo malim narodom ter male samostojne države odpraviti. 4. Idejna nasprotja med velesilami ne igrajo nobene vloge, razen tedaj, kadar to kaže koristi ene ali druge države. Idejno do temelja nasprotne si velesile, ki so se n. pr. bojevale v Španiji druga proti drugi, so sodelovale pri uničenju finske neodvisnosti, čeprav se je Finska borila proti boljševizmu. 5. Male države morejo v nevarnosti računati samo na svojo lastno moč in pripravljenost. Nobena velesila ne bo nobeni majhni državi v stiski pomagala. Zato morajo male države biti duhovno močne in enotne ter vojaško popolnoma pripravljene. 6. Najhujši notranji sovražnik malih narodov je komunizem. Njegovi voditelji, bodisi delavci, bodisi razumniki ali umetniki, so v službi sovjetskega imperializma, čigar cilji so glede malih narodov popolnoma istovetni s cilji drugih, idejno morda različnih imperialističnih držav. V vsaki mali državi ima sovjetski imperializem pripravljenega svojega Kuusinena. Zato morajo mali narodi brezobzirno obračunati s komunizmom v vseh oblikah ter komunistične voditelje, naj se skrivajo pod to ali ono — pri nas n. pr. pod kulturno krinko — onemogočiti. 7. Finski primer je pokazal, da tudi ▼ moderni vojni spričo vsega izpopolnjenega orožja igra glavno vlogo človek, vojak, ki pa mora biti duhovno in narodno zrel ter verovati v svoj ideal. Poleg dobre vojske je najboljša obramba vsakega malega naroda utrjena meja. Majhna, a dobro in pošteno vodena in oskrbljena vojska je sposobna vzdržati pritisk desetkrat močnejšega napadalca. 8. Anglija in Francija, ki sta brezobzirno pustili na cedilu Finsko, sta izgubili vse simpatije malih nevtralnih držav, ki se bodo zdaj še z večjo obzirnostjo pazile, da bi se ne dale potegniti v angleške in francoske vojne načrte. Kakšna bo zaradi tega usoda Evrope, je seveda drugo vprašanje. Razbojniku Hacetu je odklenkalo JttVUMt |« prepričana, da zanj usmiljenje ni na mestu — Na vesti ima 40 zločinov Ljubljana, 14. maroa. Že zgodaj davi se je po Ljubljani bliskovito razširila vest, da so junaški kranjski stražniki končno vendarle prijeli in obvladali zloglasnega razbojnika, morilca in tatu Toneta Haceta, ki je od lanske jeseni naprej ustrahoval razne kraje v Sloveniji, zlasti vasi po Notranjskem, Gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Celja. Vsi dogodki na svetovnem pozori-šču so za trenutek stopili v ozadje. Povsod je bil samo razgovor o drznem Hacetu. Nekateri te vesti niso hoteli verjeti, drugi pa so pač smatrali, da mora biti to resnica. Prejeli smo v prvih jutranjih urah kratka poročila, ki jih objavljamo. Kranj, 14. marca. Snoči okoli 22. se je po Kranju naglo razširila vest, da je razbojnik Tone Hace, 23 leten fant, bil prijet v bivši Batičevi hiši na Stari cesti. Prišel je neznan moški k najemniku Pavletu Hrova-vatinu ter povprašal po nekem Strmoletu. Obnašal se je prav sumljivo. Hrovatin, videč sumljivega človeka, ga je skušal pridržati z izgovorom, da Strmole kmalu pride. Med tem časom pa je po nekem dečku obvestil kranjske mestne stražnike. Na njegovo stanovanje sta prišla stražnika Gojmir Kremžar in Anton Medle. Oba sta takoj spoznala v neznancu Toneta Haceta. Med njima in Hacetom se je razvila huda borba. Hace je začel streljati iz 9 mm pištole. Kremžarja je ranil v kost nad kolenom, Medle pa je dobil dva strela v noge pod kolenom. Ranjen pa je bil tudi najemnik Hrovatin, ki je dobil strel v vrat. Krogla ga je samo oprasnila. Kljub težkim ranam sta junaška stražnika nadaljevala boj z razbojnikom in ga naposled obvladala. Ko je prišla še pomoč, so ga močno vklenili in odpeljali na mestno stražnico. Hace je bil močno oborožen. Imel je pri sebi kar 3 revolverje. V vestni službi ranjenima stražnikoma je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Jože Heriort, nakar sta bila takoj z reševalnim avtom prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Okoli Batičeve hiše se je zhntia takoj velika množica ljudi, ki so hoteli vi-o božja volja taka — in takrat bomo pozabili, da smo se jim morali bližati skozi puste, mrzle dni, skozi deževje in odurno vreme. Danes zjutraj je kazalo, da nas spet čaka pust, deževen dan. Ni pa treba dvakrat reči, da se nam lahko nemara že dopoldne veselo zasmeje sonce. Marec je muhast in si rad privošči kakšno svojeglavo, če se le da. Pri tej gorkoti, ki je za sedanji čas prav za prav kar nenavadno visoka, pa ne moremo računati, da bi »e količkaj lepše vreme utegnilo držati kaj dalj časa. Pred cvetno nedeljo Še dva dneva nas ločita od cvetne nedelje, ki oznani uvod v Veliki teden. Letos bomo praznovali velikonočne praznike mnogo prej, kakor druga leta, ko jih obhajamo že sredi polnega cvetja in bujnega zelenja. Na trgu je zdaj seveda dan za dnem več cvetnih butar, ki so jih gospodinje začele nakupovati pridnejše kakor prve dni, ko so začeta prihajati na trg. Butare so prav lične, še lepše pa bodo postale v soboto popoldne, ko jih bodo doma še okra- sili na stari, priljubljeni način: navezali bodo nanje pomaranče in jabolka. Na cvetno nedeljo pa do zrasel po cerkvah kar cel majhen, pisan gozdiček iz cvetnih butar. Ta dan je velik praznik zlasti za mladino na deželi, kjer si delajo butare kar doma iz prvega spomladanskega zelenja. Marsikakšno urico je treba prebiti v hribu, kjer raste primerno grmovje, iz katerega morajo proč najbolj ravne in najlepše šibe, marsikakšna ura mine, preden je izbrano pravo zelenje za butaro — in potem še doma lep čas, preden je butara napravljena. Tisti, ki so se najbolj potrudili, pa se potem na cvetno nedeljo postavljajo po poti in pred farno cerkvijo. Ponekod na deželi so hudo v časteh butare ogromnih dimenzij, velike in košate butare, ki so tako težke, da na poti v cerkev, ki je malo bolj oddaljena, že kar pošteno utrudijo tudi krepkega, odraslega fanta. Lep pa je ta praznik, lepa je cvetna nedelja, saj se zdi kakor bi bila na ta dan manifestativno oznanjena resnična pomlad. Prvo zelenje prihaja iz gozdov, lepo, sveže mlado zelenje po dolgih časih zimske puščobe in siromašne golote, v kateri se je kazala od mraza opustošena zemlja. Nekaterim te se vedno zdi, da brez noža ni pravega veseli« Ena grda razvada še vedno kazi Slovence, pa naj že bodo Kranjci ali Štajerci, zlasti na deželi, kjer oblastne roke ni čutiti tako blizu: kakor hitro ga imajo kakšno malo večjo merico »pod kapo«, si planejo v lase. Za razlog si nikdar ne belijo las. Saj poznate tisto anekdoto iz neke naše hudokrvne vasi in tale pogovor: Lojze: »Oni dan mi je rekel neki škric, da imam markanten obraz!