1 Izbirni predmet Makedonšcˇina 2 3 Izbirni predmet Makedonšcˇina U~ni na~rt za izbirni predmet MAKEDONŠ^INA 7. razred: 70 ur 8. razred: 70 ur 9. razred: 64 ur Predlog u~nega na~rta za makedonš~ino je izdelan po u~nem na~rtu Hrvaš~ina avtoric dr. Vesne Pògaj Hadì in dr. Mirjane Benjak. DELOVNA SKUPINA dr. Namita Subiotto, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta dr. Lidija Arizankovska, Univerza v Skopju, Filološka fakulteta Blaè Koneski Sonja Dolàn, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta STROKOVNI RECEZENT dr. Maksim Karanfilovski, Univerza v Skopju, Filološka fakulteta Blaè Koneski Izdala in zaloìla Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Milan Zver Za zavod: mag. Gregor Mohor~i~ Uredila: Nataša Purkat Jezikovni pregled: Tatjana Li~en Oblikovanje: TANDAR Prelom: Ko~evski tisk, Ko~evje Prva izdaja Ljubljana, 2008 CIP - Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 371.214.1:811.163.3 SUBIOTTO, Namita U~ni na~rt. Izbirni predmet [Elektronski vir] : program osnovnošolskega izobraèvanja. Makedonš~ina / [avtorji Namita Subiotto, Lidija Arizankovska, Sonja Dolàn]. - 1. izd. - Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport : Zavod RS za šolstvo, 2008 Na~in dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osno vnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/abecedni_se znam_izbirnih_predmetov_v_devetletni_osnovni_soli/ Na~n dostopa (URL): http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/osno vnosolsko_izobrazevanje/program_devetletne_osnovne_sole/izbirni_pre dmeti_v_devetletni_osnovni_soli/ ISBN 978-961-234-675-1 (Zavod RS za šolstvo) 1. Gl. stv. nasl. 2. Arizankovska, Lidija 3. Dolàn, Sonja, 1964- 238006272 Sprejeto na 101. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraèvanje 19. aprila 2007. K a z a l o 1 OPREDELITEV PREDMETA .................................................................................................... 3 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA ................................................................................................... 4 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA .............................................................................................. 5 3.1 Predlog vsebin za 7., 8. in 9. razred ....................................................................................5 3.2 7. razred ............................................................................................................................6 3.3 8. razred ............................................................................................................................9 3.4 9. razred ...........................................................................................................................11 4 KATALOG ZNANJA ...............................................................................................................13 4.1 Temeljni in minimalni standardi znanja za 7. razred ......................................................... 13 4.2 Temeljni in minimalni standardi znanja za 8. razred ......................................................... 14 4.3 Temeljni in minimalni standardi znanja za 9. razred ......................................................... 15 5 PRILOGE..............................................................................................................................17 5.1 Medpredmetne povezave za 7., 8. in 9. razred .................................................................. 17 5.2 Specialnodidakti~na priporo~ila ....................................................................................... 17 5.3 Literatura za u~itelje ......................................................................................................... 18 3 1 OPREDELITEV PREDMETA Makedonš~ina ima v osnovni šoli status izbirnega predmeta; pou~uje se tri leta, dve uri na teden, torej skupaj 204 ure. U~enec se lahko za predmet odlo~i v zadnjem triletju devetletne osnovne šole (7., 8. in 9. razred). Po letu ali dveh u~enja makedonskega jezika lahko izstopi iz programa, u~iti pa se ga lahko za~ne tudi v 8. ali 9. razredu, ~e ima ustrezno predznanje. Cilj izbirnega predmeta makedonš~ina je u~ence usposobiti za razvijanje komunikacijske kompetence in performance. U~enci razvijajo sporazumevalno zmònost v makedonš~ini za razli~ne namene, z razli~nimi temami in v razli~nih sporazumevalnih okoliš~inah. Pouk ne vklju~uje\ predpostavlja samo znanja o jeziku (slovnica, besedoslovje, pravore~je, pravopis, stilistika (prakti~na in literarna), besediloslovje), ampak tudi znanje o svetu (sociolingvisti~na in strate- ška kompetenca). Ker se u~enci v sporazumevalnem procesu