704. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 4. decembra 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev,
_DAN“ Izhaja vsak dan — tu® ob nedeljah In broznlkih — ob 1. uri sjutraj; v pondeljkili pa ob 8. url ijutra], — Naročnina cnaSat ▼ Ljubljani v »pravništvn mesečno K 1'tO, z dostavljanjem na dom K 1*50; ■ pošto celoletno K 20*—, polletno X 10*—, Četrtletno K 6’—, mesečno K 1*70. — Z« Inozemstvo eeloletno K 80'—. — Naročnina M «l	pošilja	npravniitvn.	nr
m	Telefon Številka 118.	nt
;;' -t V>v/
•••#£•« * vT5"f4^l-;'>V'■: '■
. • - ■ .
vj ‘ '.v.v.c. i ‘ v js&Vir-V-V '< '
m
■K . Wr
../‘'V
■ . - 'i
-it'*' ‘"V ^
Sn
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
At	Uredništvo In npravnlfitvo:	:;j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica	St. 6.
Dopisi m poSlljajo orednlStvu. Nofrankirana pisma M ne sprejemajo, rokopisi so ne vračajo. Za oglase M plača: potit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana In ■abvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju po-m	pust. — Za odgovor Jo prllotltl znamko,	m
k	Telefon Številka 118.	ta
H—HMS
■■
Delovanje za ljudski
blagor.
Vsak kaj druzega obeta, kaj da boljše je za kmeta, vsak kaj druzega svetuje, vsak po svoje poučuje.
Eni zidajo zadruge, da imeli bi zasluge, drugim pa se zde mlekarne bolj denarne — in bolj varne.
Da poplačamo dolgove, treba bo doklade nove, ker za stara posojila težko najti Je plačila.
Eni upajo v centrale, ki vse mline bodo gnale, vso deželo razsvetljile in blagajne — posušile.
Drugi pa so tega mnenja, naj deželni zbor se menja, kar so eni zavozili, naj bi drugi prav storili,
fANtJE V0®L-
Eden v ljudski blagor dela, če razvija kje načela, — če za stranko agitira z liberalci se prepira.
Drugi misli, da deluje, če ljudi z neverci psuje,
Če visoko roke dviga množice na boj podžiga.
Tretji prazne fraze vpije, da svoj lasten greli prikrije, Zmago že naprej proslavlja, svoje množice pozdravlja.
<a
Drugemu pa zadostuje, da le kdo le zanj glasuje,
Ker s tem dana je beseda, da se kranjski kmet zaveda.
V	ljudski blagor dela tudi, ’ kdor se kam navzgor potrudi, kar drugod se le navaja — tu se praktično izvaja.
Težka je dolžnost poslanska, če je delavnost vsestranska komaj časa ima dosti, da izpolni vse dolžnosti.
Kar mogoče ni po dnevi, to se odloži na »drevi« — če se to onemogoči, se pa izvrši ponoči.
Večkrat se pritožbe čuje: bit’ poslanec je najhuje, kdo poznal bi vse »zadeve«, kdo naj ve za vse »zahteve«.
Eden rad bi zidal hleve, drugi rad prodal bi pleve, kje so razni vodovodi, kdo deli pomoč po škodi.
Kjer pa malo je podpore vsak dobiti je ne more, treba je tako deliti, da so vsaj pristaši siti.
r
V	ljudski blagor tud’ morala, dvojne vrste je postala, da mladina sc ne spridi, ona vsega naj ne vidi.
Kdor moralo poučuje, naj naravo zatajuje, in posebno v lemenatu, naj uči— o celibatu.
Kar se kje drugod dogaja, to na skrivnem naj ostaja, kar na Dunaju se dela, naj ne ve — Ljubljana bela.
Tudi drugi so načini, da se služi domovini, saj velijo sveta čustva, da živimo v blagor ljudstva.
Kaj bi se potem zgodilo, če bi ljudstva več ne bilo, kdo skrbel bi za poslance, kdo bi plačeval — finance.
Zato blagor se obeta če krog hšie štorklja leta to vsestransko delovanje si zasluži spoštovanje.
umPBM
LIST K K
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Ivana se je vrnila nato v svojo sobo. Njen prvi pogled se je obrnil k postelji, na kateri je počivala Lujza.
In strašen krik, krik brezčlove-škega-obraza, krik volkulje, ki ji hočejo iztrgati njene male, je bruhnil iz dna njene prestrašne duše:
Lujza je bila izginila!
VI.
Jetnikova vrnitev.
Ali smo povedali dovolj jasno, kakšna je bila strašna, brezmejna in neukrotljiva ljubezen matere do otroka? Ali je čitatelj razumel, da je Lujza pomenila Ivani vesoljstvo, življenje, neomajno vero in edini vzrok življenja? To oboževanje, porojeno v čaru, ko Lujze niti še ni bilo na svetu, se je bilo razvilo v vznešeno čuvstvo materinstva in postalo tisti neizrazljivejši čut, ki navda včasih žensko in se polasti vsega njenega bitja!
In to, kar je čutila zdaj, ni bila bolest, ni bil obup. Ivana Je iskala svojega otroka z gnevom in neodo-ljivo besnostjo bitja, ki išče svoje življenje. Cele štiri ure je blodila po
grmovju in goščavi, prepadena, kakor blazna, z razmršenimi lasmi in raztrgano obleko, opraskana od trnja do krvi. Nobene solze ni bilo v njenih očeh, in vendar se je morala zasmiliti vsakomur, kdor bi Jo bil pogledal.
Zdajci pa ji je prišlo na um, da je nazaj, pritekla vsa zasopla ...
Sredi velike izbe je stal mož, bled kakor zla usoda...
Henrik de Monmoransi!...
»Ah, vi se mi prikažete samo v najgroznejših urah mojega življenja!
Z enim skokom je bil pri njej, prijel Jo za zapesti in izpregovoril tiho, hripavo in naglo:
»Svojo hčer iščete? Povejte! Da, iščete jo! Vedite torej: vašo hčer imam jaz! Polastil sem se je — ona je v moji oblasti! Oorje ji, ako me ne poslušate!«
»Ti!« je kriknila ona. »Ti, podli izdajalec! Ah, ti si tisti, ki mi je ugrabil mojo hčer! Počakaj... glej, česa je sposobna mati!«
Z divjim stresljajem se je hotela osvoboditi, grizti, praskati, ubiti! Toda on jo je držal s sirovo silo.
»Molči!« je zarenčal, drobeč Ji zapestja. »Poslušaj... čuj me dobro! Ako jo hočeš videti...«
Mati Je slišala samo to besedo: videti jo! Njen gnev se je raztopil. Začela je prositi:
»Videti jo! Oh, kaj ste rekli! Videti jo!... Povejte — recite še enkrat, usmilite se! Objamem vam kolena, poljubiti hočem sled vaših sto-
S
Uti
Ce bo narod brez zaroda kak živela bo gospoda, kdor bi večje rad številce — ta skrbi naj za volilce —
Kdor ima preveč dolžnosti, težko reši vse kreposti, ker si večkrat nasprotuje, kdor na vse strani deluje.
Kar ne vidi se v besedi, kažejo nanj živi zgledi, to naj dobro vsak prevdarja, kdor se z ljudskim blagrom vkv ar ja.
Kam nas vodi pot?
T r s t, 26. novembra 1913.
Zakaj smo pravzaprav ustvarjeni? Mari zato, da vse svoje življenje garamo kakor živali? Li za to, da se nas prezira ter smatra kot manjvredni del Človeštva?
Ko so zasedli Slovani obal jadranskega morja, tedaj so bili še svobodni. A kmalu se je umaknilo solnce svobode za oblake in črne pošasti so se jim približevale vedno hitreje. Trepetali so pred verigami, a zaman.
Naduti barbari so bili močnejši in Slovan je moral podleči. 2a\ostno je povesil svojo glavo — kakor v kletki muke je občutil na vseh udih svojega telesa.
-	Leta teko... Marsikaj se je iz-premenilo od takrat. Prijetnejši in lepši so kraji, mesta... Razvoj industrije je napravil naravnost velik skok naprej. Imamo velike ladje, železnice. Zlasti pa smo doživeli do danes velik kulturni napredek na vsej črti, ki se ne da utajiti. Svet napreduje. Narava ne pozna nikakih ovir; vse, ki se Ji zoperstavlja, mora pasti pod njeno železno roko. Vse drvi torej naprej, povsod napredek. Samo v enem oziru nismo napredovali, marveč smo še tam, kjer smo bili: Naše hlapčevanje, naša sužnost traja še vedno dalje. Stoletja in stoletja že robotamo in vzdihujemo, a odrešenika ni nikjer.
Naš narod je ponižen. Stoletja in stoletja so naši pradedje pljuvali kri, ne da bi se uprli — razven dobe, ki jo značijo kmečki punti.
pinj! Ali ste rekli res, da jo morem videti?... Mojo hčer! Mojega otroka! Vrni mi mojega otroka!...«
»Poslušaj, pravim!... Tvoja hči je to minuto v rokah enega izmed mojih ljudi. Ljudi? Tisti mož je tiger, ako hočem, ali pa suženj moj. Zmenila sva se takole: poslušaj, ne gam se! Zmenila sva se: ako stopim k temu oknu in dvignem svojo čepico v zrak, pa vzame tisti človek svoje bodalo in ga porine otroku v grlo... In zdaj se gani, ako te veseli! ...«
Izpustil jo je in prekrižal roke.