« Tone: »No, in kaj si ti potlej naredil?« Lojze: »Za vsak slučaj sem ga ubrisnl.c Razlogov ne iščejo vročekrvni pivci, najmanjša, tudi nedolžna besedica lahko napravi najprej salabolski »špetir«, pozneje pa tepež vsevprek. Vsaka reč pride v takem slučaju prav za izgovor, vsaka beseda postane lahko žaljivka. Posebno kočljiva postane stvar zlasti še takrat, kadar so v druščini kakšna dekleta. Ko se ga pivci dobro »nalezejo«, se začno najprej zbadati, potem pa preidejo tudi k dejanskemu medsebojnemu obračunuvanju. Sreča je še, kadar se klatijo in bunkajo samo s pestmi, toda to se dogaja le redko kdaj in še to ponavadi le v bolj civiliziranih krajih. Drugod pa kar naglo spregovori svojo besedo nož. Iz gostilne kar kmalu nastane prava, pravcata mesnica. Vsak teden prihajajo v ljubljansko bolnišnico fantje in možje, ki so pri taki priliki svoje izkupili. Tudi včeraj so v bolnišnico sprejeli eno Gol( brez obleke se je rešil iz plamenov Maribor, 8. marca. Na Janževem vrhu nad Ribnico na Pohorju sc je pripetila usodna nesreča, ki je spravila uglednega posestnika v veliko življenjsko nevarnost. Obenem pa so okoliščine, v katerih se je ta nesrečni dogodek zgodil, tako nenavadne in zanimive, da zaslužijo, da jih podrobneje opišemo. Posestnik Ivan Kozjak, po domače Poker-žnik z Janževega vrha pri Ribnici na Pohorju, je prodaj tovarni lepenke na Podvelki za 8000 dinarjev lesa. Ko je ta denar dvignil, je kupil v trgovini steklenico bencina, potem pa se je zadržal v gostilni do temne noči. V temi se je napotil proti domu v hrib, ker pa je bila pot na zledeneli strmini nevarna, je prižgal svetilko. Tako je nekaj časa hodil, ko se mu je na ledu naenkrat spodrsnilo ter je padel na hrbet. Pri tem se mu je steklenica z bencinom, ki jo je imel v nahrbtniku,' razbila ter mu je tekočina prepojila obleko in nahrbtnik. Obenem pa mu je pri padcu ugasnila v svetilki sveča. Ko je svečo spet prižgal, je prišel z gorečo vžigalico preblizu obleke. Naenkrat se je z bencinom prepojena tkanina vnela ter je bil ne-srečnež^ v hipu ves v plamenih, kakor živa plamenica. K sreči ni v tem strašnem trenutku izgubil razsodnosti. Prva skrb mu je bila denar. Pograbil je osem tisočakov iz žepa ter jih vrgel v grmovje, za njim pa še zlato uro. Potem se je vlegel na tla ter se valjal po snegu, da bi ogenj udušil, toda bencin se ne da tako lahko pogasiti. Med valjanjem je trgal s sebe obleko, ki se mu je na hrbtu zaradi ognja že kar prilepila na kožo. Posrečilo se mu je, da se je le oprostil plameneče smrti ter se potem popolnoma gol, samo v čevlje obut. priplazil do doma. Domači so takoj poslali v Ribnico po zdravnika, ki mu je strašne opekline obvezal ter ga napotil v bolnišnico v Maribor, kjer se sedaj zdravi. Denar in zlato uro pa so šli domači naslednje jutro iskat na mesto nesreče ter so res našli tisočake in uro v grmovju. takšno žrtev, in sicer delavca z Grosupljega, Božidarja Ujesa. Sedeli so nekje v gostilni, vino jim je zlezlo v glavo,, padati so začele pikre besede in ni trajalo dolgo, ko so se zal,!.:.!.ali noži. Pri tej priliki jih je najbolj izkupil Uješ, katerega so rogovileži hudo oklali po obrazu. V bolnišnico pa sta bila včeraj sprejeta tudi dva druga ponesrečenca, ki sta dobila poškodbe pri delu. Posestnik Anton Bergant iz Blagovice je delal v gozdu, pa ga je pritisnilo deblo tako hudo, da mu je zlomilo levo roko. Bajtarja Egidija Radija iz Leskovca je hudobna krava tako hudo dregnila z rogovi med rebra, da se je moral zateči po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico. Po dolgem času nas je enkrat presenetila vesela vest, vesela za našo bolnišnico. Iz Bel-grada je prišlo sporočilo, da bo bolnišnica dobila poldrug milijon dinarjev. To je lepa reč! Mislimo, da tisti, ki bodo s tem denarjem razpolagali, menda vendar ne bodo toliko nesmo-treni, da bi morebitne, že itak nepotrebne »prihranke« pošiljali nazaj v Belgrad. Bog ne prizadenil 39 Smrt vznemirja Craigley College Moral pa se je nekoliko razočarati v svojih pričakovanjih. «Lucae,« je reka! MacPhey kratko, «govoriti moram z gospodično na samem! Vi ste eden izmed najstarejših v razredu. Zahtevam, da ohranite red, dokler bo Vaša profesorica odsotna, in da jo takoj pokličite, čim bo prišlo do kakega ropotal« •Dobro, gospod MacPhey ...« «V redu.« MacPhey je »topil proti vratom, gospodična Santaiy pa je šla za njim. Ta hip pa se je iz zadnjih klopi zaslišal droben glas: | »Zdaj bodo pa aretirali gospodično!« Začul se je pritajen srnah, in ko so se vrata zaprla, je Lucas za katedrom dostojanstveno rekel: «Jezik za zobe, Wioch! Mir!« Gospodična Santaiy je brez besede sedla v klop v sosednji učilnici in mračno pogledala MacPheya: «Kaj želite?« »Rad bi govoril z Vami,« je z resnim glasom naglo odgovoril detektiv. »Priznati morate, da sem v Vaši stvari čisto dostojno ravnal, mar ne? Nikomur nisem izblebetal niti besedice.« Gospodična Santaiy je prikimala z «Rekel sem Vam,« je nadaljeval detektiv, «da mi Vaša pomoč najbrž še po- trebna. Prav zdaj mi je potrebna. Stvar je v zvezi z gospo Bemard-Mose.« Zenici gospodične Santaiy sta se sko-ro neopazno razširili in rekla je: «Ali res?