Preganjana. Značilen pojav, ki ga lahko vidiž skoro pri vsakem koraku, je nasprotovanje in sovraštvo proti katoliški Cerkvi. Koliko se govori, koliko se porabi vsak dan tiskarskega črnila, kaj vse se stori, da bi Cerkev oblatili, osovražili, zmanjšali njen vpliv in onemogočili njeno delo. Tako je danes, ravno tako je bilo tudi pred sto in tisočletji, tako je bilo takoj od začetka, ko se je pojavila katoliška Cerkev na svetu. Je, kakor da bi vsa stoletja z besnostjo govorila besede, ki jih je imel za svoje geslo strašni sovražnik cerkve, Volter: »Dol z nesramnico!« Mnoge to nasprotovanje in sovraštvo bega, da se Cerkve sramujejo, da se ji odmikajo in odtujujejo. A človek, ki misli, se ne da nič begati. Ali ni bilo to sovraštvo in preganjanje katoliške Cerkve napovedano? Ali ni povedal Kristus, da bodo butale ob njegovo Cerkev peklensk« sile? Ko se je poslavljal od apostolov, jim je napovedal na svetu sovraštvo in preganjanje. »Iz shodnic vas bodo metali, pride celo ura, da bode vsak, ki vas umori, mislil, da stori Bogu uslugo,« to je bil pogled, ki ga je pokazal Kristus v prihodnjost apostolom in Cerkvi. Besno sovraštvo, najgroznejše preganjanje napoveduje Cerkvi tudi skrivno razodetje »v. Janeza. Ali bodemo sedaj zbegani, ali bodemo dvomili nad Cerkvijo, ali se bodemo odmikali od nje, če se izpolnjuje, kar je bilo napovedano? Veliko resnih ljudi je ravno to preganjanje Cerkve pripravilo do tega, da so postali katoličani in so se oklenili Cerkve z vsem srcem. Sklepali so: »Kristus je napovedal svoji Cerkvi preganjanje. Nobena druga ustanova na svetu pa ni bila osovražena in preganjana tako kakor katoliška Cerkev. Zato je gotovo ona prava Kristusova Cerkev.« Ne bodemo se dali begati od sovraštva proti Cerkvi, če pogledamo, zakaj to nasprotovanje. Ko je Kristus napovedal nasprotovanje in sovraštvo, je označil tudi vzrok tega nasprotovanja, ko je rekel: »Ako vat svet sovraži, vedite, da je sovražil mene prej ko vas. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« Da, ker v Cerkvi živi naprej Kristu«, Kristusov duh, zato vso nasprotovanje in besnenje proti Cerkvi. A zakaj? Kitajci imenujejo pregovor: »Ko bi Bog prišel na zemljo, bi mu Ijudje pobili šipe.« Kristus, Sin božji je prišel in res se je to zgodilo. Kako flasprotovanje je doživel, kako so ga imeli za škodljivca izraelskega ljudstva in zahtevali njegovo skrb. To pa radi tega, ker so pričakovali od njega, da bo povzdignil izraelsko ljudstvo za prvo na zemlji, da si bo lahko grabilo bogastvo, da bo lahko samo uživalo, a Kristus ni hotel v»_eti o vs«m tem nič, temvei. Je po- vdarjal, da prara vr«dm»st im sreča človekova ni ča«t, in bogastvo, ni uživanje, temveČ duša, ki izpolnjuje voljo božjo. Da, ker je Kristus svetu pokazal pravo srečo čisto drugod, kakor tam, kjer jo želijo ljudje v svoji kratkovidnosti, ga je avet začel dolžiti, da Kristus ljudem ne privoščl srefie, da hoče svetu srečo vzeti, ga je svet začel sovražiti in mu nasprotovati. Kristusov duh, ki živi v Cerkvi, hoče peljati človeka vedno višje, gor v božje višave. To tudi rodi v Cloveku odpor in nasprotovanje. Danes je zelo razvita turistika, ko hodijo ljudje na visoke gore. Drugim pa, ki še niso okusili lepote in prijetnosti visokih planin, se zdi turistika velika nespamet. Tako je tudi veliko ljudi, ki nimajo smisla za lepoto in srečo, ki jo rodi krščansko življenje, koliko bolj jim prija dol v nižavah, kjer se človeku ni treba nič truditi, kjer lahko živi kar tja ven dan, zato pa imajo Cerkev, ki človeka kliče kvišku za nespametno, zato ji nasprotujejo. Zato je rekel znani učenjak Branka v Berlinu: »V»a skrivnost, zakaj ljudje krščansko vero sovražijo, je v človeški lenobl. Ljudje hočejo iz višine, h kateri vodi človeka krščanska vera, iti zopet nazaj na lagodne pašnike, na katerih se valja lena žival.