Ona je padla na kolena in udarila s čelom ob tla; hotela je krikniti za milost, a ni mogla; samo roke je dvignila v znamenje žalosti in pokorščine.
»Vstani!« je zarenčal on.
Ubogala je naglo — še vedno s tisto strašno presunljivo gesto — z iztegnjenimi rokami.
»Ali hočeš ubogati?« je povzela zver.
Pokimala je z glavo, tresoča se blazno po vsem telesu.
»Poslušaj zdaj. Franc, moj brat... Vrača se!... Slišiš? Tu pred tabo bom govoril z njim ... Ako ne porečeš, da lažem ... ako molčiš ... bo tvoja hči še nocoj v tvojem naročju ... Ako zineš le besedo, dvignem čepico... in tvoja hči pogine! ... Olej, glej... Franc prihaja ...«
Po cesti se Je bližal od Monmo-ransija oblak prahu, kakor da ga že-
Sele pred desetletji Je naš narod spoznal, da nikoli ne bo dočakal odrešenika, zato se je začel polagoma in polagoma zanašati na svojo lastno moč.
Pri nas v Trstu pred desetletji ni bilo niti govora o Slovencih, ker so mirno trpeli in se niso upali dvigniti za svoje pravice. Danes pa nas je že nad 60.000 in nasprotniki nas vkljub najboljši volji ne morejo utajiti. To pa je tudi povzročilo, da so v zadnjem času vzrojili proti nam kakor gadje.
Od letošnjih deželnozborskih volitev naprej obstoja med Italijani in Nemci najtrdnejša zveza proti primorskim Slovanom. Pred tednom dni so si svojo zvezo zopet nekoliko bolj utrdili, ko Je bil na občnem zboru nemškega političnega društva napovedan naravnost besen boj proti slovanskemu ljudstvu. Ta boj se bo vršil v najzvestejši italijansko-nem-ški solidarnosti. Apelirajo na vlado, na poslance, da bi se na katerikoli način zatrlo pot razvoja slovenskemu narodu ob obali jadranskega morja. Slovani v Trstu in na Primorskem sploh morajo ‘biti uničeni!
—	to je njihova sveta parola.
Sicer pa so ti naši nasprotniki na delu že dalje časa. Da je to res, to dokazujejo državni uradi, v katerih so nastavljeni naši nasprotniki. Nemcev je v Trstu okrog 10.000, kateri so povečini vsi v državnih službah — saj drugje ne morejo biti, ker ne poznajo jezikov. Nekaj pa je bogatih tovarnarjev in obrtnikov
Z druge strani pa nas izpodrivajo italijanski podaniki. 2e neštetokrat se je pisalo, da jih je v Trstu nad 40.000.
Na eni strani podijo naše ljudi v Ameriko, na drugi pa Jim odrekajo šola in druge narodne pravice.
60.000 tržaških Slovencev nima v mestu niti ene ljudske šole! Sramota za Avstrijo, ki kaj takega dopušča!
Slovenska para pa molči in pobira denar za Ciril-Metodovo družbo. Ubogi delavec se ne more niti pošteno nasititi, a za slovensko šolsko družbo žrtvuje, ker želi svojim otrokom dobro, ker noče, da bi mu nekoč v obraz pljuvali ter ga zasramovali. Družinska ljubezen Je pač močna, za svoje drage žrtvujejo sta-riši vse.
Naša vlada, ki bi nam morala dati šole, pa se našemu trpljenju roga s tem, da pošilja miljone za albanske šole! Najžalostnejše pa je, če kak zastopnik tiste internacionale, ki ima na svoji zastavi zapisano: bratstvo, enakost in ljubezen, glasuje za italijanske raznarodovalne Sole in proti slovenskim, kar se je dogodilo pred dvemi leti v tržaškem občinskem svetu.
Ne vemo, kam nas vodi pot. Toda iz vsega, kar se vrši proti nam, je razvidno, da sam odpira pot v
temno bodočnost. To prepričanje se nam uriva zlasti pri dejstvu, ker vidimo, da naš narod, fci tako silno krvavi, noče porabiti v boju za svoje pravice najskrajnejšega sredstva in da oni, katerim je poveril nalogo, da zastopajo njegove interese, postajajo od dne do dne ponižnejši. Ljudstvu se meče pesek v oči! Ono vladi in svojim poslancem vse verjame, čeprav se ga na vseh straneh farba, zato pa ponižno čaka in čaka.
Zakaj ni v našem narodu tiste odporne sile, ki bi bila potrebna? Ponižnost, ki mu je vcepljena v krvi še izza grajščakov, ga naravnost ubija. Cemu ne vzdignemo svojega glasu v najodločnejšem smislu — vsi, od prvega do zadnjega?
Naše stanje, posebno v Trstu, je tako, da storimo velik greh, če še nadalje tako klečeplazimo. Doklet bomo samo prosili, nas bodo smatrali za ponižne kužeke, in tu in tam nam bodo vrgli kako oglodano kost s svoje bogate mize. S takim življenjem Je k večjemu lahko zadovoljen tisti, ki misli, da ga je Bog ustvaril samo za to, da služi nasprotnikom kot kladivo. Človek, ki nosi v srcu čuteče srce, v glavi pa zdrave možgane, se s takim izrabljanjem ne more zadovoljiti.
Še je čas, da dosežemo lepšo bodočnost. Toda ne s tem, da bo životarila politična organizacija tržaških Slovencev s 150 člani — kar nam Je dokazal nedeljski občni zbor, in da bo njeno delo tako, kakršno je bilo do danes. Biti samo član organizacije in nič ne imeti drugega od nje, kakor par shodov kvečjemu na leto, to tndi nič nima veljave. Tudi s tem si društvo ne bo privezalo članov nase, če bodo gotovi voditelji, ki so sicer ob volitvah zelo prijazni, odbijali ljudi s preziranjem od sebe. Delavca n. pr. tja, kjer sc ga ogleduje skozi več očal od nog do glave, gotovo ne bo vleklo srce. Hudo je namreč slišati podobne zgodbice, kakor n. pr.: Sedem delavcev nas Je bilo, ko smo šli nekega dne po letošnjih volitvah po tržaški ulici. Prišel nam je nasproti izvoljeni poslanec našega okoličanskega okraja. Ko ga zagledamo, smo se ponižno postavili na stran ulice ter privzdignili svoje klobuke. Toda naš poslanec Je šel mimo ne samo, da nas ni pozdravil, ampak je celo prav pošteno usta in nos nakremžil. To nas je bolelo tem bolj, ker smo bili v volilnem gibanju najzvestejši zaupniki in bojevniki. Tedaj se nam je lizal, zdaj nas pa prezira in se nas sramuje. Bržkone zato, ker smo kot delavci slabo oblečeni. Med našimi poslanci in odborniki političnega društva so sicer izjeme, toda precejšnje število Je takih, ki znajo prav po salamensko prezirati. Je li to demokratizem? Dokler se posamezniki, ki celo stvar kvarijo, ne bomo spame-tili, ni upati, da bi se v tem pogledu razmere obrnile na bolje.
ne burja... in iz tega oblaka se Je razlegal radosten glas:
»Ivana. Ivana ... Jaz sem. Evo me!«
»Franc! Franc!« je viknila Ivana kakor blazna. »Na pomoč! Na pomoč!«
S	kruto mirnostjo Je stopil Henrik k oknu in zarenčal:
»Sama boš morilka svojega otroka!«
»Milost! Milost! Saj ubogam, saj hočem molčati...«
Ta hip pa je skočil Franc skozi vrata in obstal sredi sobe ves zasopel, radosti pijan, opotekaje se od razburjenja; iztegnil je roke in zamrmral:
»Ivana!... Ljubljenka moja!«
Da, bil je Franc de Monmoran-si, ki so ga imeli skoraj vsi, med drugimi sam konetabel, za mrtvega, in ki se je vrnil po večmesečnem jetni-štvu.
Franc, ki je bil odrinil z dvatisoč jezdeci, je dospel v Teran z devetsto svojih vodnikov: ostali so bili popadali spotoma od utrujenosti.
Bil je čas! Se na večer njegovega prihoda je obkolila trdnjavo nemška In španjolska vojska in začela kopati rove. Tretji dan nato se Je vršil prvi naskok: takrat je padel d’Ese eden starih sobojevnikav in soveseljakov Franca I.
Navzočnost najstari jšega sinu konetablovega je navdušila posadko in prebivalstvo Ternana. da so se
branili dva meseca z velikim junaštvom. Ta peščica ljudi, v trdnjavi, napol razrušeni po boinbardmanu, sredi kadečih se razvalin, je odbila štirinafst naskokov po vrsti.