« «Izvedel sem, da je v veliki nevernosti. Ne bi je rad ponovno prestrašil. Danes je doživela že zadosti nesreč.« «In kako bi jaz pomagala?« je z ledenim glasom vprašala profesorica francoščine. »Takoj! Na vsak način moram danes zvečer oditi k gospe j Bemard-Mosejevi v »Pomorski kompa6«. Pri tem pa bi mi morali pomagati Vi!« «Kako?« »Dobila ee bova na koncu velikega drevoreda po deveti uri, ko bodo učenci že v posteljah. Odšla bova do krčme. Jaz bom ostal zunaj pred velikim oknom, ki gleda na dvorišče Vi pa boste vstopili m poiskali gospo Bemard-Mose ter 6i izmislili primerno pretvezo, da jo boste odpeljali čim prej iz njenega malega salona. Kakšna bo pretveza, pa prepuščam Vam samim. Do devetih zvečer iihate čas, da a: česa domislite! Gospodična Santaiy je skomizgnila z rameni: «To se mi ne zdi čisto v redu.« »Povsem v redu pa tudi ni, če se človek pod tujim imenom zaposli, gospodič- na V/ilkinson! Tu gre za življenje in smrt! Lahko bi se 6eveda obrnil tudi na policijo. Toda kot sem dejal, ne bi rad prestrašil gospe Bernard-Mo6 2 Saj se je danes že prevečkrat razburila. Zato pa potrebujem Vaše pomoči!« Profesorica francoščine je ponovno skomiznila z rameni. «Ne morem več izbirati,« je rekla. «Naj bo. Za zdaj pa bi Vam samo želela zastaviti eno vprašanje. Kaj je z gospodom Ne-tltonom?« Lahen nasmeh je zaigral na detektivovih ustnah, ko je pogledal v oči ženo, ki mu je sedela nasproti. «Nikar ne skrbite za gospoda Netl-tena,« je rekel. «Prav tako dobro veste kakor jaz, da se mu ne bo zgodilo prav nič hujšega, kakor tisto, kar je zaslužil.« Takoj po večerji je začelo deževati. S stezic v Craigleyu je_ izginil prah, zraven vhoda v šolo pa se je naredila luža. Devet je odbila v cerkvenem stolpu. Na koncu glavnega drevoreda, ki je vodil do šole, ja stala majhna ženska prikazen v črnem dežnem plašču. Stisnila 6e je pod drevo. Stopila je iz mraka, ko se je v drevoredu pojavil človek visoke rasti, ki je prihajal iz šole. »Ali ste to Vi? Odlično!« MacPhey je stresel dežne kaplja z ramen. »Pojdiva! Sla bova po bližnjici, ni tre. ba, da bi naju kdo videl!« Stopila sta čez polje hitro in brez besed. Mokra trava jima je močila čevlje. Ni bilo slišati nobenega šuma razen enakomernega udarjanja dežnih kapljic in od časa do ča6i je zaskovikala sova. Kmalu so se pred njima zasvetile vaške luči. Še naprej sta šla po bližnjici in prišla do zapuščenega hleva za krčmo. Med njima in gostilniškim poslopjem je bila gosta zavesa dežja, ki je padal neprestano. Od daleč je bilo čuti, kako 60 zvenele čaše, doneli veseli glasovi in se razlegal prešeren smeh v »Pomorskem kompasu«. MacPhey je prijel gospodično Santaiy za roko in ji pokazal osvetljena okna.: •Prva svetloba tamle pred nama prihaja iz gostilne. Onale Jruga, ki je nekaj bližja, pa prihaja iz salona gospe Berna i i-Mose. Sicer pa morebiti gospe Bemard-Mose ni tam. Pojdiva pogledat!« Stonil je korak naprej, pa 6pet zastal: «Ali veste, kaj ji boste rekli? Nikar ne pozabite, da moram ostati v sobi vsaj četrt ure.« «Vem,« je rekla gospodična Santaiy. «Da me je poslal gospod Netlton.« »Dobro!« «V rrvaku sta se približala staremu zidu vaške gost lnc m k odprtim oknom v stanovanju gospe Bemard-Mo6e. Iz gostilne je prihajal bučen smeh, nato pa se je zaslišal glas gospa Hiffa, ki je govoril precej nejasno: «Torej gospoda, če že želite, pa bom zapel tisto dobro poznano pe6em: «Na koncu vasi pa gostilna stoji, ena, dva, trii« In gospod Hiff je zapel malo skozi nos, ostal družba pa je e globokim basom Rjsremljala to me'odijo. MacPhey in gospodična Santaiy, ki eta se bila že popolnoma približala k oknu salona, sta 'a^ko opazila skozi presledke med cvetličnimi lončki ki so bili razvrščeni pred oknom, gospo Bemard-Mose, ki je ležala tv. divanu v lepi vijoličasti domači obleki ter brala neki ilustrirani list. MaoPhey je gospodično Santaiy po-il za rokav ter ji šepnil na uho: «Vse je ▼ redu. Okno je odprto, lahko bom prišel noterl Pojdite okrog hiše, vstopite pri glavnih vratih in vprašajte za gospo Bemard-Mose!« Gospodična Santaiy 6e je za trenutek zagledala v mimo 6liko, ki ji jo je nudil 6alon. Nato je odšla po prstih. V gostilni so bučno prepevali vsi skupaj z gospodom Hiffom. »Hudič!« je zaklel MacPhey. Gostilniška vrata so se na široko odprla in na dvorišče je padel velik polkrog luči. Sredi tega svetlega polkroga je stal Hiff s precej nesigumimi nogami. Stopil je korak naprej, pa obstal. Nemogoče je bilo uganiti, če je bil opazil detektiva, ki se je bil prilepil k zidu. Prav tako je bilo nemogoče reči, kaj je videla gospa Bemard-Mose, ki se je dvignila z divana in pogledala skozi okno Od tu in tam O Slovencih, ki bivajo v Zagrebu, so oni dan pisali belgrajski listi in rekli, da vseh teh slovenskih ljudi v seznamih za volitve v hrvaški sabor ni. Listi so rekli, da je bilo pri ljudskem štetju v Zagrebu 16.000 takih, ki so navedli, da je njihov materinski jezik slovenski. Sedaj pa se je oglasil zagrebški list »Obzor« in rekel, da vest belgraj-skega lista ne odgovarja resnici, ker je v Zagrebu prvič le 15.000 Slovencev, drugič pa bodo vsi ti Slovenci imeli svojo volilno pravico, le da so pristojni v hrvaško banovino. Tako bodo imeli volilno pravico tudi Madžari in Nemci na Hrvaškem, če so pristojni v te kraje. Pač pa ne bodo imeli volilne pravice tisti Slovenci, kakor tudi ne tisti Hrvatje, ki niso pristojni v banovino Hrvat-*ko, pa čeprav stalno bivajo v tistih krajih. »Zagrebški list« se je spravil nad »Jutro« in pobija njegove navedbe glede spoštovanja nekaterih državnih in stvarnih dejstev. »Zagrebški list«, ki je glasilo bivšega poslanca Ziga Scholla, pravi, da »Jutro« ni navedlo nobenih takih dejstev, katera bi bilo treba brezpogojno spoštovati. Ce misli »Jutro« s tem sporazum, je lepo, vendar pa so bila tudi Jjred sporazumom nekatera dejstva, ki jih pa JiN^C dokler je bila na oblasti, ni znala spoštovati. Zadosti