a 1W PRIMORSKI DNEVNIK (Sil ede-ni v orali 2000. a pa Pro- :kli. Sffgf«tSfiT»’pprv“ Cena 60 lir Uto XXIII. Št. 243 (6827) TRST, sobota, 14. oktobra 1967 PO MESEC DNI TRAJAJOČI OBSTRUKCIJI DESNICE Poslanska zbornica je zaključila splošno razpravo o volitvah v deželah Medministrski sestanek o kritičnem finančnem stanju bolnišnic in zavarovalnih ustanov - Zasedanje francoske in italijanske sindikalne organizacije IIIIIIIHII* RIM, 13. — V poslanski zbornici so po enem mesecu za-?0učili razpravo o volilnem zakonu za dežele in bodo na prihodnjih sejah končno pričeli obravnavati posamezne člene zagona. Pri tem bodo zavrnili zelo številne spreminjevalnepred-jop, ki jih je predložila desna opozicija. Celotna razprava je ‘pa namreč v znaku obstrukcije desnice proti uvedbi deželne ureditve in s tem tudi proti zakonu o volitvah v deželne svete. Razpravo je zaključil poslanec ■m * fSIUp Luzzatto, ki je dejal, da bo nJ®gova skupina glasovala za zakon. s|d predlog, pri čemer je izrazil zadovoljstvo, ker je večina spreje-JL ^ načelo proporcionalnih volitev. mTM , “oročevalec večine socialist Di Pri- ■ 1,10 pa je ugotovil, da je razprava omogočila preučitev celotnega vpra-aanja ustanovitve dežel, s čimer je ■ "Mi prišla do izraza volja vladne večine, da se dežele resnično usta- ■ nove in o čemer tudi priča zagri-dv0Bii ,ena obstrukcija desnice. etos w Poslanska zbornica je tudi spre-iajboljs kla na znanje komunistični pred-i vsett! ( ilijan^ """"»■»MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHii bo Ef PREDSEDNICA INDIJSKE VLADE ODPOTOVALA v BOLGARIJO v tretji nožno?* Idi Bol« zadnje^ jlo P^, o mor* K) hO» reninž Adrij; prvo < inetiti oraj I" sprotni* agova“l log o ustanovitvi parlamentarne komisije za preučitev banditizma na Sardiniji, o katerem bodo prav tako razpravljali po naglem postopku, kot bodo o predlogu posl. To-gnija. Bistvene razlike se nanašajo na število komisarjev (Togni predlaga 20, komunisti pa 30) in na predlog komunistov, da bodo sodelovali tudi predstavniki dežele. Poslanska zbornica in senat bosta ponovno zasedali v torek. V poslanski zbornici bo minister za notranje zadeve Taviani odgovoril na vprašanja v zvezi z aretacijo funk- Izjave Tita in Indire Gandi I o Srednjem vzhodu in Kitajski Potrebno je večje zavzemanje nevezanih držav za rešitev krize na Srednjem vzhodu je nj£ nje toj :ali tel a bolj* 'eda W 1 ve,rA i ‘KJske l. Vet?: i škof*' ^evnem obisku v Jugoslaviji e drtrtf Ograda na kratek obisk v Bol-Kobš* parijo. preti odhodom sta Indira č. (Od našega dopisnika) REOGkad, 13. — Predsednica in-J?Slte vlade Indira Gandi je oder ie H°tovala danes dopoldne po tri-, „irrti 7nevnem obisku v Jugoslaviji iz obba OKT- nešane JKA „,,1,111''* AJ» ^andi in Tito v salonu na beograjskem letališču odgovarjala na številna vprašanja novinarjev. Med Urugim sta povedala, da so se Pogovarjali o raznih vprašanjih, Predvsem o najvažnejših medna-odnih vprašanjih, in da se je pri r-ht pokazala enakost pogledov o-držav. Po mnenju predsednika Jugoslavije je za rešitev krize na Rližnjem vzhodu potrebno še večje zavzemanje nevezanih držav, da bi našla pobtična rešitev. «Velike sile brez vpliva nevezanih držav, da be rečem brez pritiska nevezanih Pr miroljubnih držav, ki so v ve-je dejal Tito, ne bi mogle tako hitro in tako lahko rešiti tega vPrašanja.» Tito ne gleda pesimistično na trenutne napore v glavar skupščini za rešitev krize, sodi P8, da bi bilo stanje še slabše K°t po izrednem zasedanju, če se namu zato, da izpolnijo obveznosti, ki so jih sprejele z ustanovitvijo SEATO. Agencija pravi zatem, da je bilo rečeno, da je Rusk govoril zato, da odgovori kritikom ameriške politike v Vietnamu. Toda v Ruskovih trditvah ne bodo našli nič novega. Zlasti je povsem samovoljna Ru-skova povezava med SEATO in Vietnamom. Prav vključitev Vietnama v področje SEATO je bila prva kršitev ženevskih sporazumov ki so jih ZDA podpisale nekaj mesecev prej. Ženevski