« Kristusova Cerkev, ki vedno govori zoper greh, je za človeka, ki se je vdal grehu in strastem, vedno kakor pekoča vest, ki ga mori v njegovem življenju. Svet bi rad v grehu in strasteh živel mirno, nemoteno, zato hoče odstraniti Cerkev, ki ga vedno moti v tem življenju. Znana vam je zgodba o lenih deklah in petelinu. Gospodinja je imela več dekel. Vsako jutro jih je prišla budit, takoj, ko je petelin zapel. Dekle so bile silno nevoljne. ker bi bile rade spale še naprej. In kaj so storile, Šle so, pa so zavile petelinu vrat, da jih ni več budil iz spanja. Ravno tako bi se pa tudi človek rad znebil Cerkve, da ga ne bi motila in budila iz njegovega grešnega spanja. Zato pa je Kristus povedal: »Vsak, kdor dela hudo, sovraži luč.« »To sem vam povedal, da se ne pohujšate,« je rekel Kristus, ko je napovedal svoji Cerkvi nasprotovanje, sovraštvo in preganjanje. Mislimo na to Kristusovo napoved, ko vidimo, kako je Cerkev osovražena, oblatena, pr«ganjana. Trpi zato, ker jo vodi in govori iz nje duh Kristusov. Ker ima tega duha, zato pa tudi v vsem tem sovraštvu in nasprotovanju zmaguje. Z njo zmagujejo tudi vsi oni, ki se je zvesto oklepajo! Tažko prlzadcti bolgarskl katoličaml. Potres, ki je napravil na Bolfar«k«m velikansko škodo, je pose, bno hudo prizadel tudi tamošnje katoličani. Katoliške cerkve v Plovdivu so zelo poškodovane. V okolici 80 tri cerkve popolnoma porušene. Uničeno je tudi katoliško aemenišče, ravno tako zavod sv. Avguština, v katerem so se vzgajali katoliški dijaki, ki 30 naenkrat brez strehe. Iirta usoda je zadela tudl dakliški zavod, ki je skoraj neporabljiv. Usmiljene sestre so gradile veliko bolnico in so imele upanje, da se jim posreči v kratkem izgotoviti vsaj eden del te bolnice, sedaj je cela bolnica zrušena od potresa. Krščanska bratovska ljubezen zahteva, da priskočimo po svojih močeh tem ubogim žrtvam na pomoč po zgledu papeža Pija XI., ki je daroval za nesrečne Bolgare veliko vsoto. Važne zadeve nemikih katoličanov. Prvo nedeljo v majniku so priredili katoličani v Nemčiji za šolsko nedeljo in nedeljo krščanskega tiska. Nemški katoličani se že več let borijo za versko šolo. Sedaj, ko imajo na Nemškem nove volitve, so škofje vernike zopet opozorili, da naj te važne zadeve ne izgubijo izpred oči. Ravno tako so vernike opozorili na veliko važnost krščanskega tiska. Krščanska šola in krščanski tisk, to sta dve stvari, za kateri morajo skrbeti vsi, ki hočejo sebi in svoiim potomcem ohraniti blagoslov in srečo krščanske vere. Strpnost komunistov in socijalistov. V berlinskem mestnem svetu, v katerem so dobili večino komunisti in socijalisti, so sklenili, da se po bolnicah, ki so v mestni upravi, ne sme več opravljati služba božja in ne deliti sv. zakramenti. To je toliko opevana svoboda in pa beseda: »vera je zasebna stvar« v resnici. Nova papeževa obsodba fašizma. V tekočem letu nameravajo v Rimu uprizoriti veliki nastop fašistovske organizacije ženske mladine. Mladenke bodo nastopile s puškami in menda tudi pokazale, kako znajo — streljati. Papež je protestiral proti tej prireditvi, češ, da nasprotuje ženski duševnosti in je izjavil. da se naj ženska roka, če se kedaj ^vigne, dvigne le za dela ljubezni.