je, če se pove, kaj so takrat mislili o hrvaškem vprašanju in da sporazuma sploh niso omenjali. List nato pravi, da so zaradi hrvaškega odpora mnogi spremenili svojo taktiko, vendar pa ostane vprašanje, kaj ti ljudje v resnici mislijo in če so znabiti spremenili tudi svoje mišljenje. Glede ljubljanskega »Jutra« se »Zagrebški list« najbrž ni zmotil, če je podvomil v spremembo njegovih jugoslovenarskih nazorov. Osnutek državnega proračuna pripravlja finančni minister dr. Šu*c;. Minister dr. Sutej se stalno posvetuje z drugimi ministri in sprejema od njih proračunske predloge za njihove resore. Verjetno je, da bo proračunski predlog sestavljen že do konca tedna, nakar se bo z njim bavila vlada. Ker pa skupščine ni, bo morala vlada za uveljavljanje proračuna izdati še posebne zakonske uredbe. Bivši muslimanski minister dr. Šeflrija Behmen je zabrenkal v listu »Pravda« na jugoslovansko struno. List namreč pravi, da muslimani odločno stoje na stališču jugoslovenstva, kakor so se zanj odločili 1. 1922. Muslimani niso nikdar zapustili svojega naroda, jezika in domovine. Zato so uver-jeni, da jih samo in edino Jugoslavija združuje in da ne sme priti med nje nič takega, kar bi jih trgalo od Belgrada. Cilj pisanja dr. Behmena je prozoren. Ost je dejansko naperjena proti zahtevi, da bi tudi Bosna dobila svojo avtonomijo. Če bi se to zgodilo, bi bil vpliv dr. Behmena nedvomno zmanjšan, ker je bil njega že pokojni dr. Spaho potisnil v ozadje. Ce pa Bosna ostane pri Belgradu, pa je verjetno, da se bo dr. Behmenu vendarle posrečilo dobiti nekje zaslombo. Manifestacija hrvaških Bunjevcev in Sokcev iz Vojvodine, ki bi morala biti že preteklo nedeljo v Subotici, pa je bila zaradi krajevnih napetosti odpovedana, se bo vendarle vršila, in sicer v Osjeku. Hrvaške politične organizacije v Vojvodini se zborovanju niso hotele odpovedati, so pa zato izbrale tak kraj, ki spada pod banovino Hrvatsko. Verjetno pa je, da to zborovanje ne bo tako številno obiskano, kakor bi bilo zborovanje v Subotici. Z umorom dveh socialističnih pristašev v Valjevu sc bavi sedaj valjevsko sodišče. Na dan decembrskih volitev 1. 1938 sta bila ubita v Valjevu trgovec Milko Korač in delavec Dragan Nikolič Oblasti so zločin dolgo preiskovale, toda krivcev navzlic preprostim okoliščinam niso mogle izslediti. Šele potem, ko je družina ubitega trgovca razpisala visoko denarno nagrado za izsleditev morilcev, so se pojavili ljudje, ki so točno podali sled za morilcem. Sum je padel na občinskega stražnika in nekega drugega prenapeteža, ki je bil predsednik domače četniške organizacije. Njuna glavna obremenilna priča je neki naglušni starcc, ki se je tedaj nahajal v neposredni bližini, ko jc bil zločin storjen. Oba osumljenca odločno tajita svojo krivdo. Odvetnik dr. Topalovič, ki zastopa družini ubitih, pa je'ugotovil na razpravi zanimivo okoliščino, da je namreč orožniška postaja šele tri dni po umoru poslala nadrejeni oblasti poročilo o umoru in da je bilo povrh tega poročilo silno pomanjkljivo. Vse je kazalo, da oblast nalašč ni hotela pohiteti pri tej razpravi, ker sta bila oba osumljenca vneta pomagača za listo dr. Stojadinoviča. Za zadružno tovarno, ki bo izdelovala modro galico, se potegujejo kmetijske zbornice v naši državi. Država je imela doslej pogodbo s tovarno »Zorka« in s tem je seveda tovarna znala vsako priliko porabiti za to, da je navijala cene galici po mili volji. Vinogradniki so se ponovno pritoževali proti temu, toda uspeli niso nikdar. Sedaj, ko bo konec junija potekla pogodba med tovarno >n državo, pa menijo kmetijske zbornice, da bi bilo dobro, če bi se ustanovila nova tovarna na zadružni podlagi, katera bi dobavljala cenejšo galico vinogradnikom. Tako bi vinogradniki mnogo pridobili in bi se obenem izvili iz rok privilegiranih tovarnarjev. Pobudo v tem smislu vodi novosadska kmetijska zbornica, ki je posredovala že v trgovinskem ministrstvu, da bi se pogodba s prejšnjo tovarno ne obnovila več, obenem pa naj bi dobile kmetijske zbornice dovoljenje za ustanovitev nove tovarne. 18. marca bo ▼ finančnem ministrstvu razprava o davkih, za katero so se potegovali pridobitni krogi v naši državi. Saj sta bili dve skupni konferenci v Ljubljani, in sicer industrijska in obrtniška, na katerih so vsi zahtevali, naj bi se mnoga določila v davčnih predpisih spremenila. Takrat je zastopnik finančnega ministra poudaril, da na temeljito spremembo ni misliti, pač pa bo minister ustregel tistim željam, glede katerih se bo pokazalo, da so res upravičene. In tako bo sc«bcj ▼ ponedeljek konferenca o davčnih pre-oeoovah. Ker ji je prepovedal hoditi v cerkev, je ubila moča Slavka Miličevič iz vasi Bumbarevo Brdo pei Kragujevcu. Dvajset let sta bila poročena, toda ni ga bilo dneva, da se ne bi sprla. Nazadnje ji je mož tudi prepovedal hoditi v cerkev. Nedavno pa ji je spet dovolil, toda čim je prvikrat prišla iz cerkve, jo je pretepel in rekel, da ji ne bo obiskovanja v cerkev več dovolil. Ko pa je ponoči mož odšel spat, je Miličeva vzela sekiro in moža ubila. Dinamit je eksplodiral v roki divjemu lovcu, M je pri Trogiru poskušal z razstrelivom loviti ribe. Mato Vidovič je bil strasten ribič in je na debelo uničeval ribe z dinamitom. Pri enem takih poskusov jo je pa temeljito izkupil. Dinamit-ni naboj mu je eksplodiral v roki in ga vsega na drobne kosce raztrgal. Nesreča je v svarilo tistim ljudem, ki brezvestno uničujejo na tisoče mladih HI*! ju s tem uničujejo ribji zarod. Najlepša zvezda Amerike v prekrasnem filmu bogatega razkošja in sijaja, čarobnih atrakcij in senzacij na ledu, ki jih izvaja znana skupina drsalcev »The international ice follies« Kino Union, tel. 22-21 JO AN CRAVFORD — Ob 16., 19. in 21. uri Karneval na ledu N« zamudite lasa sporeda, ki bo medil vsakomur okli* atttk* . Bivši poslanec obsojen zaradi komunistične propagande Karel Doberšek