sporazumi namreč prepovedujejo vključitev Vietnama v kateri koli vojaški blok, postavitev vojaških oporišč na njegovem ozemlju in bivanje tujih čet na tem ozemlju. Jasno je, da je bila vključitev Vietnama v SEATO nezakonita. Prav tako so neutemeljeni Rusko-vi govori, ki hočejo dokazati, da ZDA branijo v Vietnamu svoje interese. Edini interes, ki ga Washing-ton ima v jugovzhodni Aziji, je obdržati mostišče v borbi proti narodnoosvobodilnem gibanju. Na koncu pravi agencija, da je cionarjev policije v Sassariju. Predsednik vlade Moro je danes predsedoval medministrskemu sestanku, na katerem so obravnavali kritični položaj bolnišnic in izredne težave zavarovalnih ustanov. Kot je znano, so bolnišnice zagrozile, da bodo prenehale z direktnim sprejemom zavarovancev, v kolikor ustanove ne bodo plačale vsaj dela zaostalih dolgov. O sestanku ni bilo izdano podrobnejše sporočilo in je samo minister za delo in socialno zavarovanje Bosco omenil objektivne težave, do katerih je prišlo pri pobiranju prispevkov zaradi pretekle slabe gospodarske konjunkture. Ni pa omenil možnosti in predlogov, da se reši trenutno kritično stanje. Deželna skupščina Sicilije je danes' izglasovala zaupnico novemu deželnemu odboru, kateremu predseduje demokristjan Carollo. Za odbor je glasovalo 48 poslancev, proti pa 31. Za nov odbor so glasovali svetovalci levega centra, ostali pa proti. V Milanu se je pričelo zasedanje sindikalnih organizacij italijanske CGIL in francoske CGT. Generalni tajnik CGIL je dejal, da obravnavajo sodelovanje sindikalnih evropskih organizacij v zvezi z vedno tesnejšim evropskim gospodarskim sodelovanjem. Zato je tudi zasedanje sklicano pod naslovom: «Za enotnost evropskih sindikatov proti monopolom za učinkovito zaščito de. lavcev v zvezi z gospodarsko in socialno politiko evropske skupnosti«. Generalni tajnik Novella je v tej zvezi govoril o diskriminaciji prot) obema sindikalnima organizacijama, ki nista zastopani v evropskih organizacijah in da je v tej zvezi bil že narejen določeni korak naprej. čij in predvsem za kupčije z osnovnimi proizvodi. Dodal je, da bi mednarodni denarni sklad lahko služil kot orodje za mobiliziranje plačilnih sredstev, razpoložljivih na mednarodnih denarnih trgih in kot vrhovni organ za financiranje o-snovnih proizvodov. Govori se, da je afriška skupina sklenila predlagati načrt za uvedbo posebne plačilne valute. Ista skupina je mnenja, da so se dvostranski klirinški sporazumi pokazali za nezadostne za pospešitev gospodarske integracije. Afriška skupina je mnenja, da bi večstranski klirinški sporazumi, ki bi temeljili na organu za centraliziranje, kakor je mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje bili primernejši za razvoj in integracijo držav v razvoju. Zaključeno zasedanje ZEZ LONDON, 13. — Danes se je v Londonu zaključilo zasedanje sveta ministrov zahodnoevropske zveze, ki se je začelo včeraj zjutraj. Razpravljali so o gospodarskih vprašanjih evropske skupnosti in Velike Britanije. Vprašanja evropske skupnosti je obrazložil Edoardo Martino kot predstavnik izvršilnega odbora. Za njim je govoril državni minister v Foreign Officeu lord Chal-font, ki je obrazložil gospodarsko stanje v Veliki Britaniji. Obrazložil je tudi, zakaj je njegova vlada mnenja, da se morajo pogajanja začeti čim prej. Včeraj so delegati razpravljali o političnem stanju, in sicer o odnosih med vzhodom in zahodom, o Srednjem vzhodu, Latinski Ameriki in Daljnem vzhodu. DEBATA V BUNDESTAGU RIM, 13. — Na vabilo centralnega komiteja KPI je prišla v Rim delegacija alžirske narodnoosvobodilne fronte. Delegacijo vodi Serif Belkasem. Zvečer se je delegacija sestala z delegacijo KPI pod vodstvom Longa. HONG KONG, 13. — Policija v Hong Kongu je nocoj streljala med spopadom z več sto demonstranti po ulicah predmestja Kowyoon. Dve osebi sta bili ranjeni in sedem so jih aretirali. Policija je javila, da so v pristanišču našli dvajset