Na koncu tretjega meseca so prišli sovražni parlamentarji, predlagat oblegancem častne pogoje. Našli so Franca na nasipih, ko je ravno Jedel svoj delež kruha, spečenega iz malo moke in mnogo sesekane slame. Okrog njega je stalo več njegovih oficirjev; njih postave so bile shujšane, oči so se jim svetile od gladu, a njih obrazi so bili levji.
Parlamentarji so začeli razlagati pogoje.
V	trenotku pa. ko je hotel Franc odgovoriti, je nastalo strašno upitje.
»K orožju! K orožju!« so klicali Francozi.
»Muerte! Muerte! <Smrt! Smrt!)« so ljuli napadalci.
Bil Je španjolski oddelek, ki je navalil baje brez povelja na pravkar napravljeno vrzel.
Med razvalinami gorečega Ternana se je pričel grozovit metež ob tuljenju plamenov, treskati ju podko-pov, pokanju pušk in pretresljivem ječanju ranjencev.
Zvečer se ie borilo samo še kakih I ideset vojnikov za improvizirano barikado, njim na čelu mož. ki je dvignil vsak trenotek svoj veliki meč, okrvavljen do ročaja in pobil z vsakim udarcem enega sovražnika.
Podrl ga je strel iz arkebuze ... Končano Je bilo!
Glavni vzrok, da so naše politične razmere tako razdrapane, pa tiči v tern, da se do danes, kakor srno že pisali, ljudstvu ni nudilo politične izobrazbe. Samo shodi niso glavno vzgojevalno sredstvo, treba uvesti predavanja, tečaje, pogovore, in dobro čtivo. Le na ta način bi bilo mogoče, da bi se zgradilo na tržaškem ozemlju močno in trdno politično organizacijo. Kar se tiče smeri organizacije, bi se bilo pač treba prilagoditi razmeram.
Veliko važnost polagamo na tajništvo, ki ga uvede politično društvo na podlagi zadnjega občnega zbora. Mislimo, da je to prvi korak k reformaciji.
Kadar bo imelo ljudstvo odprte oči, bo imelo priliko spoznati vso ostudno gnilobo današnjega sistema. Če pripravimo trpeči narod enkrat tako daleč, se nam ni treba bati ničesar. Spoznanje je ona sila, ki nam vdahne novih moči in orožje, ki nam ugladi pot v bodoče življenje.
Slovenska zemlja.
ZAGORJE OS SAVI.
Volilceni sodnih okrajev: Litija, Radeče in Višnja Gora.
Neustrašeno ste stopili v boj za svobodo in s tem dokazali, da obsojate deželno gospodarstvo, katero je opravljala takozvuua S. L. S. Ne obupajte, ako nismo zmagali! Številke govore, da smo napredovali!
S. L. S. je to pot še prodrla. Z vsemi mogočnimi sredstvi so delali proti nam, a vkljub temu sino ojačeni izšli iz boja. — Glasove, katere sem dobil, ste sami zapisaii... Nasprotniki so pa imeli v vsaki občini »šiampiijo«, da so pritiskali Zajca na glasovnice. Jaz bi se take zmage sramoval — kot napreden človek! — Štejem si pa v čast, da so se moji glasovi pisali tudi z žu-Ijavo roko in taki glas odtehta v napredku — što pritisnjenih Zajcev.
Dan 1. decembra 1913, bode stal v politični zgodovini zaznamovan, kot rojstni dan nove napredne kmečke stranke. Današnje razmere zahtevajo, da se mora vsak stan razredno organizirati, ker le v zdravi organizaciji je moč in napredek.
Žulja ve in trde so naše pesti! — Zato pa na delo, da razbijemo to klerikalno strahovlado. Vsak volilec naj gleda, da pridobi vsaj enega pristaša in v bodoče bode zmaga naša!
Hvala vam častiti volilci za zaupanje *— in hvala tudi za glasove, katere ste za mene oddali, — kot trezni in razsodni možje.
Kličem vam na delo in bodočnost bode naša!
Zagorje ob Savi, dne. 3. dec. 1.1.
Z narodnim pozdravom
Ivan Taufer,
posestnik.
IZ DOMŽAL.
Odkar je pri nas zavladal klerikalizem, se gode prav čudne stvari. Naš župan Matevž se je prelevil kar
v	pristnega klerikalca in ima večkrat v farovžu opravka; baje išče tam pomoči; ne vemo, ali je čital o reških kapucinih in Johanci, ali kaj!
V	zadnjem času sta se na našem obzorju pojavili tudi dve O O ... kot govornika. Kar se tiče načelnika gasilnega društva, velja zanj pregovor: povej mi, s kom občuješ in ti povem, kdo si. Bog ve, kaj počno kaj v Rodicah. Debro bi storil občinski odbor, če bi dal odstraniti koruz-nico iz gasilnega doma, ker je nevarnost, da se lahko vname in zgori.
Stobovski.
IZ DOLENJSKEGA.
Turški »tabor« na Kranjskem pod zaščito avstrijskih bajonetov.
Ali je Meklenburg - Sclnverin avstrijski podanik? Med postajama Za-tičina in Št. Vid se vidi vse polno šotorov. Kakor smo že opetovano poročali, koplje tuja državljanka nadvojvodinja Mek. Schwerin pre-zanimive grobove. Straži jo c. kr. orožništvo, plačano iz naših žuljev, po noči in po dnevu. Zakaj ne pusti nobenemu v pogled izkopnin? Kam gre vse to? Še kopače zadrvi proč, ko pridejo do grobišča, in tako se nič ne izve. Za koga je zakon o varstvu starin? — Kdo je poklican, ga čuvati? Mantuani« Ta nima časa, mora klobasat v »Slovencu* o cerkveni umetnosti. Da bi umetnost v miru pustil! Saj nima pojma, kaj je umotvor- še manje pa, kake stike ima pravi umotvor s cerkveno religijo. — Bolje bi bilo, da bi se za svoj muzej brigal in za starine. Kaj pa če zakon nima v tem slučaju veljave, ker nadvojvodinja rada v farovže in samostane zahaja. Pojasnite nam to, nam, ki se zavedamo, da so grobišča historični dokumenti, iz katerega bodo deželani svojo zgodovino črpali. Ali naj jih potem po tujih zbirkah iščejo? In zakaj hiti nadvojvodinja Mek. Schwerinska tako. da je mraz in dež ne ovirata pri delu. Mar
sluti, da je možno, da pridejo drugi možje v deželni dvorec?
IZ TOLMINA.
Gospodu kaplančku svetujemo, da neha s takimi napadi, kakor jih edino zna napisati v tisti list, v katerega zavijajo Albanci lahko klobase. Da pa bodo čitatelji obveščeni o elegantnosti v besedah kaplančkovih, priobčimo tu dobesedno njegov dopis:	Umazani	»Dan«	v	Tolminu.
Tolmin. Umazani »Dan« se v glavni trafiki v Tolminu še vedno prodaja. Ta list postaja dan za dnem bolj grd in nesramen. Naš glas, da bi izginil iz javne prodaje (ker je »Dan« v Avstriji prepovedan? kaj?) ni nič zalegel. Čuditi se moramo g. Zarliju, ki je lastnik trafike, da kaj tacega trpi v svoji prodajalni. Ta list je pisan za najnesramnejše barabe (namreč za »Novi Čas-, op. stavca) in ne za poštene Tolmince. Ali pa mar hočete, da bi Tolminci zajemali svojo izobrazbo iz tega do skrajnosti po-hujšljivega (čujte in strmite!) lista in da bi potem svojo izobrazbo tako kazali, kakor jo uči in »kaže« »Dan«. Obračam (o) se danes do g. Zarlija samega, da zabrani, da se ne bodo iz njegove hiše širile po Tolminu in okolici »Dnevove« nesramnosti, pohujšlivosti in barbarske surovosti. —« Tako piše kaplanček. Ne izplača se prerekati s tako »naobraže-nim« nebarbarskim človekom, iz katerega, izhajajo tako lepi izrazi kakor se psujejo stare babe po vogalih. Zadnjič je grozil, da bo nekaj ukrenii, sedaj pa milo prosi naj bi g. Zarli vrgel iz tobakarne »Dan«. Povemo vam to v zadnjikrat, da se vaše srčne želje ne bodo nikdar izpolnile in da bo g. Zarli naročil v kratkem še več izvodov »Dneva«, ker se 1. ne pusti komandirati in 2. je povpraševanje po »Dnevu« postalo živahnejše tako, da bo šel »No-
vi	Čas« kmalu fuč; le s silo in usi-!jevanjem se še vzdržuje. Pripomniti pa moramo, da ga je komaj ena tretjina plačanega, drugo gre vse na »večni puf« ker so kmetje izprevi-deli, da ni vreden niti počenega groša. Tolmincem pa priporočamo naj pridno berejo »Dan«. Želeti bi bilo, da bi ga tudi v Kobaridu prodajali v glavni trafiki. To naj bo v odgovor na kaplančkovo kokodakanje.
Štajersko.