in tovariši pred velikim senatom Maribor, 13. marca. Včeraj dopoldne je bila pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča tajna razprava po zakonu o zaščiti države proti štirim obtožencem iz Prevalj, kd so prišli pred sodišče zaradi komunistične propagande. Sodbe pa 6 od išče včeraj ni izreklo ter je bila razglašena danes ob 12. Sodba je bila javna ter je vladalo za razglasitev veliko zanimanje, zlasti med mladimi mariborskimi juristi. Pred sodiščem so se zagovarjali bivši poslanec in vpokojeni učitelj Karel Doberšek iz Prevalj, delavec Vavče Matevž ter posestnika Beno Kotnik in Adalbert Krautberger. Sodba 6e glasi sledeče: Karel Dober- šek se obsoja na 4 meseca zapora in 600 din denarne kazni nepogojno. Vavče Matevž dobi 3 mesece zapora in 300 din denarne kazni nepogojno, povrhu pa mora odsedeti še 4 mesece pogojne kazni, na katero ja bil svoječasno obsojen. V kazen se jima všteje preiskovalni zapor. Beno Kotnik ki Adalbert Krautberger se obsojata vsak na 3 mesece zapora in 300 din denarne kazni pogojno na 3 leta. Državni •tožilec je glede oprostilnih delov sodbe prijavil revizijo, glede kazni pa priziv zaradi prenizke odmere. Branilec pa je prijavil revizijo glede vseh obtožencev. Na njegov predlog je 6enat tudi odobril izpustitev Doberšeka in Vavčeta iz preiskovalnega zapora do pravomočnoeti sodbe. 2e skoraj pol milijona dinarjev je zbranih za zimsko pomoč Ko Ljubljančani bero zagrebške in belgrajske liste, se čudijo, zakaj ljubljanski časniki ne pišejo o akciji za zimsko pomoč, ko so iz drugih mest v listih tako pogosta in podrobna poročila. Seveda so bili zastopniki ljubljanskih dnevnikov tudi povabljeni k sodelovanju v akcijskem odboru, saj prav naši časnikarji pomagajo vsem dobrodelnim akcijam k tako velikim uspehom, in bi bili lahko prav mnogo pisali. Tako je tudi v tem pogledu Ljubljana pokazala svojo visoko srčno kulturo, ker svoje dobrosrčnosti ne obeša na veliki zvon. Zato akcijski odbor zbira darila brez reklame, na tihem in tudi brez pritiska. Kadar bo pa zbrana za uresničenje načrtov akcijskega odbora potrebna vsota, bo javnost dobila natančen in podroben obračun vseh prispevkov in izdatkov. Brez propagande zbrani in na tihem podarjeni prispevki za zimsko pomoč se bližajo že polovici milijona! Nekateri naprošeni so mislili, da bo v Ljubljani zbrani denar poslan v Belgrad osrednjemu odboru za zimsko pomoč. To pomoto moramo javno popraviti, 6aj prav ves v Ljubljani zbrani denar ostane ljubljanskemu akcijskemu odboru za zimsko pomoč našim revežem, poleg tega pa ljubljanski akcijski odbor računa še celo na podporo iz Belgrada. Ožji odbor za zimsko pomoč, ki mu predseduje mestni župan g. dr. Juro Adlešič, je z raznimi uradnimi referenti doslej obdelal imenik ljubljanskih pridobitnikov in sploh vire dohodkov ter pripravil tudi predloge, kako naj se zbrana vsota najbolj koristno in plodonosno uporabi za pomoč manj premožnim slojem, tako da bo ta pomoč rodila koristne in trajne plodove za vse ljubljansko prebivalstvo. Ta ožji odbor se je obrnil tudi na Zvezo me6t kraljevine Jugoslavije, na Centralni odbor za zimsko pomoč in na druga mesta v Belgradu zaradi upoštevanja daril za zimsko pomoč pri predpisovanju davščin, sicer je pa iupan g. dr. Adlešič kot predsednik odbora za zimsko pomoč tudi že ponovno osebno in ustno z uspehom posredoval tako v Belgradu kakor v Ljubljani pri raznih oblastvih, a tudi pri največjih podjetjih in zavodih ter posameznikih, da je ljubljanska alkcija za zimsko pomoč kot dobrodelna akcija s posebnimi prednostmi podprta od vseh 6trani. Seveda so pa prosilci pri nekaterih naleteli tudi na izgovore ter na kritiko zlasti glede obUke pismene prošnje, čeprav ljubljanskih prošenj nikakor ni mogoče primerjati n. pr. s kategoričnim predpisom po drugih mestih, ker tukajšnje prošnje tudi niso tako mišljene, pač se pa ljubljanski odbor zanaša in računa na dobro voljo ter srčno kulturo ljubljanskih premožnih krogov a prepričanjem, da se tudi v Ljubljani trdni gospodarji zavedajo svojih socialnih dolžnosti ter znajo računati c trajno koristjo, ki jo imajo do socialnih akcij vsaj posredno. Ves zbrani denar bo razdeljen po sklepih akcijskega odbora ter za pravilno in pravično razdelitev pač dosti trdno jamčijo osebnosti, ki so oklic podpisale kot predstavniki korporacij in organizacij ter sploh kot zastopniki ljubljanskih pridobitnih krogov in tudi kot predstavniki ljubljanske srčne kulture. To, pod oklicem za zimsko pomoč podpisano predstavništvo je pa pač tako visoko vzvišeno nad kakršnimikoli dvomi o pristranosti in nad vsemi podobnimi domnevami, da sleherno tako nezaupa^-nje ali vprašanje postavlja dvomljivca pred našo javnostjo na pravo mesto. Spet pa moramo poudariti, da se nekateri še vedno ne morejo ali nočejo zavedati sedanjik socialnih razmer, ki si upajo že javno ogražati dandanašnji socialni red. Nepoučenost, lahkomiselnost, zakrknjenost ali stiskaštvo takih se lahko bridko maščuje. Časi so tvegani in v dobi konjukture ao dani vsi pogoji, da se o pravem času zavarujemo pred najhujšim in izognemo usodnim posledicam. Izgovori so torej neutemeljeni in zelo škodljivi! Med tistimi, ki bi brez občutne žrtve lahko prispevali, je pa tudi nekaj takih, ki zahtevajo splošno socialno davščino. Malenkostno dolžnost torej hočejo s svojih ramen preložiti na že preobremenjena ramena manj premožnih slojev. To se jim pa. s socialno davščino ne bi posrečilo, saj bi bila o3 njih samih nasvetovana socialna davščina gotovo strogo progresivna in bi najhujše zadela iniciatorje same, ker bi je manj premožnim »lojem sploh ne bilo treba plačevati. Pri pregledovanju prispevkov se pa tudi opaža, da zimske pomoči nekateri ne smatrajo za akcijo splošne dobrodelnosti in zato stoje lepo ob strani, češ, saj nam ni treba sodelovati in podpirati reveie. Oklic Nj. kr Visočanstva kneginje Olge