NOVICE URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA KOPER, 27. MARCA 1974 ^ ŠT. 7 VSEBINA Občina Koper — RAZPIS treh prostih mest sodnikov občinskega sodišča v Kopru Občina Postojna - ODLOK o prispevku ob spremembi namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča - ODLOK o dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Kremenica II v Postojni - ODLOK o oddajanju urejenega stavbnega zemljišča v uporabo brez javnega natečaja — ODLOK o varstvu gozdov in drugih zemljišč pred požari — URADNI POPRAVEK odloka o nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu Občina Sežana - URADNI POI^AVEK odloka o zakloniščih na območju občine Sežana OBčtMA ÌURSKA BtSTRtCA URADNI POPRAVEK ODLOKA O POTRDITVI SKLEPOV ZBOROV VOLIVCEV O USTANOVITVI KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA V odloku o potrditvi sklepov zbora volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 4/74), se 16. in 17. točka 3. člena pravilno glasita: „16. Krajevna skupnost Prem, Prem, Smije, Celje; 17. Krajevna skupnost Dolnja Bitnja, Gomja Bitnja, Dolnja Bitnja, Ratečevo brdo, Kilovče, Janeževo brdo." OBčtMA tZOLA / *r ! STATUTOBČINEIZOLA I. TEMELJNA NAČELA Izhajajoč iz ustavnih načel temeljijo družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi v občini Izola: na svobodnem združenem delu delavcev s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina; na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda; na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi; daje družbena lastnina proizvajalnih sredstev osnova svobodnega združenega dela in položaja delavskega razreda v proizvodnji m v celoti odnosov v družbeni reprodukciji, kot tudi osnova z lastnim delom pridobljene osebne lastnine; da je človekovo telo podlaga za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za prilaščanje proizvoda družbenega dela. Osnova vseh oblik združevanja dela in sredstev družbene reprodukcije in samoupravne integracije združenega dela je temeljna organizacija združenega dela, kot temeljna oblika združenega dela, v kateri delavci uresničujejo svojo neodtujljivo pravico, da pri delu z združenimi sredstvi upravljajo s svojim delom in s pogoji dela ter da odločajo o rezultatih svojega dela. Osebne in skupne potrebe na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in drugih družbenih dejavnosti zagotavljajo delovni ljudje in občani tako, da svobodno menjavajo svoje delo z delom delavcev v organizacijah združenega dela na teh področjih. Svobodno menjavo dela uresničujejo delovni ljudje in občani neposredno, po organizacijah združenega dela ter v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. Delavski razred in vsi delovni ljudje v občini so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev. Temelj enotnega sistema samoupravljanja in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Mudi ter občanov je samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela krajevnih, interesnih in drugih teme^nih samoupravnih organizacijah in skupnostih. Delovni ljudje in občani uresničujejo osebne in skupne interese, izvršujejo politično oblast in opravljajo druge družbene zadeve v občini in v drugih družbenopolitičnih skupnostih. Družbene odnose oblikujejo delovni ljudje in občani neposredno in po delegatih v temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela ter aktivne vojaške in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ, v krajevnih skupnostih in v občinski skupščini in njenih organih. , Delovni ljudje in občani italijanske narodnosti uresničujejo svoje pravice tako, da se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje. Ta statut pa zagotavlja še posebne pravice in varstvo delovnih ljudi in občanov italijanske narodnosti. Materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb v občini je dohodek, ki ga ustvarjajo organizacije združenega dela, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti na področju storitev in delovni ljudje z osebnim delom, vkfjučujoč tudi pogodbene organizacije združenega dela na področju obrti, kmetijstva in storitvenih dejavnosti. Načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma so osnova za zagotavljanje ekonomske in socialne varnosti delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in samoupravnih skupnostih. Ta temeljna načela so podlaga in smer za razlago statuta ter predpisov občinske skupščine in njenih organov. II. OBČINA IZOLA 1. člen Občina Izola je samoupravna in temeljna družbenopolitična skupnost, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Občina Uirska Bistrica - URADNI POPRAVEK odloka o potrditvi sklepov zborov volivcev o ustanovitvi krajevnih skupnosti na območju občine Ilirska Bistrica Občina Izoia - STATUT občine Izola - SKLEP o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije - SKLEP o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev v skupnosti iz 28. člena zakona - SKLEP o imenovanju volilne komisije za izvedbo volitev v skupnosti iz 29. člena zakona - URADNI POPRAVEK odloka o določitvi števila delegatov, ki jih delegirajo delegacije oziroma konference delegacij v zbor združenega dela in v zbor krajevnih skupnosti občine Izola V občini deiovni ljudje in občani uresničujejo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj, uresni: čujejo m usklajujejo svoje interese in zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge ^družbene zadeve. O uresničevanju svojih skupnih interesov, pravic in dolžnosti v občini odločajo delovni ljudje v občini, organizirani v temeljne in druge organizacije združenega dela, v krajevne, interesne in druge temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v drugih oblikah samoupravnega združevanja, v družbenopolitične organizacije, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem ter v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Območje občine Izola obsega tale naselja: IZOLA, POLJE, LIVADE, JAGODJE, DOBRAVA PRI IZOLI, BAREDI, ŠARED, VINICA PRI IZOLI, MALIJA IN DVORI. 