Lepe besede; kakšen bo konec? Naš slovenski kmet bi bil lahko močan, jak. pripravljen na vse slučaje, poln odporne moči, vzgled svojim sosedom druge narodnosti. Stal bi trdno, neomajno — čc bi sam razsojal po pameti, ali pa vsaj pametnih nasvetih onih, ki mu želi moči. ki ga žele voditi s hladnim preudarkom do trdnega obstanka, do brezskrbne bodočnosti. A naš kmet ima mnogo takih, ki mu lepo govore, mu kažejo vse v raznobojni luči—- za katero se skriva megleno temno ozadje — pogled v bodočnost. Ti prijatelji kmeta mu govore, mu pišejo lepe besede, lepe nauke, za to, da si dobijo njegovo začasno zaupanje — in njegov denar, oni težko prisluženi denar, da potem z njim gospodarijo; na lastno pest in lastno jim korist. Kmetu dajejo zadruge. Zadruge so koristne ustanove, če so v dobrih in pametnih rokah, če so zgrajene na podlagi, ki je zdrava, življenja zmožna. Če pa se ustanavlja zadruge s tujhn, Izposojenim denarjem, z denarjem, ki se ga je iz posojila posodilo, potem — postanejo poguba stotinam in stotinam — tudi tisočim — trdnih posestnikov. Zakaj? Ker je posojila treba vračati, ker je treba dvojnih, trojnih obresti, ker je treba plačevati glavnemu upniku dvojni kapital nazaj. Tako zadružništvo je podobno stavbam iz lepenke: pride močan sunek, sama en, en sam steber se zmaje, pa se podere v prah
—	in čezenj pade vsa bliščeča. vsa ogromna stavba. Vse se razbije v solnčni prah, a uniči največkrat tudi vse to in tiste, ki so jo povili. Naša mariborska »Straža« prihaja od časa do časa na dan s slavospevi na klerikalno zadružništvo. Ponosno takrat trka na prsi, češ: »Mi, mi — in samo mi...!« Poglejmo: klerikalci so postavili štajerskim kmetom »zadružno zvezo«. Kmetje so šteli tisoče in tisoče, na dobro vero farovžem. Klerikalci pa imajo na Štajerskem »zadružno zvezo«, ki Je v resnici le ekspozitura kranjske, klerikalne zadružne zveze. Kranjski klerikalci so spravili na kup v zadružne namene milijone in milijone le s tem, da so ociganili zopet druge — napredne — za milijone. Hoteli so si zasužnjiti tudi Hrvate in Srbe. Zabili so jim s tem namenom milijone — ki so izgubljeni. Klerikalci, kranjski, so si morali najeti 10,000 000 K dolga, da pokrijejo strašne, milijonske izgube. Tudi ti milijoni, so že pošli. Kadar jih ne bo, bo prišlo do strašnega poloma. Vsi, kojim se je kaj izposodilo, bodo neusmiljeno iztirjani. Posodilo, brezmiselno, pa se je vsem. ki tulijo v klerikalno trobento in bodo tudi
vsi morali plačevati. Nastal bo v vsem klerikalnem zadružništvu strahovit polom, posestva pojdejo za po posestvi na boben. Na Kranjskem se bo pričelo in prišlo bo preko Save in šlo bo do Mure. Takrat bodo oni, ki verujejo klerikalnim, sladkim besedam, stiskali pesti, škripali z zobmi in kleli... To bodo strašni dnevi; na njih koncu bo poguba ...
Iz dežeie zaspancev. Kranjske volitve so uresničile to, kar se je od njih pričakovalo: naraščanje naprednih glasov, velikansko padanje klerikalnih. Za nas je to istotako razveseljivo: v tem imamo najlepše pričevanje, da napredna ideja ni zaspala, da je bila le v nekem mrtvilu, odrevenelosti, iz koje zopet vstaja, se probuja. Na Kranjskem bi bilo po naši sodbi še bolje, morda bi bilo v mnogih krajih klerikalizmu sploh odklenkalo — kot na Goriškem — če bi se bilo pričelo z volilnimi predpripravami preje, če bi se delalo celo leto do polovične mere, kot se je zadnje tedne. Ker se ni. so uspehi ti, ki smo jih videli. Seveda, klerikalni terorizem, je ukradel naprednjakom marsikakšen lep glas. Veeno:	oni,
ki so mejaši Kranjske, bodo gotovo imeli od tega tudi pri nas na Štajerskem dobička. Mi imamo prihod, leto volitve. Pravijo, da že zgodaj prihodnje leto, kako bodo izpadle pri nas? Če bomo prišli do spoznanja, da treba pomagati napredni ideji, po deželi z resnim delom, bomo pač imeli tudi mi lepe uspehe. Če bomo pa ostali »za plotom«, in samo zabavljali, se prepirali s klerikalci, bo slaba. Začetek zime je lep in dalo bi se že pred božičem pričeti z delom. Zato pa bi potrebovali celo vsoto delavnih mož, zato, da bi jih pošiljali ven, da bi delali, govorili in pokazali ljudstvu, kako dela z njimi klerikalizem. četrt leta do volitev imamo gotovo še. To je doba, v kateri se lahko mnogo opravi, če se hoče. A pričeti moramo na vseh krajih in koncih, ne le ob kranjsko - štajerski meji. Uvaževati pa moramo tudi, da nam manjka pri naši agitaciji še en, mogočen faktor: zadostno naprednega časopisja. Dva dnevnika — en tednik v naprednem duhu, to je premalo. Reklo se bo, klerikalci imajo en dnevnik samo in le dva tednika. Da, a kaj storijo za razširjenje oni in kaj mi? V prvo zahtevajo, da je vsak njih naročnik, agitator za njih liste; posnemajmo jih in agitirajmo za napredne liste! V drugo oni niso malenkostni; vedo, kdor nič ne žrtvuje, nič ne dobi! Žrtvujmo! Posvetimo vsaj agitaciji več pozornosti. Vsak napredno čuteč človek naj skrbi, da dobi čim več naročnikov za svoj list in ti zopet za druge. Torej: ne bodimo zaspanci kot doslej in delajmo v osebni agitaciji in agitaciji naših listov za povzdlgo, rast in moč napredne Ideje! Potem bomo želi vsaj eno za sedaj: da bodemo videli velik števni narastek, če ne še kaj boljšega, naših pristašev. Poudarjamo pa še enkrat, delajmo, delajmo, delajmo — in ne bodimo zaspanci!
še vedno se »išče mož«. Klerikalci so pred delegacijami na moč ropotali. Rekli so med drugim v »Straži« tudi »da bodo kroni nekaj povedali.«
Ne hosane, štajerc dr. Korošec zastopa v delegacijah Bosance Ker pa sedaj pustijo krono pri miru, jim je najbržc žal, da so takrat, pred tedni, ropotali proti kroni in »iskali moža, ki bi ji nekaj povedal«. Za to se hinavsko zvijajo pred svojimi volilci in zopet z resnim obrazom pravijo, ozir. pišejo, v uvodniku ponedeljkove »Straže«, da bi bilo treba nekoga (?!), ki bi imel korajžo, zahtevati od krone, ozir. vlade, da da vsaj v »debelih obrisih« naznanje naš bodoči program... To se pravi norca_ delati. Zaka) tega ne stori pogumni dr. Korošec? Štajerski kmet, pri prihodnjih volitvah, pokaži, da ti ne iščeš — in postavi pod kap te pogumne gospode, enega za drugim, da se najdejo tam, kamor spadajo: v njihove cerkve in ne v politiko.
Rajhenburg. (Skupili so Jo. Z veliko predhodno reklamo so otvo-' rili naši klerikalčki v četrtek, dne 27. novembra svoj ^gospodarski tečaj«. Svojo gospodarsko modrost sta prodajala župnik Rožnik in nadrevi-zor VI. Pušenjak. Komu? Praznim stenam! Tako strašno prazno je bilo (šest ali sedem udeležencev), da se je to celo klerikalcem za malo zdelo. Sedaj pišejo v »Straži« doslovno: »Ne vemo, kaj je vzrok...« O, mi pa vemo: ljudje vam nočejo več delati tlake. Siti so vas in vaših gospodarskih modrosti In dobrot. Za to so vam tokrat in bodo tudi v prihodnje pokazali hrbet. Capito?
Ormož. (Osebna vest.) G. dr. -los. Tavčar, okrožni zdravnik je prijel z ordinacijami dne 1. decembra. Iz poštne službe. Poštna aspiran-tinja A. Sutter je imenovan za pošt no oficijantinjo v Ptuju.
Maribor. (Srebrna poroka.) Dne 28. novembra sta praznovala go spod in gospa profesor Marin sre
bi no poroko. Čestitamo i i velimo, da bi prišlo najmanj še do železnega slavja!
Studenci pri Mariboru. (Prijet tat koles.) Orožništvo v Studencih pri Mariboru je te dni aretiralo 20-letnega, v Loko pri Mariboru pristojnega, opetovano predkaznovane-ga hlapca Karola Pristovnika, ker je na sumu, da je dne 24. novembra t. 1. ukradel kolo poštnemu slugi Martinu Fuchsu, v trcnotku, ko ga je ta pustil pred neko hišo v Pcrko-tovi ulici in se podal v omenjeno hišo. Aretovanega so izročili tukajšnji okrožni sodniji. Ukradeno kolo je baje Pristovnik prodal nekemu Planincu v Račjem za 20 K.