bomb. Zunanji minister Brandt obrazložil zunanjo politiko bonske vlade 0 odnosih z Jugoslavijo in z drugimi vzhodnoevropskimi državami - Opozicija očita vladi pomanjkanje koordiniranja - Vse stranke pa nasp rotujejo priznanju Vzhodne Nemčije BONN, 13. — Danes se je v Bundestagu začela napovedana debata o zunanji politiki. Prvi je govoril zunanji minister Brandt. Pozval je Bundestag, naj «s čim večjo mogočo soglasnostjo« podpre vladno politiko za pomirjenje in sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami. Dodal je, da izkorišča priložnost, da se javno zahvali vsem pred- stavnikom prijateljskih držav, «ki so spodbujali našo politiko za zagotovitev miru, za spravo in dejansko sodelovanje«. Dejal je, da je Bonn pripravljen normalizirati svoje odnose z vsemi državami vzhoda in vzhodne Evrope, pozval je vzhodnonemško vlado, naj sklene sporazume na sektorjih skupnega interesa, pripomnil pa je, da se ne smejo postavljati »nesprejemljivi pogoji«. O pravnem priznanju vzhodnonemške republike ne more biti niti govora in se o tem ni moč pogajati ali pogovarjati. Brandt je nato izjavil, da hoče njegova vlada stopiti v stik «s pristojnimi oblastmi onstran Labe, da iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii VOJNA V VIETNAMU SE VEDNO BOLJ ZAOSTRUJE Ameriška letala so bombardirala ladjedelnice blizu Hajlonga j šanjih, ki so jim pri srcu. Novi pozivi Johnsonu naj ustavi bombardiranje - Izjava filipinskega časnikarja mSSriS se odstranijo vse ovire za izmenjavo oseb, stvari in idej«. Pri tem je dejal, da «dokler bo zvezna vlada edina, ki se lahko pohvali, da je bila svobodno in demokratično izvoljena, bo imela posebne dolžnosti«. «Nismo postavljali zahtev, je dodal Brandt, da bi izvajali oblast na drugi strani Nemčije. Toda na naši strani nismo nikomur grozili s smrtjo, če se je hotel preseliti iz enega dela Nemčije v drugega.« Govoril je zatem o včerajšnjem sestanku s sovjetskim poslanikom Carapkinom, in je sporočil, da je razgovor, ki ga je zahtevala bonska vlada s sovjetsko vlado o številnih vprašanjih skupnega interesa sedaj v teku. «Toda, je dodal Brandt, na žalost ni nobenega znaka za bistveno izboljšanje odnosov.« Omenil je, da je predlagal Sovjetski zvezi sporazume o uporabi jedrske energije v mirnodobske namene ter uvedbo neposredne letalske proge Frankfurt-Moskva. Najboljša stvar bi bila, je dodal, obnoviti pogajanja za obnovitev trgovinskega sporazuma in za podpis kulturnega sporazuma. Dejal je dalje, da Moskva dobro ve, da Bonn želi slovesno izjavo Zahodne Nemčije in Sovjetske zveze, da se odpovedujeta nasilju in da je bonska vlada pripravljena pogovarjati se s sovjetsko vlado o vseh vpra- SAJGON, 13. — Prvikrat so ameriška letala bombardirala ladjedelnice v Hajfongu, ki so oddaljene nekaj več kot dva kilometra od središča mesta. Do sedaj niso Američani bombardirali teh ladjedelnic. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je javilo, da so ladjedelnice bombardirali včeraj in da so zadeli tudi bližnja poslopja. Letala, ki so. bombardirala ladjedelnice, so odletela z letalonosilk v Tonkinškem zalivu. Poleg tega so bombardirali tudi tavlj«1'1 i od Pj nagi P? 28, 1» točk 0 Sfc * , 50. * š) m it£> al ,ojo I ■ke, ?r$ Hod & ;z i«* ZDA borijo v Vietnamu zato, da preprečijo izbruh tretje svetovne vojne. Prav iz nadaljevanja ameriškega napada v Vietnamu in njego. vega stopnjevanja izhaja nevarnost splošne vojne. ^aj ne bi našla vsaj načelna I povsem neutemeljena trditev, da se ešitev. Na vprašanje, kaj bi mo- ' " ‘ ‘ - J~ Izrael storiti, da bi olajšal Poskus za rešitev spora, glede na •o* da so arabske države izrazile spravljenost na tako rešitev, je ^o dejal, da bi moral Izrael Oplakniti čete z zasedenega ozem-•Ja, in povedati svoje mišljenje o Posedanjih predlogih za rešitev kri-®®> Povedati s čim se strinja in kaj sodi za nesprejemljivo. Toda Izrael Vse odbija. Glede incidentov na indijsko-"Rajski meji je