3. člen Območje občine se lahko spremeni z zakonom po razpravi delovnih ljudi in občanov določenega območja, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva ter pod pogoji in po postopku v skladu z zakonom. 4. člen Občina Izola je pravna oseba. Sedež občine je v mestu Izola. 5. člen Občina Izola je združena skupno z občinama Koper in Piran v regionalno skupnost kot posebno družbenopolitično skupnost (obalna skupnost). V obalni skupnosti delovni ljudje in občani iz občine Izola skupno z delovnimi ljudmi ih občani iz občin Koper in Piran uresničujejo določene skupne interese, izvršujejo pravice in dolžnosti skupnega pomena, ki so v skladu z ustavo in dogovorom med občinami določene v tem statutu in v statutu obalne skupnosti. 6. člen Delovni ljudje in občani italijanske narodnosti se povsod enakopravno z drugimi delovnimi ljudmi in občani v občini vključujejo v samoupravne socialistične odnose in samoupravno odločanje. Skladno z ustavo SR Slovenije določa ta statut način uresničevanja suverenih pravic občanov italijanske narodnosti v občini. 7. člen Na območju občine, na katerem živijo poleg pripadnikov slovenskega naroda tudi pripadniki italijanske narodnosti in ki obsega naselja: Izola, Polje, Livade, Jagodje in Dobrava pri Izoli (dvojezično območje), je v javnem in družbenem življenju italijanski jezik enakopraven s slovenskim jezikom. 8. člen \ Delovni ljudje in občani v občini opravljajo funkcije oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, razen tistih, ki jih v skladu z ustavo uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih. Delovni ljudje in občani v občini zlasti: ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmeijajo in usklajujejo gospodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in uresničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in druge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi in občane ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti drugih družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin;'pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje suverenih pravic občanov italijanske narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir; varstvo ljudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in, uresničujejo družbeno samozaščito; urejajo in organizirajo ljudsko obrambo, izvajajo in usklajujejo priprave za splošni ljudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij. Skrbijo za urejanje naseii) in drugega prostora; skrbijo za varstvo in vzdrževanje kutturnih in zgodovinskih spomenikov in spominskih obeiežij' skrbijo za urejanje in smotrno izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi. Skrbijo za redno vzdrževanje spomenikov NOB;z usta-navijanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in siuib in z gradnjo komunalnih naprav zagotavljajo zadovoijevanje Svinjskih potreb delovnih ijudi in občanov na teh področjih; zagotavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družine, za varstvo občanov, ki niso zmožni skrbeti zase, skrbijo za varstvo vojaških, delovnih in drugih invalidov, borcev in žrtev fašističnega nasiija; skrbijo za zdrav-stveno varstvo ter socialno varstvo delovnih ijudi; sprejemajo odločitve o urbanistični dokumentaciji in zagotavljajo smotrno izkori-{Čanje stavbnega zemljišča; razvijajo varstvo, vzgojo in izobraževanje mladine in izobraževanje odraslih, skrbijo za ustanavljanje, delovanje in razvoj kuiturno-prosvetnih organizacij in društev; oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje; usklajujejo politiko zaposiovanja in poklicnega usmerjanja mladine; uresničijo sodeiovanje z drugimi občinami in družbenopoiitičnimi skupnostmi; sodelujejo z ustreznimi tujimi mednarodnimi organi in organizacijami ter lokalnimi skupnostmi tujih držav v okviru sprejete zunanje politike Socialistične federativne republike Jugoslavije in mednarodnih pogodb. 