znajdejo v razli~nih vlogah (kot poslušalci, bralci, govorci, pisci in prevajalci), je cilj izbirnega predmeta tudi razvijanje jezikovnih dejavnosti (poslušanje\gledanje, govorjenje, branje, pisanje, prevajanje). Ker je u~enje jezika tudi u~enje kulture, je cilj pouka makedonš~ine tudi spoznavanje makedonske kulture in civili-zacije (predvsem vedenjske kulture), kar pripomore k uspešnejši medkulturni komunikaciji in medkulturnemu razumevanju. V metodološkem pristopu k oblikovanju na~rta je upoštevan poloàj makedonš~ine kot jùnoslovanskega, torej slovenš~ini sorodnega jezika (ki je tudi eden izmed jezikov nekdanje jugoslovanske skupnosti), kar je eden pomembnejših razlogov za uvajanje makedonš~ine kot izbirnega predmeta v osnovno šolo. Poleg tega slovenske osnovne šole obiskujejo tudi u~enci, ki jim je makedonš~ina materni jezik ali materni jezik njihovih staršev in so zato še posebej motivirani za u~enje makedonš~ine, s ~imer bi se ob ustrezno zasnovanem pouku izboljšalo tudi njihovo znanje slovenš~ine. Pri pripravi u~nega na~rta za makedonš~ino (kot izbirnega predmeta) je upoštevana sorodnost makedonš~ine in slovenš~ine, kar ima pri pou~evanju svoje prednosti (na primer làje in hitrejše sporazumevanje) in pomanjkljivosti (na primer interferen~ne napake). Ustrezno zasnovan pouk makedonš~ine lahko pripomore k boljšemu poznavanju materinš~ine, za slovenske govorce pa makedonš~ina pomeni tudi precej enostaven vstop v slovanski svet. Ve~ja uporabna vrednost makedonš~ine v primerjavi z drugimi tujimi jeziki zahteva v sklopu analiti~no-sinteti~nega in interdisciplinarnega metodološkega pristopa uporabo interkultura-lizma kot celostne zasnove vzgoje in izobraèvanja ter komunikacijsko-kontrastivni pristop k jezikovnim, kulturnim in civilizacijskim vsebinam. 4 2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA – pridobiti spoznanja o makedonskem jeziku kot sredstvu sporazumevanja in umetniškega izraànja; – spoznati jezikovne zna~ilnosti (posebnosti) makedonskega jezika (z genetskega, struktur-nega zornega kota); – pridobiti osnovno jezikovno znanje, jezikovno kulturo in sposobnosti za rabo makedonš~ine v vseh sporazumevalnih poloàjih, vrstah besedila, funkcijskih in socialnih zvrsteh ter sporo~ilnih sredstvih; – spoznati sistem makedonskega knjìnega jezika na pravore~ni, pravopisni, slovni~ni (gla-soslovni, oblikoslovni, skladenjski), besedoslovni in stilisti~ni ravnini; – oblikovati stališ~a o razli~nih in sorodnih jezikih s primerjanjem zgradbe makedonskega jezika z zgradbo slovenskega jezika in tujih jezikov; – u~enca opremiti z znanjem, knjièvno kulturo in informacijami o makedonski kulturni dediš~ini za ìvljenje z drugimi v strpnosti in razli~nostih oziroma za razumevanje lastnega in tujega poloàja v ve~kulturni in ve~jezikovni skupnosti; – z izoblikovanjem jezikovnih zmònosti razvijati u~en~evo samozavest pri rabi makedonš~ine v vseh oblikah jezikovne dejavnosti; – razvijati potrebo po jezikovnem sporazumevanju; – omogo~iti in razvijati doìvljanje in presojanje (vrednotenje) estetskih ravni jezika in knjièvnosti; – oblikovati zavest o prednostih ìvljenja v ve~jezikovni\ve~kulturni skupnosti (jeziki in kulture v funkciji zblièvanja posameznikov in narodov). 5 3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA 3.1 Predlog vsebin za 7., 8. in 9. razred Tematski sklopi so oblikovani po psiholoških, kulturnih in jezikovnih merilih. S predlogami tematskih sklopov in ustreznih besedil: – se vzpostavljajo sporazumevalni poloàji in primerne jezikovne dejavnosti, usklajene pa so z izborom slovni~ne, pravore~ne, pravopisne, besedoslovne in stilisti~ne snovi; – se ponujajo odprte teme, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo; – zajemamo iz vsakdanjih ìvljenjskih poloàjev in ponujamo razli~ne kulturne vsebine; – u~enci bogatijo tematsko besediš~e (od splošnega do specializiranega besediš~a). Pri izboru tem sta upoštevani naslednji merili: 1. psihološki, kognitivni in ~ustveni razvoj u~encev; njihove jezikovne in jezikoslovne iz-kušnje, znanje in refleksija; njihovi interesi, stopnja jezikovne kompetence in cilji vzgojno-izobraèvalne dejavnosti; 2. spodbujanje jezikovne dejavnosti u~encev in vzpostavljanje sporazumevanja v razli~nih govornih poloàjih. Vrstni red in struktura tem 7. razred predstavljanje sebe in drugih (jaz, ~lani moje druìne, moji sosedje, moji prijatelji), òje in širše okolje (moje stanovanje, hiša, ulica, mesto, kraj, pokrajina, dràva), prosti ~as (šport, igre, izleti, po~itnice, glasba, kino, gledališ~e, televizija, tiskani in elektronski mediji), kupovanje in prodajanje (vrste trgovin, kupovanje, cene, na~ini pla~evanja, reklame, denar ipd.), jedi in pija~e (restavracije, naro~anje in pla~evanje, jedilniki, recepti, zdrava\nezdrava