Kozje. (Ponarejeni petk.ronski novci.) Dne 21. novembra je izročil prevžitkar Jurij Čepin iz Gastinc tukajšnjemu poštnemu uradu neki znesek. Med drugimi novci je bila tudi neka ponarejena petkronska petača. Čepin je prejel denar od nekega Hrvata in ni vedel, da je falzifikat. Novec je naravnonst izvrstno kovan, brez vsake hibe, po vzrocu ogrske petače in se razločuje od pristne le v tern, da nima tiste teže, kakor pristni petkronski novci in tudi barva je nekoliko bolj medla. Falzifikat je napravljen iz svinca in cinka. Pozor pred ponarejevalci!
Šoštanj. (Iz zapora pobegnil.) Zapori šoštanjske sodnije so shranjevali nekega zrelega tička cigana Viljema Raka, ki ima na svoji grbi že prav mnogo vlomov. Dne 20. novembra t. 1. se mu je pa posrečilo, da je pobegnil iz zapora. Do sedaj ga še niso mogli dobiti. Bržčas se je pridružil kakšni ciganski tolpi, ki se klati kje po Štajerskem.
Dnevni pregled.
Tridesettisoč mož je obsodilo klerikalno politiko in gospodarstvo. Trideset tisoč mož se uprlo strahovladi v naši deželi. To je število, pred katerim so se začeli klerikaci tresti. Največji strah je popadel ko-ritarje. In imajo prav, če se bojijo, kajti kdor je pred kratkim prelevil svojo kožo, za tega je že pisana po-gibelj, nikdar ne pride k koritu, ker je že preveč zasedeno.
»Slovenec« se tolaži s tem, da je bila pondeljkova volitev sijajna zmaga Eseles. Mi »Slovencu« čisto iz srca privoščimo še eno tako zmago, ampak takrat ne bo več klerikalec gospodar v deželi. Eseles se z velikimi koraki približuje svojemu konen.
Po vsej deželi vlada radost nad klerikalnim porazom. Saj tudi ni čuda. Kamen se je sprožil in pričel dr-čati navzdol. Šesttisoč volilcev je klerikalce zapustilo. To je izguba, ki ne bodo klerikalci pretrpeli. Samostojni kandidati so napredovali za sedemtisočtristo glasov. To je pridobitev. ki je tudi »Slovenec« kljub zavijanju svojim bralcem ne more zatajiti.
Klerikalci v strahu. Klerikalci so se zelo ustrašili naših samostojnih kandidatov. Zato je vandralo na vsa klerikalna županstva in vse farovže naročilo, da se mora vsaj nekaj tisoč glasov razveljaviti, drugače ne morejo zmagati. Ampak nekoliko pre-goreče so vendar »delovali« farov-ški zaupniki. Čez 4000 glasovnic so spravili na oni svet, to niso mačkine solze. Pa vse to ne pomaga nič. Sodni dan se bliža!
Dunajski krščanski in judovski listi imajo zopet »koline«. Odkar je pariški »Matin« prinesel srbsko-bol-garsko pogodbo, o kateri vsebini so že vrabci na strehah čivkali, od tedaj nimajo judje in kristjani na Dunaju miru. Začeli so delati koline in sicer čisto »ta krvave«. Kjer se pa kaj tacega dela, tam je povsod zraven bivši lajtnant, sedaj pa patentiran izmišljevalec avtoritativnih poročil — Ermenegild Wagner. Ta vam je napisal cel »roman« o ozadju srbsko-bolgarske vojne. Kralja Ferdinanda slika kot nedolžno ovco, "ki je orodje v rokah rusofilskih politi kov. Z eno besedo: nemški listi imajo koline. In čudimo se ljudem slovenske narodnosti, ki lahko prebavijo te klobase — čez slovenske liste ti pa vsak hip zabavljajo — češ, da prinašajo šund! Toda vsi slovenski listi skupaj eno leto ne prinesejo toliko klobas, kakor jih Wagner en sam dan napravi v »Reichspošti« in za njim »Neue Freie Presse«. Vse te senzacije prinašajo nemški listi sedaj samo zato, ker se je zopet enkrat pokazalo, kako slabo so nemški dunajski listi informirani v primeri z drugimi listi. Da bi pa to zakrili pa delajo — koline.
Solun. Kakor že znano, je Grška ponudila Srbiji del solunskega pristanišča. Sedaj se v Solunu muci srbski trgovinski minister Jankovič
in se pogaja o tej z,a^ev.Lf . ;J ^n . želi, da bi oni del pristanišča bil pod grškim nadzorstvom, uradovali bi pa tam srbski avtonomni carinski uradniki. Dunajskim krogom pa to ni nič kai všeč ko vidiio. da bodo
Srbi imeli, kljub temu, da jih Avstro-Ogrska ni pripustila k morju, vendai svoje pristanišče.
Junaki dneva so na Nemškem bodisi kapeniki ali pa 20letni oficirčki, ki še ne vedo, kako bi sabljo nosili in zato mislijo, da jc najprimernejše, če ž njo mlatijo po »bučah civilistov«. To pot je žalostni junak 20letni lajtnant pl. Forstner.. Temu mladiču je bilo v alzaškem mestu Savernu dana naloga, da poučuje rekrute v pruski državni modrosti. Oficirček je bil svoji nalogi kos. Takoj je začel rekrutom obljubljati, da da vsakemu deset mark, kdor ubije kakšno »barabo«, t. j. Alzačana francoske narodnosti. Poživljal jc dalje svojemu pruskemu značaju zvest, rekrute, da naj se pos na francosko zastavo. Celi ta pruski pouk je pa prišel v javnost in otroci na ulici so se norčevali iz oficirčka in vojakov, ki vedo kaj je »stramm«. Gospod oficirček je bil pa radi tega žaljen in zato je 26. novembra dal posadki povelje, da naj ob ropotanju )obnov in z golimi sabljami naskočijo radovedneže pred kasarno. Povelje se je izpolnilo:	vojaki	so z
bobni letali po mestu in lovili, kogar so le mogli in vjeli 26 oseb med njimi tudi enega državnega pravdni-ca in dva sodnika, ki so se vračali iz sodnije. Vse skupaj so zaprli v klet v kasarno. Soldateska je bila kakor nora. Udirala je celo v privatna stanovanja in odtam vlekla može v klet. Mesto je golobradec spravil v obsedno stanje — kljub temu, da civilne oblasti niso videle za to nobenega vzroka. Iz te pleinenitaške blaznosti pruskega oficirja je prišlo do političnega škandala. Do krvo-prelitja ni prišlo, ker je prebivalstvo razumno. Prusi mislijo, da so Francozi v Alzaciji črnci v osrednji Afriki. Res: Švab na svojo kulturo ne sme biti ponosen, ker posledica te kulture je, da se poslužimo besed
pl. oficirja: posr Iz tega slučaja
je razvidno, da militarizem na Nemškem postaja že škandal za državo, ker militarizem diči vse državljanske zakone n si piše sam svoj zakon, kar gotovo ne označuje moči nemške države. Najlepše na vsem tem je pa to, da vse to cesar Viljem odobrava.
Nemški oficirji na Elsaškeui -Lotrinškem. V Zabernu je pred tedni prebivalstvo francoske narodnosti nemški oficir na nezaslišan način sramotil in onečastil na svoj način francosko zastavo. Posledica je bila, da se je prebivalstvo strašno razburilo, na kar je vojaštvo, kakor noro tolklo po njem. Civilne oblasti germanske si niso upale nastopiti proti temu divjanju. Šele sedaj, ko so bili ugledni meščani prav sramotno obdelavam, je nemška vlada obljubila preiskavo. Komaj se je pa prebivalstvo pomirilo, — je nemškega oficirja že zopet napadla steklina in ti s sabljo po ulicah pobija nedolžne otroke.To je nemška kultura.
Iz Dobrne pri Celju, V naši vasi si stojita že dalje časa dve vojski nasproti: na eni strani je mogočna vojska s svojim Golijatom, na drugi pa vojska ubožnih in zatiranih Med njimi pa ni Davida, da bi premaga! Golijata. V celi izraelski armadi želimo takega odrešenika, pa ga ni od nikoder. Vsa vojska pa je nastala samo zaradi otroka, ki je pišel brez očeta na svet.
Iz Maribora. Javna predavanja. Predavanje, ki ga je imel minuli četrtek, dne 27. novembra g. prof. M. Pirc o svojem potovanju po Italiji, je privabilo zopet mnogo občinstva, ki je sledilo z velikim zanimanjem izvajajem g. predavatelja. Zato se je odločil g. profesor, da bo svoje predavanje nadaljeval, kedaj, to bo še pravočasno naznanjeno. Ako bo mogoče, bo to predavanje s skiop-tičnimi slikami in bo zato še mnogo bolj zanimivo. — V soboto, dne 6. decembra, ob 8. zvečer bo predaval docent na češkem vseučilišču v Pragi, g. dr. M. Rostohar o kulturnem pomenu narodnosti zopet v mali dvorani Narodnega doma. — Vstop vsakemu Slovencu prost. Poplačajmo z obilim obiskom trud g. predavatelja, ki pride tako daleč sem v Maribor predavat!