9. člen Delovni ljudje in občani občine Izola skupno z delovnimi ljudmi in občani občine Koper in Piran v Obalni skupnosti: sprejemno enoten dolgoročni in srednjeročni program, družbeno gospodarskega razvoja obalnega območja in spremljajo njuno izvajanje, sprejemno enoten urbanistični program obalnega območja in spremljajo njegovo izvajanje; po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo in združujejo sredstva za graditev stanovanj ter na samoup^vni podlagi urejajo medsebojna razmerja, pravice ih obveznosti pri graditvi, uporabi in gospodarjenju s stanovanji; z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih organizacij in služb in z gradnjo komunalnih naprav obalnega pomena zagotavljajo zadovoljevanje življenjskih potreb delovnih ljudi na teh področjih; organizirajo protipožarno varstvo in urejajo druge zadeve s tega področja; skrbijo za pospeševanje in usklajeno delovanje pomorskega gospodarstva; skrbijo za razvoj srednjega šolstva ter dajejo pobude in predloge za razvoj višjega in visokega šolstva na obalnem območju; skrbijo za usklajevanje kadrovske politike, politike zaposlovanja, poklicnega usmerjanja mladine in štipendiranja na obalnem območju; skrbijo za izgradnjo splošne bolnišnice za obalno območje in za izgradnjo višinskega vodovoda; urejajo zadeve s področja izmere zemljišč in zemljiškega katastra; urejajo zadeve s področja družbene kontrole cen, proizvodov in storitev; urejajo vprašanja morskega ribolova iz občinske pristojnosti ter vprašanja morskega ribolova, ki jih republika z zakonom poveri obalni skupnosti; urejajo zadeve s področja varstva, rabe, izkoriščanja morja in obale, ki jih republika poveri obalni skupnosti; urejajo izkoriščanje morskih pristanišč in obalno plovbo v zadevah, ki jih republika poveri obalni skupnosti; zagotavljajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena za delovne ljudi ter splošnega družbenega pomena na obalnem območju in v ta namen ustanavljajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter organe oblasti. 10. člen Praznik občine Izola je 11. julij, dan množičnega odhoda prebivalcev v partizane. 11. člen Občani Izole so vsi stalni prebivalci na območju občine Izola. 12. člen Za posebne zasluge v družbenopolitičnem razvoju se v občini podeljujejo domicil in občinska priznanja. Skupščina občine Izola: - podeljuje domicil, - Proglaša častne občane občine Izola, - podeljuje nagrade. ' 13. člen Občina Izola ima zastavo in grb. Zastava občine Izola je svetlomodra z grbom Izole v sredini. Grb občine Izola je ovalne pokončne oblike v baročnem kolutastem okvirja in predstavlja letečega goloba z oljčno vejico v kljunu na ozadju modrega neba. Spodnji del podstavlja vzhajajoče sonce v rumeni barvi. gt. 7 — 27. marca 1974 URADNE OBJAVE* 91 IH. SAMOUPRAVLJANJE V OBČINI J. Družbenopolitična razmerja 14. člen Delovni ljudje se organizirajo na samoupravni podlagi v organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki določajo, katere skupne interese, pravice in dolžnosti v njih uresničujejo. S tem statutom se določajo skupni interesi in funkcije oblasti pri opravljanju drugih družbenih zadev, ki jih delovni ljudje, narodi in narodnosti uresničujejo v občini. 15. člen Upravljanje v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, njihova organiziranost ter obveščanje morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje v vsakem delu delovnega procesa in v vsakem delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vprašanjih svojega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samoupravne pravice in skupne interese in nadzorujejo izvrševanje odločitev in delo vseh organov in služb teh organizacij in skupnosti. 16. člen , Delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v organih upravljanja ter organizacij in skupnosti, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovaijanjem, po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z usmerjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skupščinam. 17. člen Funkcija oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev v občini, ki jih določa ta statut, opravlja občinska skupščina in njej odgovorni organi. 18. člen Državni organi imajo do organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti samo pravice, določene na podlagi ustave. 19. člen Delo državnih organov in organov upravljanja, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbenopolitičnih organizacij, drugih družbenih organizacij in društev je javno. Način zagotavljanja javnosti se ureja z zakonom in s samoupravnimi akti. 2. Družbenoekonomski položaj človeka v združenem delu 20. člen Socialistična družbenoekonomska ureditev v občini temelji na svobodnem združenem delu s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, ter na samoupravljanju delavcev v proizvodnji in delitvi družbenega proizvoda v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v družbeni reprodukciji v celoti. 21. člen Delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka. 22. člen Nihče si ne more niti neposredno niti posredno pridobivati materialnih in drugačnih koristi z izkoriščanjem tujega dela. 23. člen Nihče ne sme na nikakršen način onemogočati in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. 24. člen Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega dela, proizvodi združenega dela in z družbenim delom doseženi dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi so družbena lastnina. 25. člen Vsakemu delavcu v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, je zajamčeno, da pri uresničevanju pravice dela z družbenimi sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri dela, in v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, skupno in enakopravno z drugimi delavci odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela ter o zadevah in sredstvih v vseh odnosih družbene reprodukcije, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku, ki ga doseže v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, in si pridobiva osebni dohodek. V nasprolju z ustavo in statutom je vsak akt in vsako dejanje, s katerim bi bile kršene pravice delavcev. 