hrana ipd.), javne slùbe (pošta, telefon, banka, carina, promet, policija, bolnišnica, prva pomo~ ipd.); 8. razred potovanje, delo (razli~ni poklici in kvalifikacije, izobraèvalni sistem, delovni ~as, delovnik, delovno mesto ipd.), flora in favna (vrste, razprostranjenost rastlinskega in ìvalskega sveta, varstvo narave in ìvali), ekologija, tuji jeziki (makedonš~ina v sklopu sorodnih in nesorodnih jezikov), sre~anje s knjigami (moje najljubše knjige, knjige, iz katerih se u~im, ipd.); 6 9. razred ìvljenje v ve~jezikovni in ve~kulturni skupnosti, ìvljenje v demokrati~ni drùbi, izbrane aktualne drùbene teme (kultura, znanost, šport, zabava, politika ipd.), makedonski obi~aji in prazniki, zemljepisne, zgodovinske in kulturne zna~ilnosti Makedonije. 3.2 7. razred 7. razred CILJI POJMI JEZIKOVNE DEJAVNOSTI a) poslušanje\gledanje – u~enci razvijajo kulturo poslušanja\gledanja z – naravni govorni vzorci, razli~nimi oblikami naravnih govornih vzorcev (eno-, dvo-, ve~govorno), njihovo razumevanje in analizo, – u~enci razvijajo kulturo poslušanja\gledanja s pose- – posebej oblikovani govorni vzorci, bej oblikovanimi govornimi vzorci (gosta besedila, izštevanke, pregovori, verzi), – u~enci usvajajo glasove in grafeme makedonskega – glasovi in grafemi makedonskega jezika, jezika (temeljne razlike v sistemih makedonskega in slovenskega jezika, artikulacijsko podobni in razli~ni glasovi ter tisti, ki jih slovenš~ina ne pozna, cirilske – cirilska pisava, ~rke, razlike med slovensko abecedo in makedonsko azbuko: podobne in razli~ne ~rke, razli~en abecedni red), – u~enci usvajajo makedonski naglas (mesto naglasa, – naglas; naglasne sklope); b) govorjenje – u~enci usvajajo kontaktna govorna dejanja (pozdra- – kontaktna govorna dejanja; vljanje, predstavljanje, zahvaljevanje, voš~enje, ~esti- tanje, opravi~evanje ipd.); c) branje – u~enci se nau~ijo branja cirilice, – cirilska pisava, – u~enci razvijajo sposobnosti razumevanja krajših in – obvestilna in normativna vrsta besedila, enostavnih avtenti~nih besedil iz razli~nih funkcijskih in socialnih zvrsti (obvestilna in normativna vrsta be- sedila) ter njihovo analizo, – u~enci razvijajo sposobnosti razli~nih vrst branja: bra- – vrste branja; nje na glas, tiho branje, izmeni~no branje, branje po vlogah, skupinsko branje, selektivno branje; 7 ~) pisanje – u~enci se nau~ijo pisanja cirilice, – cirilska pisava – u~enci razvijajo receptivno-reproduktivne in polpro- – vrste pisanja; duktivne vrste pisanja (prepisovanje klju~nih, temat- skih, pravopisno ali slovni~no zaznamovanih besed iz besedila; zamenjevanje besed, besednih zvez in oblik besed v besedilu; preoblikovanje in redukcija besed in stavkov; pisanje s pomo~jo izhodiš~nih besed, na primer voš~ilnic, opravi~il, zahval, vabil ipd.; segmen- tiranje besedila, narek itn.); d) prevajanje – u~enci razvijajo sposobnosti prevajanja besed, be- – prevajanje (kontaktna govorna dejanja ter obvestilna sednih zvez, stavkov (kontaktna govorna dejanja ter in normativna vrsta besedila). obvestilna in normativna vrsta besedila). KOMUNIKACIJSKA KOMPETENCA A) slovnica a) uvod U~enci spoznavajo in usvajajo: – ve~funkcijskost makedonskega knjìnega jezika (funk- – funkcijske in socialne zvrsti, cijske in socialne zvrsti), – nare~je, – odnos med makedonskim knjìnim jezikom in nare~ji; – makedonš~ino in slovenš~ino v kontrastu (na vseh – jeziki v stiku; jezikovnih ravninah); b) glasoslovje – glasovni sistem makedonskega jezika: razlike in po- – glasovni sistem, dobnosti s slovenskim jezikom, – tèje usvojljive glasove (е, о, vokalni р, б, л, љ, њ), – glasove ѓ, ѕ, ќ, ц, – glasovne premene, – glasovne premene (izpadanje vokalov, tr~enje voka- lov, prilikovanje soglasnikov po zvene~nosti, podvoji- tve soglasnikov, palatalizacija, jotacija, preglas itn.), – naglasni sistem; – naglasni sistem (mesto naglasa, naglašene in nena- glašene besede, naglasni sklopi); c) oblikoslovje – pregibne in nepregibne besedne vrste, – besedne vrste, – razliko med slovenš~ino kot sinteti~nim in makedonš~ino kot analiti~nim jezikom, – samostalnik, – spol in število samostalnikov, – skloni, – sklone samostalnikov (zvalnik, odsotnost preostalih sklonskih oblik v makedonš~ini oziroma izraànje le- teh s pomo~jo predlogov in konteksta), – ~len, – ~len samostalnikov (trojni postpozitivni ~len kot po- – pridevnik, sebnost makedonskega jezika), – zaimek, – primernik in presènik pridevnikov, – kazalne zaimke, svojilne zaimke, – števnik, – osebne zaimke (dolge in kratke oblike), – glagolska oblika, – glavne in vrstilne števnike, – glagolske oblike (sedanjik, velelnik, preteklike (imper- – б а-konstrukcijа, fekt, aorist, perfekt), – prihodnjik I), 8 – modalne glagole in б