Pritožba. Neki gospodar je kupil v Kranju 4 prašiče in si je zato tudi oskrbel potrebni živinski list. Naenkrat pa dobi od okrajnega glavarstva povabilo, naj pride v Kra™;
(Doma je bil od Medvod.) ram so
ga prijeli, češ da m imel trn lisH Mož ie pokazal list m je bilo dobro, seveda je mož zahteval povračilo stroškov za pot o čemer pa na glavarstvu niso hoteli slišati. Zato je šel na tajništvo. Tam se je izkazalo, da se je zgodila pomota. Seveda tudi tu ni dobil povrnjenih stroškov. Treba je torej z ovadbami previdnejše ravnati, da ne bodo imeli ljudje zastonj pota ' kmet pa tudi ni zato tu, da bi za vse druge trpel.
G. Stanko Verbič Iz Lokve na Krasu nam sporoča, da ga je res župnik povabil k sebi. Toda on ni in ni klerikalec, temveč čisto po-
stena kraška korenina, o čemur se je tudi uredništvo samo prepričalo.
Cankar v ruščini. V kratkem začno izhajati Cankarjevi spisi v ruskem prevodu.
Srbska čitanka. Omenili smo ze Srbsko čitanko, ki je izšla pri Gezi-konu v Belgradu. Sedaj se nam obeta tudi »Srbska čitanka« za začetnike, iz katere se bo vsak z lahkoto navadil cirilice.
Nevarno je obolel g. nadučitelj Jan. Zupančič v Ratečah na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici.
V	mesecu novembru 1913 je 207 Strank vložilo 101.416 K 04 vin.; 209 strank vzdignilo 91.298 K 87 v; 10 strankam se je izplačalo posojil kron 22.320. Denarni promet 640.894 K 08 vinarjev.
Gledališko društvo na Jesenicah s tern naznanja, da se je društvu posrečilo pridobiti gostovanje ge. Dra-gotinovičeve za »Vstajenje« tudi za pondeljek 8. t. m. na praznik. Z ozirom na vnanje udeležence se da kot popoldanska predstava. Da se lahko .vračajo s 6tim vlakom bo začetek točno ob polu '3. uri popoldne.
Slov. akademično društvo »A-dija« ima svoj II. redni občni zbor dne 4. decembra ob osmih zvečer v restavraciji »U Divadla«.
Ribniški Sokol priredi kakor običajno tudi letos Miklavžev, dne
5.	decembra h kateremu vabi vse svoje člane in prijatelje Sokolstva. Začetek ob 7. uri zvečer. Na zdar!
Nenadna smrt. Prevžitkarica Marija Strumbelj iz Spodnjega Golega pri Zclimljah je preteklo soboto nenadoma umrla. V odsotnosti njenega moža jo je moral kdo pretepati. Truplo, na katerem se poznajo sledovi nasilja, so prepeljali v mrtvašnico.
Ogenj. Pred kratkim je izbruhnil v kozolcu posestnika in župana Ivana Muhiča iz Trave pri Kočevju ogenj, ki je vpepelil štiri hiše z vsem poljedelskim orodjem in z vso krmo vred. Ogenj sta prišli gasiti, oziroma lokalizirat požarni brambi iz Trave in iz Drage. Skupna škoda znaša okrog 38.000 kron, zavarovalnina pa samo 16.000 K. Zažgali so otroci, ki so se igrali z užigalicami.
Nesreča. Pretekli petek se je ponesrečil 261etni delavec na žagi Jakob Poklukar s tem, da mu je žaga na žagi v Poljščici pri Zgornjih Gorjah odrezala levo roko.
Kazalec inu zmečkalo. Sprevodniku Francu Ferku je na postaji Zagorje pri pripenjanju nekega voza zmečkalo kazalec desne roke.
Desno roko si je zlomil. 45letni zidarski pomočnik Jakob Ciuha iz Zapuž je padel te dni med delom tako nesrečno tri metre globoko po Stopnicah v klet, da se ji pri padcu zlomil desno roko.
Utonil je. Preteklo soboto popoldne je šel šestletni posestnikov sin Franc Blas iz Tomačevega s tremi svojim tovariši na savski brod, oddaljen kakih deset minut od Tomačevega. Tam so se dečki igrali. Šestletnemu Blasu pa je na spolzkih tleh izpodrsnilo, padel je v vodo in je utonil. Ko so njegovi tovariši nesrečo zapazili, so hiteli domov in niso nikomur povedali, kaj se je zgodilo. Utopljenega dečka so nato prepeljali mrtvega v hišo njegovih staršev.
Samomor hotelirja. Hotelir Henrik Zobel iz Dunaja se je dne 3. t. m. zaradi dolgov ustrelil.
Ljsibl aisa.
— Nove glasovnice se bodo izdale volilcem, ki se izkažejo z legi-
dne 4- 'n -5» decembra 1913 od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldan in od 3. ure pop. do 6. ure zv. pri dež. vladi pritličje soba 41.
—	»Verskonravna vzgoja«. »Slovenec« ponatiskuje našo notico o katehetu Mlakarju, pozabil pa je, da se je tam govorilo še o nečem, kar pač menda ni sijajen vzgled za »verskonravno vzgojo«. Zakaj ne ponatisnete tudi tistili vrstic, ki kažejo Mlakarja v luči, ki ni za duhovništvo preveč prijetna? Radi verjamemo, da prikrijetc marsikaj, če pa želite, vam bomo posvetili tako, da .vam bo »verskonravna vzgoja« vaših pristašev vzela vid!
— Vič. Predvčerajšnje volitve so pokazale, da 432 mož obsoja frančiškansko politiko. Z lažmi, s sleparijami in z izsiljevanjem so dobili klerikalci 246 kimovcev. Ce upoštevamo nagnusno agitacijo frančiškanov: na viški prižnici se je izreklo v nedeljo na cente laži, oropali so grobove, kdor ni da! glasovnice gobez-davemu Soinčevemu Janezu, tega so izročili hudiču; če vpoštevamo, da so v pondeljek v farovžu napajali .volilce kot živino (slišali smo pijanega) klerikalca pred voliščem, ki je vprašal svojega kolego: no, ali še nisi dobil nič pijače; neki »četvero-nogati« je prišel iz župnišča pijan kot krava), če vpoštevamo. da je na .vsakem oglu volišča visela franči-
škanska kuta, potein častiti frančiškani, pomeni 246 volilcev za Vas največjo »zgubo« in blamažo, pri tem žaiostnem in klavrnem ušpehu bi bilo tudi bolje, da bi si ono streljanje z kanončkom prihranili za pogreb Vaše hinavske politike, katerega lahko pričakujete v najkrajšem času. Parola viških patrov pri teh volitvah je bila; kar je z nami v zvezi mora biti vse črno. Tudi agitacijski lokal mora biti črn. Mečenkova Reza je že hotela svojo »oštarijo« preslikati s sajami; tedaj pa prisopiha najnovejši klerikus kovač Jeras (ki pa je vsled večnih konferenc z Ravnikarjem in Solnčevim Janezom popolnoma pozabil, da pravi cerkvena zapoved, da je treba v nedeljah hoditi k maši; pri spovedi pa že ni bil, tako se sam hvali po gostilnah odkar se je oženil, pa to nič ne škoduje: samo da ga ima Janez Solnce zapisanega v črnih bukvah viških »črnvseljnov«
—	kajti maša in spoved to ne spada v sedanjih časih nič več k veri potem je »božji«. Torej »katalogi« in »notezi« Solnčevega Janeza so stopnice v nebesa.) Klerikus Jeras prisopiha tedaj k Pavliču in pravi: Nikar ne slikajte, škoda denarja, moja kovačnica je kot ustvarjena za frančiškanske zahteve: črna od tal do stropa. »Jeras, Jeras« so zagrmeli zbrani patri in nekaj prodanih duš (Bardorfer v prvi vrsti) v Pavličevi gostilni »na večne čase Ti bomo hvaležni. Za naprej Ti ne bode treba več kovati viških konj; naše jezike boš koval in plačali Te bodemo s suhim zlatom.« In na dan volitev so prihajali »črnavslji« v kovačnico; Jeras pa jim je koval železje za njih »raufenke*. Koval pa je slabo: popoldne okrog tretje ure je železje odjenjalo in »na Viču se je raufenk podrl, kajti 432 je zmeraj več kot pa 246. Vičani pa so rekli, zbrali si bodemo novega boljšega kovača!
— Prihodnja seja občinskega sveta ljubljanskega bo v četrtek 18. t. m. ob 6. zvečer v mestni zboro-valni dvorani. Na dnevnem redu te seje bo proračun za 1. 1914. Občinski svetovalci so dobili tiskan proračun že v roke.
— Iz poštne prometne službe. Cvetlične pošiljatve se bodo sprejemale odslej ob nedeljah in praznikih od šestih do sedmih zvečer na tukajšnjem glavnem poštnem uradu. Sprejemale pa se bodo samo take pošiljatve, ki so namenjene za kako pogrebno slavnost.