26. člen Temeljna organizacija združenega dela je osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice in kateri odločajo o drugih vprašanjih svojega družbenoekonomskega položaja. 27. člen Kot delavci v združenem delu uresničujejo pravice dela z družbenimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega družbenega dela nenehno obnavljajo, povečujejo in izboljšujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo. 28. člen O celotnem dohodku, ki je rezultat skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in celotnega družbenega dela, odločajo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela razporejajo dohodek za svojo osebno in skupno porabo, za razširjanje materialne osnove združenega dela in za rezervo. 29. člen Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu, osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije. 30. člen Organizacija združenega dela oziroma druga družbena pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga. 31. člen Proti organizaciji združenega dela in skupnosti ali drugemu združenju teh organizacij, v katerih je bistveno moteno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev; ali, ki ne izpolnjujejo svojih z zakonom določenih obveznosti, ali huje škodujejo družbenim interesom, se lahko pod pogoji in po postopku, določenem z zakonom uporabijo z zakonom določeni začasni ukrepi. Kadar je neogibno, da bi se odpravili taki pojavi, se lahko s temi ukrepi začasno omeji uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev oziroma pravic organizacije ali združenja njunih organov. 3. Družbeno planiranje 32. člen Zato, da se ustvarjajo Čimbolj še možnosti za razvoj proizvajalnih sil, izenačujejo možnosti za delo in ustvarjanje dohodka, zavaruje socialna varnost in stabilnost, krepi obrambna sposobnost in varnost ter uresničujejo drugi posamični in skupni interesi, delovni ljudje in 92 URADNE OBJAVE- občani v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega povezovanja ter v občini sprejemajo na podlagi skupno ocenjenih potreb in možnosti družbeni plan občine kot splošni družbeni dogovor. 33. člen Družbeno planiranje v občini temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter na samostojnih programih teh skupnostih in predstavlja podlago za družbene plane širših skupnosti. Medsebojne obveznosti, ki so jih temeljne in druge organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti sporazumno določile za uresničevanje skupnega plana, se v času, za katerega je plan določen, ne morejo enostransko razdirati oziroma spreminjati. 34. člen Razvoj obalnega območja se usmerja z dolgoročnimi in srednjeročnimi programi za obalno območje kot celoto in z občinskimi letnimi plani. 35. čler^ Z letnim družbenim planom občine se: usmeija in usklajuje razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti; določa smernice razvoja na področju družbenih dejavnosti, komunalnega gospodarstva, kadrovske politike, politike socialne varnosti in stabilnosti, gospodarjenja s prostorom in varstva okolja; določa splošne okvire za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter način združevanja sredstev za uresničevanje posameznih nalog; določa se način uresničevanja posameznih nalog, njihove nosilce in odgovornost za zagotovitev v planu določenih ciljev. 36. člen Družbeni plan razvoja občine temelji na predvidevanjih in programih razvoja organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih, na enotnem dolgoročnem in srednjeročnem programu družbeno gospodarskega razvoja in enotnem urbanističnem programu obalnega območja ter na predvidevanjih in smernicah širših družbenopolitičnih skupnosti in na razvojni politiki. Sestavni del družbenega plana je splošna bilanca, ki vsebuje globalna razmeija delitve ustvaqenega dohodka splošne in skupne potrošnje ter pomeni inštrument za uskladitev vseh oblik potrošnje. 37. člen * Predlog družbenega plana obravnava izvršni svet in ga predloži občinski skupščini, da ga da v javno razpravo zborom delovnih ljudi, delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenenega dela, samo upravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim, drugim organizacijam in skupnostim in družbenopolitičnim organizacijam, da dajo nanj svoje pripombe in predloge. Po končani javni razpravi predloži izvršni svet občinski skupščini prelog družbenega plana skupno s pripombami iz javne razprave, ki jih ni upošteval. Občinska skupščina sprejme družbeni plan na zasedanju vseh zborov. 4. Način financiranja skupnih potreb delovnih ijudi in občanov in splošnih družbenih potreb 38. člen Delavci v temeljnih in drugih organizacijah! združenega dela in drugi delovni ljudje in občani v krajevnih in interesnih skupnostih ter v občini neposredno odločajo o obsegu, vsebini ih načinu zadovoljevanja svojih skupnih in splošnih družbenih potreb ter združujejo svoje delo in sredstva za te namene in z neposrednim odločanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem določajo način porabe teh sredstev. Izhodišča za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb se določijo v občinskem družbenem planu. 