а-konstrukcijo, – prislove; – prislov; ~) skladnja in besediloslovje – besede v stavku, stavek, poved, – beseda, stavek, poved, – zdruèvanje besed v stavku (ujemanje, vezava, pri- mik), – povedni, vprašalni, velelni stavki, – slovni~no zgradbo stavka (samostojni stav~ni ~leni: osebek, povedek, predmet, prislovno dolo~ilo), – vrste povedi (priredne, podredne), – osnovna pravila stalnega besednega reda v stavku, – besedilo (vrste besedil); – besedilo; B) besedoslovje – tematsko besediš~e ob posameznih tematskih sklo- – tematsko besediš~e, pih, – skupno besediš~e makedonskega in slovenskega jezi- ka ter razlikovalno besediš~e, – eno- in ve~pomenskost besed, – prenesen pomen besed, – medbesedna razmerja; – sopomenke, protipomenke, enakozvo~nice, – pomanjševalnice, – funkcijsko razslojenost besediš~a; C) pravore~je – izgovarjavo glasov (glasovnih sklopov), – izgovarjava glasov, – izgovarjavo glasov, ki se v makedonš~ini izgovarjajo druga~e (na primer e, o, l, v : е, о, л, б), – izgovarjavo glasov, ki jih slovenš~ina ne pozna (ѓ, ѕ, љ, њ, ќ, џ), – besedni in stav~ni naglas, – naglas; – izgovarjavo naglasnih sklopov; ^) pravopis – grafemski sistem makedonskega jezika (razlike in po- – grafemski sistem, dobnosti s slovenš~ino), – pisanje љ, ј in vokalnega р, – pisanje pravopisno zaznamovanih besed in besednih zvez (npr. и – ѝ, се – сѐ, не – нѐ), – velika in mala za~etnica, – veliko in malo za~etnico, – lo~ila; – lo~ila; D) stilistika – stilisti~ne zna~ilnosti pogovornega jezika ter – stilisti~ne zna~ilnosti socialnih in funkcijskih zvrsti, publicisti~ne in literarne zvrsti, – stilisti~ne zna~ilnosti razli~nih vrst govornih in pisnih besedil (kontaktna govorna dejanja ter obvestilna in normativna vrsta besedila), – stileme, povezane z jezikovno snovjo 7. razreda. – stilem. 9 3.3 8. razred 8. razred CILJI POJMI JEZIKOVNE DEJAVNOSTI a) poslušanje\gledanje – u~enci razvijajo kulturo poslušanja\gledanja eno-, – vrste besedil, dvo- in ve~govornih besedil (komunikativnih, obvestil- nih, publicisti~nih in leposlovnih) ter njihovo analizo, – u~enci razvijajo posluh za govorjeni jezik ob naravnih – naravni in oblikovani vzorci, in oblikovanih vzorcih, – u~enci razvijajo posluh za pesniški jezik (ob~utljivost za zvo~nost verza), – u~enci usvajajo makedonsko prozodijo (stav~na into- – prozodija; nacija in logi~ni naglas); b) govorjenje – u~enci usvajajo neposredna govorna dejanja (prošnja, – neposredna in ekspresivna govorna dejanja; predlog, nasvet, zahvala, opomin ipd.) in ekspresivna govorna dejanja (izraànje veselja, radovednosti, za~udenja\presene~enja, zadovoljstva, àlosti, vzne- mirjenosti, sre~e ipd.); c) branje – u~enci razvijajo sposobnosti sprejemanja in razume- – argumentativna vrsta besedila, vanja besedil iz razli~nih funkcijskih in socialnih zvrsti (argumentativna vrsta besedila), – u~enci razvijajo sposobnosti razli~nih vrst branja: – vrste branja; selektivno, ustvarjalno, kriti~no, vertikalno, hitro, po~asno, branje s komentarjem, branje in zapisovanje opaànj; ~) pisanje – u~enci razvijajo produktivne vrste pisanja (pismo, – vrste pisanja, brzojavka, oglas, nasvet, prošnja, sporo~ilo, zahvala, opisovanje, pripovedovanje, obnova), – u~enci razvijajo slovni~no-pravopisno pismenost z – narek; razli~nimi vrstami narekov: selektivni, s predvideva- njem napak, ustvarjalni, skladenjski ipd.; d) prevajanje – u~enci razvijajo sposobnost prevajanja besednih zvez, – prevajanje (neposredna govorna dejanja in argumen- stavkov in kratkih besedil (neposredna govorna deja- tativna vrsta besedila). nja in razli~ne vrste pisnih besedil - argumentativna vrsta besedila). 10 KOMUNIKACIJSKA KOMPETENCA A) slovnica a) glasoslovje U~enci spoznavajo in usvajajo: – glasovni sistem, – tèje usvojljive makedonske glasove (е, о, л, б, љ, њ, ѓ, ќ, ѕ, џ), – »kriti~na« mesta (trda in mehka varianta izgovarjave glasu л, к – ќ, г – ѓ), – naglasni sistem (stalno naglasno mesto in odstopa- – izjeme glasovnih premen, nja, naglasni sklopi, stav~ni naglas in intonacija); – naglasni sistem; b) oblikoslovje – vrstilne števnike, – števnik, – predloge, – predlog, – veznike, – veznik, – samostalnike z razli~nim številom in spolom v makedonš~ini in slovenš~ini, – rabo aorista\imperfekta in perfekta, – glagolske oblike; – glagolske oblike (pogojnik, predpreteklik, delènik, glagolski pridevnik, glagolski samostalnik); c) skladnja in besediloslovje – slovni~no zgradbo stavka (nesamostojna ~lena: prila- – stav~na zgradba, stek, pristavek), – priredne povedi, – besedni red, – besedni red – primerjava med makedonš~ino in slovenš~ino, – zgradbo besedila (slovni~na in logi~na organizacija besedila, raz~lemba besedila), – besedilo; – besedilo (vrste besedil); B) besedoslovje – tematsko besediš~e ob posameznih sklopih (temat- – tematsko besediš~e, ska skupina besed, tematski grozdi ipd.), – sopomenke in protipomenke, – enakozvo~nost, – medbesedna razmerja, – funkcijsko in socialno razslojenost besediš~a, – razslojenost besediš~a, – frazeme, – frazem, – kolokvializme, – kolokvializem; – komunikacijske stereotipe; C) pravore~je – izgovarjavo glasov, – intonacijo (vprašalna, vzkli~na, trdilna, nikalna), – intonacija, – uresni~evanje vrednot govorjenega jezika (akusti~ne – vrednote govorjenega jezika; vrednote), – izgovorjava krajšav; 11 ^) pravopis – pisanje pravopisno zaznamovanih besed, – rabo vejice v priredju, – vejica, – pisanje skupaj in narazen, – pravopisna znamenja, – krajšave; – krajšave; D) zvrstnost – stilisti~ne zna~ilnosti pogovornega jezika ter – stilisti~ne zna~ilnosti socialnih in funkcijskih zvrsti, publicisti~ne, literarne in poslovno-administrativne zvrsti, – stilisti~ne zna~ilnosti razli~nih vrst govornih in pisnih besedil (neposredna in ekspresivna govorna dejanja ter argumentativna vrsta besedila), – stileme, povezani z jezikovno snovjo 8. razreda. – stilem. 3.4 9. razred 9. razred CILJI POJMI JEZIKOVNE DEJAVNOSTI a) poslušanje\gledanje – u~enci razvijajo kulturo poslušanja (gledanja) eno-, – vrste besedil, dvo- in ve~govornih besedil (komunikativnih, obvestil- nih, publicisti~nih in leposlovnih) ter njihovo analizo, – u~enci usvajajo vrednote govorjenega jezika; – vrednote govorjenega jezika; b) govorjenje – u~enci usvajajo prikazovalna govorna dejanja – prikazovalna govorna dejanja; (poro~ilo, pojasnilo, dokaz, trditev, izjava, sporo~ilo ipd.); c) branje – u~enci razvijajo sposobnosti sprejemanja in razume- – pozivna in pripovedna vrsta besedila, vanja besedil iz razli~nih funkcijskih in socialnih zvrsti (pozivna in pripovedna vrsta besedila), – u~enci razvijajo sposobnosti razli~nih vrst branja, – vrste branja, – u~enci interpretativno berejo; – interpretativno branje; ~) pisanje – u~enci razvijajo produktivne vrste pisanja (razprava, – vrste pisanja; reportaà, potopis ipd.), – u~enci pišejo slovni~ni narek; d) prevajanje – u~enci razvijajo sposobnosti prevajanja stavkov in – prevajanje (prikazovalna govorna dejanja ter pozivna krajših besedil (prikazovalna govorna dejanja in in pripovedna vrsta besedila). razli~ne vrste pisnih besedil (pozivna in pripovedna vrsta besedila). 12 KOMUNIKACIJSKA KOMPETENCA A) slovnica a) glasoslovje U~enci spoznavajo in usvajajo: – glasovni sistem, – tèje usvojljive makedonske glasove (е, о, л, , љ, њ, ѓ, ќ, ѕ, џ), – »kriti~na« mesta (trda in mehka varianta izgovarjave glasu л, к – ќ, s s- ѓ), – naglasni sistem (stalno naglasno mesto in odstopa- – naglasni sistem; nja, naglasni sklopi, stav~ni naglas in intonacija); b) oblikoslovje – oblikoslovne posebnosti (na primer ~len, dvojni – ~len, dvojni objekt, objekt), – slovni~na sopomenskost, – glagolske oblike, ki jih slovenš~ina ne pozna (ao- – glagolske oblike; rist, imperfekt, prihodnjik II, prihodnjik III, сум- konstrukcije, uма- konstrukcije); c) skladnja in besediloslovje – podredje, – podredje, – povedi brez veznika, – bolj zapletene skladenjske rešitve, – lo~ila v stavku in besedilu, – lo~ilo; – »kriti~na« mesta stalnega besednega reda, – besedilo (vrste besedil); B) besedoslovje – tematsko besediš~e ob posameznih tematskih sklopih, – tematsko besediš~e, – medjezikovna makedonsko-slovenska enakozvo~nost, – enakozvo~nost, – funkcijska in socialna razslojenost besediš~a, – lastna imena, – slovarji makedonskega jezika, – lastno ime, – razvoj makedonskega jezika (o~rt zgodovine make- – slovar; donskega jezika); C) pravore~je – uresni~evanje vrednot govorjenega jezika (vizualne – vrednote govorjenega jezika; vrednote); ^) pravopis – pisanje pravopisno zaznamovanih besed, – vejica, – vejica v priredju in podredju, – tujka, – pisanje tujk, – zloènka; – pisanje zloènk; D) stilistika – stilisti~ne zna~ilnosti pogovornega jezika ter – stilisti~ne zna~ilnosti funkcijskih in socialnih zvrsti, publicisti~ne, literarne, administrativno-poslovne in znanstvene zvrsti, – vrste govornih in pisnih besedil, – stilisti~ne zna~ilnosti razli~nih vrst govornih in pisnih besedil (prikazovalna govorna dejanja ter pozivna in pripovedna vrsta besedila), – stilem. – stilemi, povezani z jezikovno snovjo 9. razreda. 13 4 KATALOG ZNANJA Standardi znanja opisujejo u~en~eve jezikovne dejavnosti in komunikacijsko kompetenco, s katero dokazujejo, da so usvojili snov iz u~nega na~rta makedonš~ine kot izbirnega predmeta v zadnjem triletju slovenske osnovne šole. Pri oblikovanju standardov znanja so upoštevane kognitivne sposobnosti u~encev in individualne razlike med njimi, hierarhi~en prikaz celotne snovi, sorodnost makedonš~ine in slovenš~ine ter vsebinska korelacija in integracija, še posebej iz slovenskega in drugih tujih jezikov. 