-r Glavna posojilnica. Likvidacijski odbor si že več mesecev resno prizadeva med člani in upniki »Glavne« doseči poravnavo, katera bi pospešila končanje konkurza tpr bi bila v očividnem interesu obeh strank. Znano je, da ponujajo člani upnikom plačati 30°/b njihovih terjatev do 1. julija 1914. Dosedanja poravnalna akcija je bila precej povoljna. Do-tično poravnavo so podpisali upniki, ki reprezentujejo blizo 2 milj. K, tedaj nad polovico hranilnih vlog in drugih terjatev. Toda precejšnje število upnikov stoji navzlic vsemu trudu odbora hladno na strani. Nekateri niso pristopni, drugi pravijo, da je še čas. Toda stvar je zelo nujna. Nekaj je nepristopnih, ki vidno špekulirajo na to, da po koučaaem kon-kurzu hitro popadejo solventue člane. To je nevarna špekulacija. Pomislijo naj, da je upnikov 900 in ima likvid. odbor pravico nad polovico dolgov iztirjati. Likvid. odbor in denarni zavod, ki prevzame izplačevanje onih, ki so se poravnali, bodeta s tem postala glavni upnik in uaravno je, da se bodeta poslužila vseh dopustnih sredstev, da zase-žeta vse premoženje članov. Na ta način je prav lahko mogoče, da ostanejo tisti, ki se trdovratno branijo poravnavi, na cedilu. Konkurzni, tožbeni, izvršilni in likvid. stroški se množe in obresti rastejo ter uničijo mnogo premoženja, katero bi sicer služilo pokritju. Boljša je suha poravnava, kakor mastna pravda. Brez izgub se pa menda še hi končal noben konkurz. Nekateri hočejo težavni položaj izkoristiti rekoč, ako se bodo z vsemi poravnali, bodo morali mene polno plačati. Tega odbor ne bode storil, ker ne bode imel nikoli dovolj sredstev za to. Take špekulacije niso častne ter bodo imele bržkone nasprotni uspeh. Edino pravično in pošteno je, da pridejo vsi upniki razmerno do plačila. Veliki polomi v Trstu, na Koroškem, v Pragi (Vaclavska založna, deficita 8 miljonov kron), na Dunaju (Nuss-dorf), v Bukovini itd. so se čez leta poravnali videč, da ne gre drugače. Upamo, da se tudi pri nas doseže poravnavo. Apelujemo še enkrat na vse upnike, da pristopijo k poravnavi v lastnem interesu. Opozarjati moramo pa tudi vse člane, da po svoji moči prispevajo k pokritju primanjkljaja, da se rešijo neomejene zaveze in da zopet zadobe zaupanje in kredit.
— Italijanščina za Slovence. (Italijanska slovnica in itali. govorica za Slovence za samouke.) Potreba italijanščine se pri nas čuti od dne do dne bolj. Zato nam bo prav dobro
služila mala priročna knjižica, ki je pravkar izšla pri Gorenjcu v Trstu. Sestavil jo je Kleimnayr. Stane 1 K 20 vin. Vsem jo toplo priporočamo.
— Urnrla je gospa Terezija Urbančič, mati soproge načelnika »deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug« in občinskega svetnika gosp. Engelbert Franchettija. Pogreb bo jutri v petek ob 3. uri iz hiše št. 23 na Rimski cesti.
— Ljubljanski Sokol v Zagrebu.
V	nedeljo zjutraj se odpelje oddelek Ljubljanskega Sokola v Zagreb, kamor ga je povabil Srbski Sokol. Izleta se udeleži telovadci in telovadke, ki bodo izvajali zvečer v dvorani Srbskega Sokola vzorne telovadne vaje in telovadne plese. Telovadci, ki so bili v Parizu, nasopijo s svojimi vajami. Naši Sokoli so gostje Srbskega Sokola v nedeljo in ponedeljek dopoldne. Slovenci posetijo tudi gledališče, kjer imajo prosto vstopnino, Strossmayerjevo galerijo ter grobnico Ilircev (Vraza, Gaja i. dr.) Tako se združi ta telovadski izlet tudi z ogledovanjem kulturnih zavodov bratskega središča hrvatskega.
—r.
— Telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani vabi tem potom bratsko članstvo in Sokolstvu naklonjeno občinstvo na svoj zabavni Parkeljnov večer, ki se bo vršil v soboto dne
6.	decembra v veliki dvorani Mestnega doma. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. Parkeljnova darila oddajati je bratu J. Jarcu, Mestni dom vsak dan od 6. do 7. ure zvečer.
— »Telovadno društvo Sokol v Šiški« priredi v petek dne 5. decembra 1913 Miklavžev večer v salonu pri »Kankertu« v Sp. Šiški. Spored: 1. Prihod Miklavža s spremstvom. 2. Nagovor. 3. Obdaritev otrok. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.; otroci prosti. — Otrokom se dovoli pristop k prireditvi le v spremstvu starišev. — Darila se sprejemajo v petek od 4. ure popoldne do 7. ure zvečer v salonu pri »Kankertu«.
N. S. Z. priredi v nedeljo^ dne 7. dec. svoj zabavni večer. Vrši se v dvorani in restavracijskih prostorih hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici. Na vsporedu je več zabavnih točk, kakor n. pr. tombola, komični nastopi, ples itd., td. Vstop je vsakemu prost. Vabljeni so vsi člani, njihove družine Kakor tudi prijatelji društva.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Promet meseca novembra 1913. 1626 strank je uložilo 832.411 K 32 v, 1229 strank je dvignilo 706.096 K 41 vin. Stanje vlog 42,469.928 K 39 v. Število uložnih knjižic. 29.732.
— Ljubljanski društveni orkester koncertira danes, v četrtek pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černyja v kavarni Krapš (Škofova ulica). Začetek ob 9. uri. Vstopnina 40 vinarjev. Za polnoštevilno udeležbo se priporoča odbor Ljubljanskega društvenega orkestra.
— Zgubil se je dvajsetkronski bankovec od Gosposke ulice (pisarna dr. Sajevica) do Franc Jožefovega nabrežja do pisarne ključarja Rebeka. Pošten najditelj naj ga odda na c. kr. državni policiji.
— Izgubila se je denarnica s syoto 53 kron v Prešernovi ulici v torek zvečer. Pošten najditelj naj jo vrne, ker je oseba, ki jo je izgubila, zelo ubožna. — Izroči naj se v našem uredništvu.
— Valdeiuar Psylander igra jutri v sijajni veseloigri »Nelina zaroka«. Danes zadnji dan krasne drame »Nebeški ogenj«. V soboto »Vojvodinja Crevetska«, ki bo vzbujala cele salve smeha. V torek »Asta Nielsen«. Drugi teden 6 dni »Kriv«, kriminalni roman, pet delov in sijajna veseloigra »Mesečniki«.
Skrivnosti iz avstrijske vojaške kaznilnice.
Hofrichter v ječi. — Nered v kaznilnici. — Kako se skrbi za disciplino.
—	Slabi zgledi.
Posrečilo se je nam dobiti poročilo o razmerah, ki vladajo v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu pri Dunaju. V tej kaznilnici je zaprt tudi znani Hofrichter.
Kaznilnica je namenjena vojaštvu vseh vrst; vendar je navadno moštvo oddeljeno od kaznovanih Častnikov. Več častnikov je v ječi zaradi veleizdaje aii zaradi raznih deliktov. Hofrichter je ločen od drugih; častniki žive brez dela — Hofrichter pa se bavi z vezenjem. Odkar je zvedel, da se je njegova žena od njega ločila in se odločila, da se poroči z drugim, živi Hofrichter brez nade na novo življenje. Pri tem si sladi svoje grenke dnove, kakor si more — in razmere v tej kaznilnici mu to v polni meri omogo-_čujejo.
Vrhovni poveljnik te kaznilnice je neki major, ki pa nima niti sile niti volje, da bi napravil red v kaznilnici. Zn stražo ima	o-iJe-
lek vojakov, ki stražijo, da kdo ne
uide. V kaznilnici je okoli 150 vojakov, ki so zaprti zaradi raznih zločinov. Kaznjenci so iz vseh dežel, vseh jezikov in narodnosti: naravno je, da pride med njimi pogosto do prepira in pretepa. Ti ljudje so pravzaprav gospodarji v kaznilnici. Ba-vijo se z mizarstvom in strugar-stvom. Toda to delo nima uspeha, ker vlada med kaznjenci največja surovost in podivjanost. Pogosto se stepo med seboj tako, da odnesejo kakega vojaka na pol mrtvega v bolnico. Pred letom so pri pretepu enega zaklali, da je v dveh dneh umrl. Major baje neče napraviti red, ker je pri tem sam prizadet. Ako se kdo pritoži, mu pravi: Vi niste nič boljši, kakor drugi. — Tako trajajo te razmere naprej. Vojak, ki pride tu v zapor, izgubi vsak smisel za disciplino in popolnoma podivja.
Taki vojaki pa so tudi vsega zmožni in pomagajo za denar — tudi Hofrichterju. Neka tvrdka namreč oskrbuje za zavod drva itd. Govori se, da tu niso čisti računi in da pri tem gotovi ljudje v zavodu skrbijo zase. Zato pa se ne da napraviti red in se vtihotaplja v zapore razne stvari.