39. člen Za zadovoljitev splošnih družbenih potreb plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in iz svojih osebnih dohodkov, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov St. 7 — 27. marca ter premoženja, davke, takse in'druge davSčine, ki se zbirajo v pr., računu občine po načeiu, da sorazmerno včč prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. 40. člen V okviru z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, tak: in drugih dajatev delovni ljudje samostojno odločajo o obsegu in načinu financiranja splošnih družbenih potreb v občini. Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določa s proračunom občine. 41. člen V občini se zagotavljajo sredstva za financirale naslednjih splo§. nih družbenih potreb: delovanje občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov ter organizacij in pravosodnih organov v občini; delovanje obalne skupščine in njenih organov (sorazmerno); narodna obramba in splošni ljudski odpor iz pristojnosti občine; varstvo borcev iz pristojnosti občine; dopolnilna sredstva za delovanje krajevnih skupnosti; dodatna sredstva za uresničevanje programov družbenopolitičnih organizacij in društev; komunalne dejavnosti v občini, katerih funkcioniranja ni mogoče prenesti na koristnike komunalnih storitev; intervencije v gospodarstvu zaradi zaščite živ-ljenjskega standarda delovnih ljudi; sodelovanje občine pri financiranju določenih potreb s področja družbenih služb, kadar gre za obveznost občine, ki je določena z družbenim dogovorom oziroma z zakonom; z zakonom določeno sodelovanje občine pri vzdrževanju, graditvi in rekonstrukciji objektov za varstvo pred elementarnimi nezgodami; druge splošne družbene potrebe. 42. člen Za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb v občini združujejo delavci in drugi delovni ljudje v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, društvih in samoupravnih interesnih skupnostih, v občini sredstva s samoupravnim sporazumevanjem. , Vzporedno s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju sredstev delovni ljudje odločajo tudi o njihovi uporabi. 43. člen Delovni ljudje v bbčini združujejo svoja sredstva s sredstvi samoupravnih organizacij in skupnosti za financiranje skupnih in splošnih družbenih potreb. Delovni j udje v občini lahko združujejo svoja sredstva s sredstvi delovnih ljudi v drugih družbenopolitičnih skupnostih, kadar je to potrebno za izvrševanje in zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. 44. člen Obseg, višina in namen dohodkov za splošne družbene potrebe v občini se določijo z občinskim proračunom. 45. člen Predlog proračuna določi izvršni svet. Izvršni svet pošlje predlog proračuna s predlogom družbenega plana delegacijam temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugim skupnostim, ki organizirajo javno razpravo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Delegacije iz prejšnjega odstavka morajo organizirati javno razpravo v temeljnih samoupravnih skupnostih in omogočiti delovnim ljudem, da dajo na predlog proračuna in družbenega plana svoje predloge, pripombe in mnenja. 46. člen / Po končani javni razpravi predloži izvršni svet občinski skupščini predlog proračuna, skupno s pripombami iz javne razprave, ki jih ni upošteval. Občinska skupščina sprejme proračun na zasedanju vseh zborov. 47. člen Po sprejetju proračuna obvesti izvršni svet temeljne organizacije ruženega dela, krajevne in druge skupnosti, katere predloge, pripombe in mnenja občinska skupščina ni mogla upoštevati in razloge, t 48. člen Organi in organizacije, ki jim sredstva za delo zagotavlja občina iz proračuna, so dolžni občinski skupščini predložiti program dela in gt. 7 — 27. marca 1974 -URADNE OBJAVE* 93 potrebne utemeljitve o v;sti, vsebini in obsegu nalog, o pogojih dela in o drugih okoliščinah, ki so pomembne za določene višine sredstev ter poročilo o načinu uporabe teh sredstev. 5. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori 49. člen Delavci in drugi delovni ljudje s samoupravnim sporazumom in družbenim dogovorom samoupravno urejajo medsebojna razmerja, usklajujejo interese in urejajo odnose širšega družbenega pomena. 50. člen S samoupravnim sporazumom delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v mejah svojih samoupravnih pravic: usklajujejo svoje interese v družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, združujejo delo in sredstva in urejajo medsebojna razmerja v zvezi z združevanjem dela in sredstev; ustanavljajo delovne in druge organizacije združenega dela, banke, poslovne in druge skupnosti; določajo osnove in merila za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke; določajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornost ter ukrepe za njihovo uresničevanje in urejajo druga razmerja skupnega pomena. Samoupravni sporazum sklenejo v imenu udeležencev sporazuma njihovi pooblaščeni organi. Samoupravni sporazum, ki se nanaša na uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, je v temeljni organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti sprejet, če se z njim strinja večina delavcev oziroma delovnih ljudi organizacije oziroma skupnosti. 51. člen Skupščina občine Izola v okviru svojih pravic in obveznosti spodbuja samoupravno sporazumevanje in lahko predpiše, da so posamezne samoupravne organizacije in skupnosti dolžne opraviti postopek za samoupravno sporazumevanje oziroma družbeno dogovarjanje. 