pa velja prav vsemu prebivalstvu jugoslovanskih mest, naj po svojih močeh priskočijo revežem na pomoč. Vsa dobrodelnost se mora torej koncentrirati tako, da tudi organizirana dobrodelnost pomaga akciji za zimsko pomoč k čim najčastnejšemu uspehu! Za treznostni teden Skioptično predavanje o alkoholizmu bo dreri ob 8 zvečer t frančiškanski dvorani* Pridite vsi, ki vam je pri srcu treznost našega naroda! Vstopnine ni! Prvi zimski vzpon po jugovzhodni steni Turske gore Ljubljana, 14. marca. Preteklo nedeljo, dne 10. marca, so po dvanajsturnem napornem plezanju Benkovič Bine ter Pavle Kemperle iz Kamnika in Lojze Dolničar iz Ljubljane preplezali jugozahodno steno Turske gor® v Kamniških Alpah. Plezalce je skraja pri delu močno oviral hud mraz, zelo pa jim je nagajal tudi silni veter, ki se je kasneje k sreči polegel. Plezanje je otež-kočal sneg, ki ga je bilo v 6teni še vse polno, in droban led, ki je na mestih preprezal skalne sklade, Tik pred izstopom iz stene jih je prehitela noč, vendar so sc odločili kljub temu za težavni sestop ter prišli v Kamniško Bistrico v poznih nočnih urah. Stena je visoka približno 300 metrov, zahtevala pa je 12 ur plezalnega dela. Vzpon jc označiti kot prvi zimski vzpon po imenovani steni. Ista skupina je dne 25. februarja kot prva pozimi prelezala tudi vzhodni steber Brane ter po njem tudi sestopila. Za 4o vežbalno turo (smeri partija ni izvedla do vrhovališča, ampak je z najvišje točke stebra spet sestopila) je skupina porabila štiri ure in pol. Plezarija je potekala v skoraj pooolnoma kopni skali. Sporočite, če imate staro poMitvo l Starega pohištva in podobnega blaga se je pri pospravljanju podstrešij ponekod nabralo toliko, da so ljudje v zadregi, kam s to zavrženo robo. Pri prodaji se dosežejo tako majhne vsote, da zavrženo blago res mnogo bolje obrnemo, če ga izročimo mestnemu socialnemu uradu za mestne reveže. Pravi revež zna tudi slabo omaro ceniti, ker mu še vedno dobro služi, prav tako pa tudi obrabljen stol, posteljnak in posteljno perilo ter raznovrstno obnošeno obleko in obutev, saj so revne matere kaj spretne pri predelovanju oblek predvsem xa otroke. Zaito mestni socialni urad prosi našo dobrosrčno javnost za staro pohištvo in podobno blago, ker ga zbira v svoji baraki nasproti Kolinske tovarne. Kdor ima kaj porabnega pohištva in drugega takega blaga odveč, naj na najbolj priložen način sporoči mestnemu socialnopolitičnemu uradu svoj naslov in čas, kdaj sme urad poslati po pohištvo. Kdor pa more in je tako ljubezniv in požrtvovalen, naj pa take predmete pošlje sam na nekdanje posestvo »Obnove« nasproti Kolimssi tovarni na »martinski cesti in naj jih odda hišniku proti potrdilu. Mestno poglavar-svo je hvaležno za vsako malenkos, ki bi revežem še prav prišla ter zato že sedaj vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirancev. K organizaciji zaščite pred zračnimi napadi je neizogibno potrebno, da hišni posestniki na notranji strani hišnih vrat nabijejo pregleden seznam, natanko kje je glavni plinski zapirač, glavni vodovodni zapirač, glavni hišni odtočni kanal in tudi, kje so elektroštevoi. Opis, kje so te naprave, naj bo jedrnat in zanesljiv, da v primeru vaje ali resne potrebe teh naprav ne bo treba šele iskati. Vse te naprave naj bodo tudi vedno naglo dostopne ter vidno označene a posebnim napisom. Kadar se oglasijo signali za vajo ali resen napad, morajo hišni posestniki ali njih pooblaščenci takoj zapreti glavni zapirač vodovoda in plina, ker bodo tehnične zaščitne čete strogo nadzorovale izvajanje predpisom Vremensko poročilo »Slovenskega doma« športne vesti Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v O1 a » ► ■s 03 •S «3* -a O X o a ■s s Veter (smer. inkont' Padar vino . « CQ • *® ■3 a m/m f Ljubljana 753-0 9-6 6"b 86 9 sw» 7*1 dež Maribor 7511 10-2 1-0 90 7 0 — — Zagreb 756-1 10-0 4-0 80 7 sw, — Belgrad 759-3 9-0 4-0 50 4 sw, — Sarajevo 762-1 8-0 3-0 80 5 0 — *-» Vis 760 1 9-0 5-0 90 10 SE, — — Split 760-7 12-0 9-0 70 10 NE, 0-1 dež Kumbor 763 1 14-0 9-0 90 H E, — — Rab 759-6 9-0 6-0 90 10 NE, 0-6 dež auhroviui* 761-4 14-0 9-0 70 3 SE, — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, nestanovitno vreme. Temperatura zraka nespremenjena, deževalo bo tu in tam v presledkih. Koledar NajboljSi strelci hrvaško - slovenske lige so: Najuspešnejši napadalec je bil Lešnik (Gradjanski), ki je dal 28 golov. Sledijo Pavletič (Concor-dija) 17 golov, Muradori (Sašk) 12 golov, Wolfl (Gradjanski) 11 golov, Duh II (Ilašk) in Lokošek (Slavija O.) po 10 golov, Joso Matošič (Hajduk) in Matijašič (Sašk) po 9 golov, Antolkovič (Gradjanski) 8 golov, Vidakovič (Bačka), Radovnikovič (Hajduk), Djanič (Gradjanski) in Koprivnjak (Slavija O.) po 7 golov, Grinlal (Ljubljana), Medarič (Ilašk) in Matekalo (Gradjanski) po 6 golov, Beda (Concordija), Hitrec (Ilašk), Pupo (Ljubljana) in Batolič (Split) po 5 golov. Od naših igralcev so dali še Lah, Erber in Hassl po tri gole. Hrvaški nogometaši se pripravljajo na srela-nje s švicarsko nogometno reprezentanco. Hrvati se temeljito pripravljajo na mednarodno nogometno tekmo s Švicarji, ki bodo gostovali s svojo najboljšo postavo 2. aprila v Zagrebu. V ta namen imajo izbrani igralci danes popoldne svoj prvi trening. Za hrvaško reprezentanco prihajajo zaenkrat v poštev naslednji igralci: Glaser, Supri-na, Beloševič, Zutt, Pogačnik, Kokotovič, Zalant, Pavletič, Wraz-vozljaloi« že tako izvežbani in izkušeni, da ga ni poročila, ki bi bilo tako zamotano, da ga združena znano6t ne bi znala rešiti. Naročajte Slovenski dom! :2. V ozadju je že skoraj dodelana palača za prireditve. «Reoi ji pa, da sem pripeljal s seboj eno samo,« je dejal ves v skrbeh in v zadregi. V celem nam ja ta čmi Douglas izredno močno ugajal, in ko smo vedno znova morali spet poslušati, da je kral) postal nemiren in smo se celo 6ami prepričali, da so skrili prav vse orožje v poletni paviljon, smo z občudovanejm zvedeli za vzrok te kraljeve zaskrbljenosti: bil je to Karaiti, ki se je navidez popolnoma brezskrbno, s prijazno se režečim obrazom, neoborožen in brez spremstva pozibaval na svojih debelih nogah. Rdeči Douglas, trebušasti Kuma pa je ostal, ko je zvedel o orgiji, lepo doma na svoji posesti. Njegovi vazali so tedaj prišli brez vodje na praznik ter so na ta način pomnožili Ka-raitijeve vrste. Petek, 26. julija. — Ponoči so v temi korakali mimo naše hiše makinski pevci, ki so prepevali pesem princese: , - «To je dan, to je dan, ko je bila rojena; Nei Ka-maunava je bila danes rojena — lepa princesa, kraljica Butaritarija.