Hofrichter je zaradi svojih poskusov dobil že več korigend. Seveda ostane vse to brez uspeha, ker v zavodu ni redu. Namesto, da bi se poskrbelo za to, da bi kazen na kaznjenca ugodno vplivala, godi se pod temi razmerami ravno nasprotno. Na tak način ni čudno, če je taka kaznilnica vzgojevalnica najslabših državljanov, ki pogosto celo življenje ne pridejo na pravo pot — posebno če vidijo, v državni kaznilnici slabe zglede. Na tak način so pri nas mogoči škandali, ki delajo nečast državi in bi bilo prav, .da bi se take razmere primerno pojasnile.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Državui zbor.
Dunaj, 3. decembra. Danes sta k drugi skupini osebnega dohodninskega davka govorila oba glavna govornika. Glasovalo se bo šele 10. t. in. Sedaj pa nastopi večdnevna pavza.
Obstrukcija na obzorju.
Dunaj, 3. decembra. Češki ag-rarci in narodni socialni poslanci so imeli cel dan posvetovanje o bodoči taktiki v parlamentu.
Obe skupini ste sklenili takoj po sprejetju malega finančnega načrta pričeti z najostrejšo obstrukij-sko taktiko in tako prisiliti vlado, da vzpostavi ustavne razmere na Češkem.
Sturgkh drži besedo.
Dunaj, 3. decembra. Danes so se podali zastopniki čeških agrarnih poslancev k min. predsedniku grofu Stiirgkhu in urgirali odgovor na njihove zahteve, ki so jih vložili že pred
6	tedni. Takrat je grof Stiirgkh obljubil, da vlada tekom tedna predloži program za nova češko - nemška pogajanja. Danes je minilo 6 tednov ih Sturgkh še sedaj ni ničesar dal. Agrarci so zagrozili z najstrejšo obstrukcijo proti vsem vladnim predlogom, če se ne razjasne češka vprašanja.
AVSTRO - OGRSKA IN SRBIJA.
Belgrad, 3. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Od-
nosa« med Srbijo in Avstro - Ogrsko niso normalni, nasprotno, dosti napeti so in na dnevnem redu je več raznih spornih vprašanj, od katerih zavzema prvo in najvažnejše mesto vprašanje orientskih železnic.
Na novem srbskem ozemlju se nahaja 320 kilometrov železniške proge družbe orientskih železnic, katere delnice se nahajajo nekaj več kot po polovici v rokah avstrijskih kapitalistov. V toku vojne s Turčijo je Srbija prevzela te proge v svojo upravo in jih upravlja še sedaj. Srbska vlada stoji na stališču, da ne bo trpela privatnih železnic na svojem ozemlju in hoče te proge ekspropri-irati, t. j. izplačati družbo in prevzeti proge v svojo last. V to je ona tudi upravičena, ker ni dolžna ozirati se na pogodbe, ki jih je z družbo sklenila turška vlada.
Družba orijentskih železnic in z njo tudi avstro - ogrska diplomacija pa zahteva, da Srbija takoj vrne družbi železnico, da ji plača odškodnino za ta čas, odkar je imela železnico v svojih rokah in potem še le da se začnejo pogajanja, z drugimi besedami, družba se ne misli sprijazniti z mislijo, da bi se dala eks-propriirati.
Ta spor je najtežji, radi njega se vršijo že dalj časa vsak dan ministrske konference in radi njega je prišel v Belgrad tudi srbski poslanik na Dunaju, Jovanovič. Upati je pa, *da se tudi to sporno vprašanje reši v najkrajšem času.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vi-narfev. Pismenim vprašaniem |e priložit! znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnapre]; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih
oglasov ob 6. uri zvečer.
Išče se stanovanje z eno ali z 2
sobama za 16. december ali za takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.	1191-x
V	gostilni »Trškan«, Cegnarjeva ulica 4, se sprejmejo gospodje na dobro in ceno hrano.	1148—3
Išče se učitelj ali učiteljica slovenske stenografije. Ponudbe s pogojem na »Prvo anončno pisarno«.
1194-1
Brez posebnega obvestila.
f
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša i3kre-uoljubljena mati, stara mati, sestra in tašča, gospa
Terezija Urbančič
v sredo dopoldne, v starosti 74 let, previdena s sv. zakramenti, mirno in vdano preminila.
Truplo preblage pokojnice se bodo v petek, dno 5. decembra ob 3. uri popoldne slovesno blagoslovilo ter iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 23 prepeljalo v rodbinsko grobnico k Sv. Križu k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, 3. decembra 1913.
Ivanka Franchetti roj. Urbančič, hči.
—	Franc Urbančič, sin. — Engelbert Franchetti, zet. — Silva, Vili, Magda, Engelbert, Ivan, Vladko in Vinko Franchetti, vnuki in vnukinje.
I. slov. pogrebni zavod 4os. Turk.
r
Največja prodafa
m Miklav ža in
Konfekcija za dame in gospode, deklice in dečke po jako zniža-‘ . ’ . nih cenah! . ’ .	'
Zimska obleka v najnovejši okusni izdeljavi za 20—30% ceneje * . * . kot drugje! . * . *
Pred nakupom naj si vsak ogleda
Angleško skladišče oblek
Sl O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6. M
x	---------
Vedno najnovejše, Od dobrega — najboljše J —
mmm-c
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA -m
Selenburgova ulit a
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati; poljska kukala, daljnogledi, Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršojefo v lastni delavnici.
    mm    mmammar—a——— im i — ■   -
Učitelfska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ul. 6
priporoča posetnice, kuverte, račune, trgovska |>isma itd. itd.
Stanovanje,
4 sobe s pritiklinami, v I. nadstr., jako prijetno, je za tebruvar poceni oddati v prijazni Novi ulici 3. tu.
s trgoTHhini težajrin, v«6<a obojih deželnih Jesihov, njih stenografije In knjigo rodstra, ■ dalj Bo prakso itd. želi premenltl naaie-iienje. Uro tadl Izven trgovstva. Cenjena l»oro«Ma se prosi pod „K0KT0KI8T1NJ1“ na „Prvo anončno pisarno44.
!! Čudovito po ceni!!
710 kosov za samo K 3’75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče precizij-ska Anker-tira z lepo verižico, gre natančno s 3!ctno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla Iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. Jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentnl fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broSa „novostu, 1 par gumbov za manšete double-zlato ,Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album ze slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljž iz orientalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov In še 610 raznih predmetov, ki so v hiii zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki jc sama vredna tega denarja, velja le K 375. Pošilja po povzetju ekspgrtna trgovina ,,I.onore'*
F. Windisch, Kr aau štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Lovski
klobuki, čepice -pletene telovnike sviterje, gamaše,
dokolenice  -----
.........nogavice
rokavice.........
- - - nahrbtnike i. t. d.
Specijalna modna in športna trgovina za : gospode in dečke :
J.
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
T0\!KM CE\?flE\? vTRZlCd mgorskfskp&i
PETER KoZIKčUKo.
- 44UB&&N& -raas" m brega 20. mu$grk
Proda se lepa 11 m dolga z s falc-opeko krita
hiša
z modernim novim štedilnikom in modernimi pečmi, sredi sadnega vrta, na katerega se posadi dva mernika krompirja za K 2.700'— Hiša je na lepem kraju v predmestju Novega mesta, pripravna za kakega penzio-nista ali rokodelca, izve se pri lastniku Leop. Kopažu v Novem mestu.
Kitdi pozne nezlj«* protfatjaiiu vse v moji zalogi »e nahajajoče blitgo, kakor
klobuke, čepice, potrebščine =—	za modistinje =====
po znižani cean.1
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Moderne srajce, bele in barvaste,
tenu inske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice i. t. d. vse v največji izbiri in najboljši
kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, nasProti s!avne p°ste-
Pozor!; Važno za vsakogar!
Veliko dfcaria sl prihranite, ce kupite
sedaj manufakturno blago pri
J.GROBELNIKU
prej Franc Souvan sin Ljubljana, ===== Mestni trg št. 22. —
7o1/Qi9 Hadi slabe sezije in velike zalog« hočem vendar zimsko £idKa| . blago razprodati
Zato
prodajam do preklica ob
30° o znižanih cenah.
Nihče na) ne »nin udi te redke prilike res lepo novo blag« ceno kupiti. Primerna božična darila: »vile, žameti, pll*l, volneno In pralno blago vweh vrut. — Preproge velike In bs meter, preproge »a pred postelje, »a na stene, za čez zole, odeje in koci za potovanje.
BBBliBBBSBBBlS
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
Izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnolzumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovSčinl L dr. velcuglednlm krogom za natočila, kakor tudi vsako uglaScvanje in popravljanje glasbenih instrumentov.
t Ljubljanska kreditna fcanfca vLjnbllanL "riST
Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
pir
Poslovalnica „Prve seš. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Garantirana kakovost.
= Cenejše vrste od K 1‘50 naprej. =
Cene za gospode K 14*—, 17*—, 20*—. Cene za dame '•/» K 12*—, 15*—, 18*—, Cene za otroke št. 22—25 26—28 29—31 32—35
K 5‘—	6*—	7	—	8	—
Perilno blago*