52. člen Z družbenim dogovorom zagotavljajo in uresničujejo organizacije druženega dela in njihova združenja samoupravne interesne skupnosti; organi družbenopolitičnih skupnosti v okviru svojih pravic in dolžnosti, družbenopolitičnih organizacij ter druge samoupravne družbene organizacije in skupnosti samoupravno urejanje in usklajevanje družbenoekonomskih in drugih odnosov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora ali splošnega družbenega pomena. 53. člen Z družbenim dogovorom se s povezovanjem vseh zainteresiranih dejavnikov ustvarjajo pogoji za zadovoljevanje skupnih potreb v občini, predvsem na naslednjih področjih: družbenega varstva in vzgoje predšolskih in šolskih otrok ter pogojev za samoorganiziranje mladine; izobraževanja otrok in mladine; socialne in zdravstvene politike; stanovanjske izgradnje, družbene prehrane, delovnih pogojev delavcev, skrbi za ostarele delavce in upokojence na podlagi njihovega minulega dela, za izobraževanje in rekreacijo delavcev; izgradhje objektov družbenega standarda; kadrovske politike in zaposlovanja; kultur in telesne kulture. Občinska skupščina, sindikat in krajevne skupnosti vzpodbujajo družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje med delovnimi ljudmi in občani, ki so potrošniki in koristniki storitev, organiziranih v krajevni skupnosti in občini ter delovnimi organizacijami na področju trgovine, stanovanjsko-komunalnega gospodarstva in družbenih dejavnosti. 54. člen Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori se registrirajo pri družbenem pravobranilcu. Samoupravni sporazumi in družbeni dogovori se objavijo v Uradnem glasilu občine ali na drug ustrezen način in začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samoupravnem sporazumu ali družbenem dogovoru drugače določeno. 6. Samoupravne interesne skupnosti 55. člen Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, znanstveno raziskovalnega dela, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti, ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, združujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanav-ljqjo samoupravne interesne skupnosti. Po načelih iz prejšnjega odstavka se lahko ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti za organizirano zadovoljevanje potreb, na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva in storitev drugih dejavnosti v materialni proizvodnji, ki služijo trajnemu zadovoljevanju potreb določenih uporabnikov, kjer delovanje tržnih zakonitosti ne more biti edina podlaga za usklajevanje dela in potreb za vrednotenje delovnih uspehov. 56. člen Za zadovoljevanje svojih potreb in interesov v samoupravnih interesnih skupnostih plačujejo delovni ljudje tem skupnostim prispevke iz svojih osebnih dohodkov in iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v skladu z namenom oziroma v skladu s cilji, za katere so ta sredstva namenjena. 57. člen Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. Delavcem in drugim delovnim ljudem, ki v* njih združujejo sredstva, mora biti zagotovljena pravica odločati o teh sredstvih, delavcem organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na področju, za katere je bila interesna skupnost ustanovljena, pa pravica, da v svobodni menjavi dela uresničujejo enak družbenoekonomski položaj kot delavci, v drugih organizacijah združenega dela. 58. člen Samoupravne interesne skupnosti in njihove temeljne skupnosti in enote so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih imajo po ustavi, zakonih in samoupravnih sporazumih o ustanovitvi interesne skupnosti oziroma združenja interesnih skupnosti in po svojem statutu. Samoupravno interesno skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljajo delegati, ki jih delovni ljudje in organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti kot člani interesne skupnosti volijo in odpokličejo. Skupščina in drugi organi upravljanja samoupravne interesne skupnosti so organizirani na podlagi enakopravne zastopanosti in na podlagi enakopravnega odločanja članov samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo storitve in uporabnikov storitev. 59. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture zdravstva in socialnega varstva ter samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti in druge samoupravne interesne skupnosti, ki jih določi ustavni zakon, odločajo enakopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti občinske skupščine. Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na območju več občin in imajo po tem statutu pravico sodelovati pri obravnavanju in URADNE OBJAW- At 7*- M M odločaju o vprašajih P pristojnosti občinske skupščine. lahko ulta novjjo skupnosti ko! dele teh samoupravnih interesnih skupnosti, prek katenh neposredno sode!*tjejo v delu občmskc skupščme. 60. člen ObčinAa skupščina gwdbuja ustanavljanje samoupravnih mte-runih skupnosti na področju družbenih dejavno*!* *n drugih dejavno!!* pombnega družbenega pomena. Na področjih iz prejšnjega odstavka občmska skupščma obravnava pobhko. delo in program samoupravnih interesnih skupnosti !er jim daje pr*pombe in predloge v zvezi z rženim dciom aii v zvez* ! probk mattko na področju, na katerem dciujc samoupravna *n!cresna skup no!!. Skiepe. ki jih pri !cm prejme, so pristojni organi skupno!!