4.1 Temeljni in minimalni standardi znanja za 7. razred U~enci: – omejeno razumejo in analizirajo naravne govorne vzorce; – omejeno razumejo in analizirajo posebej oblikovane govorne vzorce, – prepoznajo glavne razlike med slovenskim in makedonskim glasovnim in naglasnim siste-mom; – razumejo in uporabljajo osnovne vljudnostne obrazce (znajo predstaviti sebe in druge, se zahvaliti, opravi~iti itn.); – omejeno razumejo in analizirajo krajša obvestilna in normativna besedila; – poznajo in uporabljajo razli~ne vrste branja (na glas, tiho, v vlogah itn.); – poznajo in uporabljajo razli~ne vrste receptivno-reproduktivnega in polproduktivnega pisanja (prepisovanje klju~nih besed, preoblikovanje ter reprodukcija besed in stavkov itn.); – znajo prevesti posamezne besede, besedne zveze in stavke; – razlikujejo in analizirajo razli~ne funkcijske in socialne zvrsti; – poznajo najosnovnejše razlike med makedonš~ino in slovenš~ino; – poznajo zna~ilnosti makedonskega glasovnega in naglasnega sistema; – znajo pravilno izgovarjati in pisati makedonske glasove; – znajo najti mesto naglasa; – poznajo najosnovnejše glasovne premene: – analizirajo glasovne premene in jih primerjajo s slovenskimi; – poznajo osnovne oblikoslovne zna~ilnosti besednih vrst; – poznajo osnovne oblikoslovne razlike med makedonš~ino in slovenš~ino; – znajo dodajati ~len samostalnikom; – znajo stopnjevati pridevnik; – poznajo osebne, kazalne in svojilne zaimke; 14 – poznajo glavne in vrstilne števnike; – poznajo in uporabljajo osnovne glagolske ~ase (sedanjik, preteklike (aorist, imperfekt, perfekt), prihodnjik I); – poznajo razlike med makedonskimi in slovenskimi glagolskimi oblikami; – poznajo prislove; – poznajo samostojne stav~ne ~lene; – uporabljajo glagolski naklon; – poznajo osnovna pravila besednega reda; – poznajo in uporabljajo tematsko besediš~e, predvideno za 7. razred; – razumejo medbesedna razmerja; – analizirajo in vrednotijo medbesedna razmerja; – poznajo in uporabljajo grafemski sistem; – poznajo osnovna pravopisna pravila (velika in mala za~etnica, lo~ila); – analizirajo in stilisti~no vrednotijo funkcijske in socialne zvrsti, predvidene za 7. razred. 4.2 Temeljni in minimalni standardi znanja za 8. razred U~enci: – razumejo in analizirajo naravne govorne vzorce; – razumejo in analizirajo posebej oblikovane govorne vzorce; – poznajo in uporabljajo stav~no intonacijo in logi~ni naglas; – razumejo in uporabljajo neposredna in ekspresivna govorna dejanja (zahvala, prošnja, izraànje veselja, radovednosti itn.); – razumejo in analizirajo obvestilna, komunikativna, publicisti~na in leposlovna besedila; – poznajo in uporabljajo razli~ne vrste branja (kriti~no, branje s komentarjem, branje in zapisovanje opaànj itn.); – poznajo in uporabljajo razli~ne vrste produktivnega pisanja (nasvet, prošnja, sporo~ilo itn.); – znajo pisati po nareku; – znajo prevesti posamezne besedne zveze, stavke in kratka besedila; – znajo pravilno izgovarjati in pisati tèje usvojljive makedonske glasove; – poznajo odstopanja od pravila naglaševanja na predpredzadnjem zlogu; – poznajo oblikoslovne zna~ilnosti besednih vrst; – poznajo oblikoslovne razlike med makedonš~ino in slovenš~ino, – poznajo in uporabljajo osnovne glagolske ~ase (sedanjik, preteklike (aorist, imperfekt, perfekt), prihodnjik I); 15 – uporabljajo vrstilne števnike; – poznajo razlike med makedonš~ino in slovenš~ino v ujemanju samostalnika v spolu, sklonu in številu; – poznajo glagolske oblike: pogojnik, predpreteklik, delènik,glagolski pridevnik, glagolski samostalnik; – poznajo nesamostojna stav~na ~lena; – uporabljajo priredno zloène povedi; – primerjajo makedonski in slovenski besedni red, – poznajo in uporabljajo tematsko besediš~e, predvideno za 8. razred; – analizirajo in vrednotijo medbesedna razmerja; – poznajo in uporabljajo najosnovnejše frazeme; – pravilno uporabljajo akusti~ne vrednote govorjenega jezika; – znajo izgovarjati in zapisovati krajšave; – znajo uporabljati vejico v priredju; – poznajo razlike pri rabi vejice v makedonš~ini in slovenš~ini; – analizirajo in stilisti~no vrednotijo funkcijske in socialne zvrsti, predvidene za 8. razred. 