« Tako se je glasila, kakor so mi rekli, pesem, in to besedilo so ponavljali brez konca in kraja. Pelje je bilo seveda popolnoma deplasirano, in vsa ta predstava je bila le skušnja. Hkratu pa je bila tudi podoknica, nežna pozornost našega novega prijatelja Karaitija, ki nas je hotel na ta način počastiti. Ponedeljek, 29. julija. — Končno je napočil veliki dan. _ V prvih nočnih urah nas je zbudilo močno ploskanje in petje Nei Kamaunavi na čast; melanholične, zategnjene in nekoliko grozeče zvoke so od časa do časa pretrgali kriki, ki so človeku zledeneli kri v žilah. In pri vsem tem trušču smo prihodnje popoldne zagledali človečka, punčko, kateri na čast je bila uprizorjena vsa ta polnočna svečanost, kako se je popolnoma gola neopaženo in brezskrbno igrala na travniku. Poletna dvorana na umetnem otočku se je O6tro odražala od lesketajoče se lagune ter je s svojo pločevinasto streho bliščala v poletnem 6olncu. Danes so to dvorano od ranega jutra pa prav do pozne noči Angleška vojska na francoskem Po dvajsetih letih je ozdravel Iz Švice poročajo, da je po dvajsetletni bolezni ozdravil nekdaj slavni ruski plesalec Nižinski, ki se je zdravil na kliniki za duševno bolne v Keuerlingenu. Nižinski je sin nekega ruskega akrobata in je že v zgodnji mladosti kazal velik talent za plesno umetnost. Že kot triletni deček je nastopal in še mlademu se je odprla pot do slave. Leta 1913. se je oženil, rodila se mu je hčerka, njegova plesna umetnost je žela vedno več slave. V to njegovo srečo pa je nenadoma posijal temen žarek. Njegovi tovariši so opazili, da se v njem nekaj čudnega dogaja in da ni več tako zbran in priseben ter da njegove misli plavajo bogve kje. — Zlasti je njegove znance in prijatelje zaskrbelo ko so v Saint-Moritzu nekega dne^ opazili, da nosi na prsih križec iz medi. Na vprašanje, kaj naj to pomeni, je odgovoril, da je to sirnimi njegove usode. Ta nenadna kriza je sicer minila, toda vedno bolj je bil raztresen. Tako je šlo vse do konca svetovne vojne. Na njegovo duševno razpoloženje sta vplivala svetovna vojna, zlasti pa bolj-ševiška revolucija. Pri neki predstavi 1. 1918. v Ameriki je nenadoma izgubil oblast nad seboj in se na odru zrušil. Gledalci in orkester, vse je pričakovalo, kaj bo. — Nenadoma pa je Nižinski vstal in rekel, da bo zaplesal ples »Vojna«. Zaplesal je nek ples, da je gledalce prešinjal strah. Zdelo se jim je, kakor da bi bil brez telesa. Naenkrat pa se je zopet zrušil: s kraljem plesa je bilo konec. Odpeljali so ga na kliniko v Keurlin-gen, kjer je preživel leta, ne da bi se zavedal svoje žalostne usode. Njegove ustnice so onemele, njegova umetniška sila je splahnela. Lani meseca julija pa je prišel v bolnišnico Sergej Lifar obiskat svojega nekdanjega učitelja in mojstra. Odločil se je, da bo pred njim zaplesal ples »Pošast z rožo«, ples, s katerim je Nižinski žel največ slave in priznanja. Le-ta ga je nekaj časa gledal, potem pa je začel kriliti z rokami in delati razne kretnje. Hotel je spregovoriti. »Pleši, saj znaš plesati!« mu je zaklical Sergej. »Jaz znam skakati in nihče drugi tega ne zna,« je odvrnil Nižinski. »Le poglej me k In zopet je po dolgih letih naredil plesno kretnjo, čudovito, kakor da plava po zraku, in ki je ni znal narediti nihče, razen' njega. Od tega dne naprej se je njegovo zdravje zboljševalo in duh se je začel vračati. Jasnine, prej nepoznane, so postajale večje in večje. »Nižinski sicer ne more več plesati« — so rekli zdravniki — »živi pa lahko kakor vsi drugi in lahko zapusti bolnišnico.« Njegovi prijatelji ga skušajo spraviti v Ameriko. kjer bo Dočakal dne. ki mu ne uide noben zemljan. Nekaj številk o današnjem svetu Po najnovejših podatkih živi danes na svetu 2139 milijonov ljudi na prostoru, ki meri 135.000.000 kvadratnih kilometrov, kar odgovarja na povprečno naseljenost 16 prebivalcev na km5. Na Kitajskem ta v Indiji stanujeta dve petini vsega prebivalstva; najgostejše naseljena je Belgija (269 prebivalcev na km5), potem Anglija z Welsom, a najmanj Avstralija), kjer pride na V6ak km5 komaj en človek. Na svetu je samo 36 me6t z nad 1,000000 prebivalcev, a samo šest jih ima nad 5 milijonov oblegali radovedni moški in ženske. Notri pa so se gnetli otočani vsake starosti in vsake velikosti, v vsakem stadiju golote in okrasja. Tako na tesnem smo bili v tej dvorani, da sem nekoč držal v naročju žensko, ki je bila več kaor lepa, žensko, ki 6ta ji noge dva gola fantička pritiskala ob moj hrbet. Tu je človek zapazil matrono v polni toaleti, s holoku-jem in s cvetličnim klobukom, medtem ko je njena soseda ta trenutek potegnila 6 svojih toktih ramen ko6 ogrinjača, pri tem pa se je pokazala za mesnat spomenik, ki ga je kakor las ozki ridi prej razkrival kakor pokrival in tajil. Male gospodične, ki so se imele za vse preimenitne, da bi ob takem dnevu hodile okrog gole, so ostale zunaj na vročem solncu, v rokah pa so držale svoje miniaturne ridije. Trenutek nato pa so stopile v polnem okrasju in lišpu ludii one v koncertno dvorano. Na obeh krajih dvorane 60 se izmenjavale različne pevske skupine; Kuma in Mali Makin ria severnem koncu. Butaritari in okoliške vasi pa na južnem, in obe stranki