* doižn* obravnava!* *n sporoči!* občinski skupščm* svoje stališče do njih 6!. člen Kadar so doiočene dejavno*!* ozvoma zadeve samoupravne *n!e resne skupnosti posebnega družbenega pomena, se iahko z odiokom občmskc skupščme. id temelji na zakonu, doioči obvezna ustano-vi!ev !akc skupnosti oziroma ustanov* !a skupnost. določijo načeia za rejeno organizacijo in medsebojna razmerja v njej ter predpiše obvezno piačevanjc prispevkov tej skupno*!* *n doioči obvezno*! sodciovar\ja oziroma združevanja samoupravnih *n!cre*n*h skupnost* za skupno *zvajar*je nekaterih skupnih naiog. Odlok občinske skupščine iahko doioči. da se posamezne odločitve o zadevah, ki so posebnega družbenega pomena, sprejemajo v sogia^u s skupščino družbenopolitične skupnosti. 62. čien Pravice, obveznosti in odgovornost* v medsebojnih razmerjih v samoupravni interesni skupnost* urejajo samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi, njen statut in drug* samoupravni akti. 7. Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena 63. čien Gospodarske dejavnost* posebnega družbenega pomena so tiste dejavnosti v materialni pro*zvodnj*. ki službo trajnemu zadovoljevanju življenjskih potreb delovnih ljudi m v katenh deiovanje tržnih zakonitosti ne more b*ti edma podlaga za uskiajevanje deia *n potreb in za vrednotenje delovnih uspehov. 64. čien Delovni (udje v občini s samoupravnim* sporazum* v skladu z družbenimi dogovori ali zakonom oziroma odiokom občinske skupščine zagotavljajo svoje posebne družbene in'erese na področju komunalnega *n stanovanjskega gospodarstva. 63. člen Delovni ljudje v združenem deiu in v krajevni skupnosti ter občini samostojno rešujejo svoje stanovanjske potrebe ter z družbenun* dogovori, samoupravnim* sporazumi in pogodbami po načelih vzajemnosti in solidarnost* zagotavljajo in združujejo sredstva *n urejajo medsebojna razmerja, pravice m obveznost*. Svoje interese pri graditv*. uporabi in gospodarjenju s stanovanji *n pri združevanju sredstev za te namene uresničujejo dciovni ljudje in občani samostojno, v hišnih svetih in v samoupravni stanovanjsk* skupnosti. 66. člen Na področju stanovanjskega gospodarstva uresničujejo dciovni ljudje občine Izola skupno z delovni ljudmi občine Koper in Piran vse zadeve v obalni skupnosti, in sicer v obalni samoupravni stanovanjski skupnosti in po skupščini obalne skupnosti. 67. člen V obalni samoupravni stanovanjski skupnosti sodelujejo neposredno in po organih, kijih sam* volijo, stanovalci stanovanjskih h*š v družbeni lastnini, lastniki delov takih hiš. pričakovalci stanovanj, organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki vlagajo sredstva v družbeno stanovanjsko gradnjo in organizacije, ki vzdržujejo stanovanja. V okvttu ob*b)t *moup«vM n.novtn)'*' (judjt MtotivMo <" poM'bn* M*d"v< odtočno o ru wju d*)*"""" d. tntoHno vrd!itT,n^t m mnovMj podovnd) ^o^oro.. vptivNo n* potuto ^ druy dtupn. tnMrtt M podfod)u darstva. Ustanavljanje, načtn flnanuranja in delo mmoupravne vanjske skupnost* as ureja z družbenim dogovorom m s samouprav, nim sporazumom ali zakonom oziroma z odlokom obalna skupščin. 66. član Z odlokom obalne skupščme na podlag! zakona ae lahko ptedp* obveznost semeUnih organ*zac* združenega dela m drug*h zan zanocv, da iz dohodka izločijo m združujejo sredstva za grad Mer stanovanj a* za pomoč delovnim ljudem in občanom z mžjan* do-hodk* pr* gr ad it v* in uporab* stanovanj. 69. člen Obalna skupščma načrtuje in zagotavga razvoj stanovanjske p* d it ve m povezuje vse dejavn*ke. k* sodelujejo pr* grad*tv* stanovanj. ObčmAa skupščina sprejema urban *st*čno dokumenta ego m z^o-tavjja smotrno tzkonščanje stavbnega zcmgišča. 70. člen V občin* tzoia m dejavnost* posebnega družbenega m terc* oskrba naselij z vodo in energgo. kanaiizacgk. javna čztoča. jsv*u razsvetljava, vzdrževanje občinskih cest. javna kopahšča, vzdrževanje javnih parkov, vzdrževanje obale m vodnih objektov, čistoča morja, pogrebne storitve m tržnica. 71. člen Svoje osebne m skupne potrebe po stontvah !Z prejšnjega člena zadovoljujejo delovn* ljudje na območju, hjer prebivajo, predvsem ne po vedno v krajevnih skupnostih. V okviru krajevne skupnost* delovn* ljudje odločajo o programu komunalnih dejavnost*, zdru-žujejo z uresničevanjem tega programa svoja sredstva, vpbvgo na cene komunalnih stontev m proizvodov ter uresničujejo druge skupne *n te re sc na področju komunalnega gospodarstva. Komunalne dejavnosti opravgajo komunalne organizaege združenega dela. Z družben*m dogovorom oziroma z odlokom občmske skupščme se določi, kako odločajo ozaoma soodločajo o zadevah, kr jih oe-povedno zadevajo, delovni ljudje v krajevnih skupnostih, preš organov občmske skupščme ter prek predstavnikov družbene skupnost* v komunalnih organizacijah združenega dela. 72. člen Občinska skupščma lahko predpiše s svojim odlokom obvezno uporabo posameznih komunalnih stontev. obvezen prispevek uporabnikov komunalnih storitev za izgradnjo posameznih komunažuh naprav al* za financiranje posamezne komunalne dejavnosti; obvezno združevanje komunalnih organ*zac*) v poslovne skupnosti, skupno organiziranje posameznih nj*hov*h nalog ter načela za tako orgaruz*-ranje; sodelovanje predstavnikov družbene skupnost* pr* upravljanju komunalne organ*zac*je, način r\j*hovtga imenovanja ter način sodelovanja v organ*h komunalne organ*zac*je. 73. člen Delavc* v komunalnih organ*zac*jah skupaj z delovnm** Ijudm*. ki so uporabniki komunalnih storitev, lahko ustanavljajo komunah* samoupravne mteresne skupnost*, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela. skupno do&čajo politiko razvoja komunalnih dejavnost*. združujejo delo *n sredstva, zagotavljajo opravljanje teh dep** nosti. skrbijo za rgihovo stalno izpopolnjevanje m za opravljani drug*h zadev, k* izhajajo *z narave komunalne dejavnost*. 