4.3 Temeljni in minimalni standardi znanja za 9. razred U~enci: – analizirajo in uporabljajo prikazovalna govorna dejanja (pojasnilo, dokaz, trditev itn.); – poznajo in uporabljajo stav~no intonacijo in logi~ni naglas; – analizirajo in vrednotijo obvestilna, komunikativna, publicisti~na in leposlovna besedila; – uporabljajo razli~ne vrste branja; – poznajo in uporabljajo interpretativno branje; – uporabljajo in analizirajo razli~ne vrste produktivnega pisanja (reportaà, razprava itn.); – znajo pisati »slovni~ni« narek; – znajo prevesti posamezne stavke in krajša besedila; – znajo pravilno izgovarjati in pisati glasove; – poznajo in uporabljajo oblikoslovne »posebnosti«; – znajo razlikovati slovni~ne sopomenke; – poznajo in uporabljajo glagolske oblike, ki jih slovenš~ina ne pozna; – stilisti~no vrednotijo rabo glagolskih oblik, ki jih slovenš~ina ne pozna; – uporabljajo podredno zloène povedi; – znajo pravilno uporabljati avtomatizirani besedni red; – poznajo in uporabljajo tematsko besediš~e, predvideno za 9. razred; 16 – poznajo in uporabljajo enakozvo~nice; – razumejo medjezikovno makedonsko-slovensko enakozvo~nost; – poznajo in uporabljajo lo~ila v skladenjski in neskladenjski rabi; – poznajo in uporabljajo razli~ne slovarje makedonskega jezika; – poznajo osnovne ~rte razvoja makedonskega jezika; – znajo uporabljati vejico v podredju; – pravilno uporabljajo vizualne vrednote govorjenega jezika; – znajo pravilno izgovarjati in zapisovati tujke; – znajo pravilno zapisovati zloènke; – analizirajo in stilisti~no vrednotijo funkcijske in socialne zvrsti, predvidene za 9. razred. 17 5 PRILOGE 5.1 Medpredmetne povezave za 7., 8. in 9. razred Pouk makedonš~ine kot izbirnega predmeta ima svoja izhodiš~a v kontrastivni lingvistiki in teoriji jezikovnih stikov ter vzpostavlja razmerja z naslednjimi predmeti: – slovenš~ina; med na~rtom pouka makedonš~ine in slovenš~ine se vzpostavi (predhodna in hkratna) korelacija na vsebinski, spoznavni in didakti~ni ravni, – tuji jeziki, – glasbena vzgoja, – likovna vzgoja, – zgodovina, – geografija. 5.2 Specialnodidaktična priporočila Da bi se navedeni cilji in naloge pouka makedonš~ine v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole uresni~ili, je treba še enkrat poudariti, da na~rt temelji na komunikacijskem modelu, ki izhaja iz sodobnih teorij (komunikacijske, recepcijske in informacijske). V teoreti~ni utemeljitvi komunikacijskega modela je posebna pozornost namenjena u~encu kot subjektu v vzgojno-izobraèvalnem procesu. Zato mora u~itelj upoštevati doìvljajsko-spoznavne zmònosti u~encev in njihove interese, kar se bo pokazalo in potrdilo v didakti~ni komunikaciji, ki bo utrdila u~en~evo subjektivnost in individualnost. Ker na~rt temelji na komunikacijski teoriji, ki se povezuje z informacijsko in kognitivno teorijo ter s teorijo jezikovne dejavnosti, so u~na podro~ja (njihov vrsti red, vsebinska in didakti~na oblikovanost) usklajena s to skupno teoretsko-didakti~no postavitvijo. Programske vsebine, oblikovane v tematske sklope, se opredeljujejo za na~elo kontinuitete in na~elo vertikalnega zaporedja. Pouk\u~enje makedonš~ine temelji na komunikacijsko-kontrastivnem pristopu, v katerem so po eni strani na prvem mestu jezikovne dejavnosti (poslušanje\gledanje, govorjenje, branje, pisanje, prevajanje), po drugi strani pa se jezikoslovna snov opisuje v kontrastivnih tabelah, v katerih se tuji jezik (makedonski) primerja z maternim (slovenskim). Jezikoslovna snov se v pouk\u~enje makedonš~ine vklju~uje hierarhi~no in v skladu z jezikovno, jezikoslovno zmònostjo u~encev, kognitivnimi sposobnostmi in komunikacijskimi potrebami. Pri pouku\u~enju makedonš~ine je posebna pozornost namenjena razlikam v sistemih dveh sorodnih jezikov na vseh jezikovnih 18 ravninah, saj ravno navedene razlike povzro~ajo interferen~ne napake. Napake, ki se pojavljajo v stiku sorodnih jezikov, so intenzivnejše in globlje kot pri manj sorodnih jezikih; tèko jih je popraviti in odpraviti, zato jim je treba pri pouku\u~enju jezika nameniti posebno pozornost – tako pri njihovem predvidevanju kot pri odpravljanju. Doìvljajsko-spoznavna motivacija ima pri pouku makedonš~ine zelo pomembno vlogo – tako v sklopu pouka, ki se nanaša na jezikovne dejavnosti (motivacija u~encev za poslušanje\gledanje, govorjenje, branje, pisanje, prevajanje), kot pri obravnavi slovni~ne, besedoslovne, pravopisne, pravore~ne in stilisti~ne snovi. Izbor motivacije in njeno izvajanje se povezujeta s temo in vrsto besedila. Motivacijo lahko uresni~imo z razli~nimi postopki (na primer z anketiranjem u~encev, z ustvarjanjem problemske situacije\postavljanjem problemskega vprašanja, z dopolnjevanjem, izlo~itvijo in razvrš~anjem razli~nih jezikovnih enot, z nalogami objektivnega tipa in s testi, likovnimi, glasbenimi in ve~predstavnostnimi predlogami, leposlovnim besedilom ipd.). Pri poglabljanju jezikovnih in literarnih interesov je zelo pomembno u~en~evo obiskovanje šolske knjìnice. Vsi motivacijski postopki so podrejeni spodbujanju razvijanja u~en~eve individualne jezikovne sposobnosti kot predpostavke za dejavno sodelovanje v govornem, besedilnem in literarnem sporazumevanju. U~ni na~rt makedonš~ine temelji na komunikativnem pristopu, zato na prvo mesto postavlja jezikovne dejavnosti. Obvladanje te dejavnosti je skoraj nemogo~e brez sistemskega in osmi- šljenega izvajanja vaj, produktivnega ponavljanja in utrjevanja snovi (pri ~emer lahko u~enci samostojno preverjajo napredovanje pri u~enju \tabele napredovanja\). Ker se ponavljanje in utrjevanje uporabljata hkrati za preverjanje in vrednotenje rezultatov, predlagamo tudi izdelavo mape u~en~evih uspehov (portfolio), ki u~ence spodbuja k samoocenjevanju in samorefleksiji. Z vajami razvijamo jezikovne navade. 