sta bili v polnem barbarskem okrasju. V sredi med tema dvema tekmovalnima trubadurskima taboroma pa je bila klop. Na njej sta prestolovala 2 do 3 čevlje nad stiskajočim se občinstvom, kralj in kraljica — Teburei-moa — kaor običajno v svojih prižastih pyjamah z usnjato vrečo čez eno ramo, vrečo, v kateri so bile (po splošni rabi in običaju tega otoka) njegove pištole. Kraljica pa je bila oblečena v purpumo rdeč holoku, imela j« spuščene, valovite lase. v rokah pa je držala pahljačo. Klop je bila z dobro pretehtanim namenom postavljena s čelom proti inozemskim gostom, in kadar je prišla vrsta za petje na Butaritarij-ce, sta se morata na klopi obračati ter sta nam pri tem kazala svoja široka hrbta. Od časa do časa sta se veličanstvi tolažili z glinasto pipico, pomp in gala-svečanost pa je dvigalo streljanje iz pušk, delo, ki ga je opravljala kraljeva garda. Tako smo pred obličjem vladarskega para čepeli na tleh in poslušali različne speve ene in druge plati. Potem pa sta se veličanstvi z gardo umekmli, in kraljice Viktorije sin ter snaha 6ta bila po buč- v prednjih strelskih jarkih. (Newyork, London, Tokijo, Pariz, Berlin, Moskva); mest z nad 100.000 prebivalcev pa je 540. Po šteju iz leta 1937. je imela Evropa 523 milijonov prebivalcev, a leta 1650. samo 100 milijonov. V zadnjih 300 letih se je število njenega prebivalstva kaj hitro dvigalo: 1700 leta — 118,5 milijona; 1750. — 140,6 milijona; leta 1800. — 187; 1850. — 266 milijonov, a 1900. — 401 milijon. Z ozirom na to se je gostota petkrat povečala. V Zedinjenih državah je bilo leta 1700. manj kakor 4 milijone ljudi, a 1930. se je tisto število povzpelo na 123 milijonov. Življenjski prostor zemlje, kjer danes stanuje okrog 2139 milijonov ljudi, more hraniti 6 do 8 milijard prebivalcev, če bi znanost in tehnika ostali na ieti višini kakor danes. Gotovo pa je, da človeštvo napreduje z ogromnimi koraki. Tako je bilo n. pr. 1904. leta za izdelavo enega avtomobila potrebnih 1291 delovnah ur. dočim jih je zadostovalo 15 let pozneje že 92. Človek naše dobe je komaj začel osvajati naravo. V bližnji bodočnosti, ko bo v stanju, da bo mogel izkoriščati nove in neizčrpne izvire energije, ki so mu na razpolago, bo tudi prostor, na katerem živi, zmogel brez posebnih težav preživljati tudi 30 do 40 milijard prebivalcev. Drobne V prvih petnajstih dneh januarja se je povečalo prebivalstvo Pariza za 666 novorojenčkov. Od teh je 333 moškega in 333 ženskega spola. Imovina Zedinjenih držav Amerike znaša okrog 300.000 milijard dolarjev., dočim doseže ves dolg 281.000 miliiard dolarjev. Torej 19.000 milijard prebitka! Program radio Ljubljana ,, ,DI„ Četrtek, 14. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Ruski zbori (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15 Napovedi — 13.02 Šramel »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Negoševe finance in finančna politika (dr. Peter Popovič. Belgrad) — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pergolesi: Sla-bat Mater. — Sodelujejo: ga. Tončka šuštar-Maroltova (sopran), ga. Marija Tutta (alt) in g prof. Matija Tomc (orgle) — 20.45 Pri severnih bratih slovanska resna glasba na ploščah) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester. Drugi programi Četrtek, 14. marca: Belgrad: 20.40 Kvartet. — Zagreb: 20 Komorni konc. — 20.30 Madrigalisti. — Bratislava: 10.40 Slovaške koračnice. — Praga; 20.05 Hamsonova igra »Viktorija«. — Sofija: 10 Wagnerjeva opera »Rensko zlato«. — Beromiinster: 20.40 Pomlad v švicarski narodni pesmi. — Budimpešta: 19.30 Opera. — Bukarešta: 20 Filh. konc. — Trst-Milan: 17.15 Violina. 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera. — Florenca: 19 Operetna gl. — Sottens: 21 Klavir. nem ploskanju poklicana, naj zasedeti izpraznjeni prestol. Naš ponos je bil na vsak način nekoliko prizadet, ker se nam je k našemu prestolu pridružil belec-nepridiprav, po drugi plati pa mi je bilo spet' čisto ljubo, kajti možak je nekoliko obvladal otoški jezik ter mi je lahko posredoval V6aj nekakšno slutnjo o vsebini spevov. Eden je bil domoljuben in je izzivalno vabil kralja Tembinoka iz Apemame, tega straha vse otoške skupine, naj se izkrca v Butarita-riju. Drugi je govoril o setvi in žetvi taroja. Spet drugi pa so bili zgodovinski ter so slavili umrle kralje ter njihova staroslavna junaštva, kakor na primer pitje za stavo ali pa veliko bitko. Najmanj en spev je obravnaval domačo dramo, ki jo je sijajno izvedla neka skupina iz Makina. Šlo je za nekega moža, čigar žena je bila umrla in ki v začetku objokuje njeno smrt, potem pa si vzame drugo ženo; prve speve (ali dejanja) so igrali izključno moški, proti koncu pa je nastopila tudi neka ženska, ki je bila šele pred kratkim izgubila svojega soproga, in kakor mislim, se je ta par vzajemno potolažil, kajti finale je izzvenelo 6rečno. Za pesmi pa mi je trdil moj «ci-cerone«, da so govorile «o ženskah«, kar bi bil prav lahko uganil tudi jaz 6am, brez njegove pomoči. Pristaviti moram še, da 6ta vsako skupino ojačili dve, ali celo tri ženske. Ženske so se stalno udejstvovale kot solistke in se niso pogosto udeleževale dejanja, temveč so se mudile večinoma v ozadju odra; v svojih ridijah, ovratnih verižicah in frizurah so bile podobne evropskim baletkam kakor jajce jajcu. Vselej, kadar se je predstava na kakšen način zavlekla in obetala postati dolgočasna, so stopile te dame naprej, in čudno je bilo videti, kako je primobalerino po vsakem nastopu po vsem videzu obšlo sramovanje, kakor bi se bila spustila v svojem navdušenju daleč čez tisto mero, do katere se je bila nameravala skustiti, in kako 60 jo njeni moški tovariši navidez pregnali z odra kakor nekoga, ki se je bil pokril sramoto. Podobni manevri spremljajo tudi resnično obscene prizore na Samoi; tam so dejansko tudi na mestu. Tod pa je 6lvar povsem drugačna. (Nadahevanie.)