74. člen Zaradi enotnega urejala preskrbe z vodo m cnerggo ter čdčergt morja urejajo skupna vprašanja s tega področja delovn* ljudje obČHK Izola skupno z delovnm** ljudm* občm Koper m P*ran v obalni skupnosti. * gt. 7 — 27. marca 1974 -URADNE OBJAVE* 95 8. Družbene dejavnosti 75. člen Za organizirano zadovoljevanje svojih osebnih in skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, varstva otrok in drugih družbenih dejavnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti. V samoupravnih interesnih skupnostih delovni; ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in sporazumno odločajo o opravljanju družbenih dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja, %lružujejo sredstva za pospeševanje teh dejavnosti in opravljajo druge zadeve ali uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področjih, za katera se ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti. 9. Vzgoja in izobraževanje 76. člen Delovni ljudje v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih po načelih solidarnosti, na podlagi samoupravnega sporazuma in družbenega dogovarjanja in na druge načine ustvarjajo pogoje za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Pri tem posebej skrbijo za izenačevanje pogojev, varstva, vzgoje in osnovnega šolanja vseh otrok. 77. člen Otrokom in mlajšim polnoletnim osebam z motnjami v telesnem in duševnem razvoju se zagotavlja usposabljanje od predšolske vzgoje do vključitve v delo. 78. člen Naloga vzgoje in varstva predšolskih otrok neposredno izvajanje vzgojnovarstvene in druge organizacije v skladu z zakonom in statutom teh organizacij. V krajih, kjer ni pogojev za ustanovitev vzgojnovarstvenega zavoda kot samostojne organizacije, se organizira varstvo in vzgoja predšolskih otrok v posebnih oddelkih pri osnovni šoli ali v zunanjih odde'kih vzgojnovarstvenih zavodov. 79. člen V občini se ustanovi skupnost otroškega varstva z nalogo, da: sprejme program družbenega varstva otrok; skrbi za zagotavljanje sredstev za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok, za ustrezno kadrovsko zasedbo in za krepitev materialne osnove tega varstva; organizira in pospešuje razvoj dnevnega varstva in vzgoje, družbene prehrane in telesne kulture otrok ter omogoča, da bodo te oblike dostopne vsem otrokom, ne glede na dohodek njihovih staršev; sodeluje z občinsko skupščino, s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, z organizacijami združenega dela ter s strokovnimi inštitucijami pri uresničevanju nalog družbenega varstva otrok in pri drugih vprašanjih, pomembnih za razvoj družbenega varstva otrok; pospešuje sodelovanje in združevanje na področju otroškega varstva v občini in med občinami; opravlja druge naloge na področju otroškega varstva v skladu z zakonom in družbenimi dogovori ter samoupravnimi sporazumi s tega področja. 80. člen S samoupravnim sporazumom se lahko ustanovi temeljna skupnost otroškega varstva za območje več občin. 81. člen Da bi delovni ljudje organizirano zadovoljevali svoje in skupne potrebe na področju vzgoje in izobraževanja, se ustanovi izobraževalna skupnost z nalogo da: uresničuje družbeno politiko razvoja osnovnega šolstva; skrbi za organizacijo in razvoj dejavnosti osnovnih šol; sodeluje z organizacijami s področja vzgoje in izobraževanja, z občinsko skupščino in z njenimi organi, s krajevnimi skupnostmi, z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in z organizacijami s področja zdravstva ter s temeljnimi organizacijami združenega dela pri sprejemanju načrtov in programov razvoja osnovnega šolstva, pri usmerjanju razvoja mreže in zmogljivosti osnovnih šol, pri organizaciji male šole, podaljšanega bivanja in prehrane otrok v osnovni šoli; uresničuje družbeno, socialno in kadrovsko politiko na področju osnovnega šolstva; zagotavlja sredstva za dejavnost in materialno osnovo osnovnih šol, upravlja s temi sredstvi, pripravlja metodologijo oblikovanja cen, normativov in drugih meril glede stroškov in dejavnosti; obravnava in ureja vprašanja, ki zadevajo organizacije in razvoj dejavnosti otroškega varstva; se sporazumeva o merilih, o sredstvih in o politiki delitve dohodka; sodeluje z drugimi izobraževalnimi skupnostmi pri vprašanjih splošnega in skupnega pomena; obravnava druga vprašanja in izvršuje druge naloge s področja vzgoje in izobraževanja. 82. člen S samoupravnim sporazumom se lahko ustanovi obalna izobraževalna skupnost (izobraževalna skupnost občin Izola, Koper in Piran). ' 83. člen Zaradi zagotovitve pravic delovnih ljudi do obveznega osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje ustanavlja občinska skupščina osnovne šole v