5.3 Literatura za učitelje Za pouk makedonskega jezika bi morala biti u~iteljem in u~encem na voljo vrsta didakti~nih virov, ki morajo: – ustrezati sodobnim didakti~nim priporo~ilom u~enja/pouka makedonskega jezika kot tujega; zahtevam komunikacijsko-kontrastivnega pristopa, – biti didakti~no usklajeni z osnovnimi cilji tega Na~rta. Tako bi u~itelji potrebovali naslednje didakti~ne vire za makedonš~ino: – kontrastivno-komunikacijski u~benike (razvejane, multimedijske, recepcijsko-ustvarjalne), 19 – »malo« primerjalno slovnico, – izbor besedil iz razli~nih funkcijskih in socialnih zvrsti (didakti~no oblikovanih), – multimedijska u~na gradiva (za razvijanje jezikovnih dejavnosti in spoznavanje makedonskega jezika, knjièvnosti in kulture). Ker se makedonš~ina kot izbirni predmet v osnovno šolo uvaja prvi~, za pouk ni ustreznih didakti~nih virov. Za prvo silo si lahko u~itelji pomagajo z naslednjo literaturo: Ajdinska-Papazovska, V.: Dobre dojdovte na makedonski jazik. Skopje: Rabotni~ki univerzitet Ko~o Racin, 1999. (u~benik + delovni zvezek + CD). Bicevska, K.: Makedonski jazik za stranci (po~eten kurs). Skopje, 1995 (u~benik z vajami). Bojkovska, S./Minova-G'urkova, L./Pandev, D./Cvetkovski, ƒ.: Makedonski jazik za srednoto obrazovanie. Skopje: Prosvetno delo, 2001. Del~ev, G'.: Bukvar za oddelno izu~uvanje na pe~atnite i rakopisnite bukvi. Skopje: Prosvetno delo, 1998. Go~kova-Stojanovska, Tatjana/Minova-G'urkova, Liljana: Prira~nik so vèbi za makedonskiot jazik za stranci. Skopje: Filološki fakultet Blaè Koneski, 2006. Kepeski, K.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik za u~ilištata za sredno obrazovanie. Skopje: Prosvetno delo, 1980. Kepeski, P., Poga~nik, J.: Makedonš~ina. Ljubljana, 1958. Koneski, B.: Gramatika na makedonskiot literaturen jazik. Skopje: Prosvetno delo, Redakcija Detska radost, 2004 (ali druge izdaje). Koneski, Kiril: Makedonski jazik za stranci (sreden kurs). Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, MSMJLK, 2002. Lozanovski, Rasko/Veljanovski, Vojo: Maj~iniot jazik – nepresušen vrutok: prira~nik po makedonski jazik za osnovno u~ilište. Skopje: Ina komerc, 2003. Minova-G'urkova, Liljana: Makedonski jazik za stranci (kurs za naprednati). Skopje: Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, MSMJLK, 2000. Minova-G'urkova, Liljana: Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci. Skopje: Filološki fakultet Blaè Koneski, 2006. Miškoski, D/Ba~anov, P./Veljanoski, V.: Nastavata po makedonski jazik vo osnovnoto u~ilište. Skopje: Naša kniga, 1987. Panoska, R.: Metodika na nastavata po makedonski jazik. Skopje: Prosvetno delo, 1980. Republi~ki zavod za unapreduvanje na obrazvanieto i vospitanieto na SR Makedonija: Nastavna programa I-IV odd. i V–VIII odelenie. Skopje: Prosvetno delo, 1988. Tanturovska, L.: Vèbi i igri: Prira~nik za u~enje makedonski jazik kako stranski. Skopje: Institut za makedonski jazik, 2005. 20 Trajkov, G'./Nikolovska, N./Veljanovski V.: Ubavinata na makedonskiot jazik: prira~nik za nastavata po makedonski jazik od I do VIII oddelenie. Skopje. Prosvetno delo, 1994. Vidoeski, B./Dimitrovski T./Koneski, K./Tošev, K./Ugrinova-Skalovska, R.: Pravopis na makedonskiot literaturen jazik. Skopje: Prosvetno delo, 1998. Mese~nik Prosveten rabotnik, Skopje. U~beniki za pouk makedonš~ine v osnovnih šolah v Republiki Makedoniji: 1. Pandev, Dimitar/Minoska, Milka: Makedonski jazik za petto oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2001. 2. Go~kova, Kosara: Makedonski jazik za petto oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2002. 3. Bogdanovski, Tome: Makedonski jazik za šesto oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2003. 4. Nikolovska, Nada/Lozanovski, Rasko/Veljanovski, Vojo: Gramatika za sedmo oddelenie. Skopje: Makedonska iskra, 2005. 5. Bojkovska, Stojka/Pandev, Dimitar/Aleksova, Gordana/Go~kova, Kosara: Makedonski jazik za sedmo oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2002. 6. Du~evska, Aneta/Pandev, Dimitar/Aleksova, Gordana: Gramatika na makedonskiot jazik za osmo oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2004. 7. Veljanovski, Vojo: Makedonski jazik za osmo oddelenie. Skopje: Prosvetno delo AD, 2003. 21 22 ISBN 978-961-234-675-1