Indira Gandi de-iaia, da gre za incidente krajevnega značaja, da pa mora biti Indija Pripravljena, dokler se ti incidenti nadaljujejo. Na vprašanje, na kak-*en način se lahko afro-azijske orzave zoperstavijo razbijalni poli-“ki Kitajske, je Tito dejal, da je 2* notranja zadeva vsake države. kaka država sodi, da ji politika ‘kitajske škoduje, ima možnost, da J° sama reši. če pa sodi, da je ;**o delovanje zanjo koristno, je to ^opet njena stvar. Indija in Jugo-avl j a se zavzemata za popolno razorožitev, za načrt o neširjenju Jedrskega orožja imata obe pripom-e> kajti ta načrt še vedno deli dr-d Ve sveta na tiste, ki imajo Jensko orožje, in na tiste, ki ga nihajo. V skupnem sporočilu, ki je bilo bjavljeno po odhodu Indire Gan- ično l /skl £ kdahJJ mn<< bilo ® 'sk,s(J az s® se ugotavlja, da je bila v razgovorih opravljena koristna izme-■ava misli o aktualnih mednaroden vprašanjih, posebno o položaju a Bližnjem vzhodu, v Vietnamu, gospodarskem sodelovanju med javijo, Indijo in ZAR kakor v« t. 0 naPredku sodelovanja na wh področjih, ki zanimajo obe dr el i' ‘žat,em so ugotovili enakost po-t(v?°v 0 vseh najvažnejših medna-°dnih vprašanjih in pripravlje-ost obeh držav, da bi v bodoče »le svoj skupen prispevek svetov-miru in enakopravni odno ^ na svetu. Predsednik republike je sprejel anes dopoldne carigrajskega pa-arha Athenagoro in ostale člane Jegovega spremstva in se zadržal njim v prisrčnem razgovoru. Na prejemu je bil tudi patriarh srbske r*voslavne cerkve German B. B. Tass o Vietnamu MOSKVA, 13. — Agencija Tass sit oll-iavila komentar včerajšnje Ru-- Ve tiskovne konference. Med Konferenca o trgovini in razvoju ALŽIR, 13. — Glavni tajnik konference OZN o trgovini in razvoju Raul Prebisch je danes pozval na dejansko integracijo zahodnih in vzhodnih plačilnih sistemov, kar bi bil ključ za razmah in izvoz držav v razvoju. Poudaril je, da je normalizacija trgovinskih odnosov med vzhodom in zahodom glavni pogoj za zdrave mednarodne gospodarske odnose. Obsodil je tendenco ustvarjanja vertikalnih delitev s »posebnimi gospodarskimi sporazumi« in poudaril potrebo enotnosti držav v razvoju, da lahko vodijo učinkovita pogajanja za rešitev lastnih gospodarskih problemov. Tunizijski delegat je predlagal, naj mednarodni denarni sklad ima funkcije osrednje svetovne banke za financiranje mednarodnih kup- •iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiHMniMm»,mu*iiiiiiiiiiiiiiii»ummmuiiiii,,,*iiiHuuiiiiiHiiiiii ZAKLJUČEK SPLOŠNE RAZPRAVE V SKUPŠČINI OZN Anglija zahteva odložitev razprave o Srednjem vzhodu Sirski delegat je obtožil Izrael in njegove zaveznike, da hočejo preprečiti OZN vsak učinkovit nastop NEW YORK, 13. — Velika Britanija je uradno zahtevala, naj se razprava v skupščini OZN o Srednjem vzhodu, ki bi se morala začeti v ponedeljek odloži, zato da se varnostni svet lahko sestane in sprejme sklepe o arabsko-izraelskem sporu. Ni pa znano, kdaj se bo sestal varnostni svet. V glavni skupščini je danes govoril sirski delegat, ki je iz- javil, da je pripravljen načrt Izraela in njegovih zaveznikov, ki je do sedaj preprečil Združenim narodom, da bi nastopili za odpravo posledic junijske vojne. Govornik je zahteval u-mik izraelskih čet in večjo e-notnost sil, ki se borijo proti neokolonializmu. Obsodil je tudi ameriško politiko v Vietna-mu. Drugi govornik je bil malavijski delegat, ki je obsodil rasizem, dodal pa je, da gospodarski in zemljepisni položaj sili njegovo vlado, da ima redne in tudi diplomatske odnose z Južno Afriko. Kubanski zunanji minister Raul Roa je obtožil ameriško CIA, da je poslala v Kubo agente z namenom, da ubijejo Fidela Castra z zastrupljenimi naboji. Obtožil je tudi organizacijo ameriških držav, ki je izglasovala gospodarsko blokado pro. ti Kubi. To organizacijo je imenoval ((ministrstvo za kolonije ZDA«. Naštel je zatem dolgo vrsto ameriških izzivanj proti Kubi z namenom zrušitve revolucionarne vlade. Ta izzivanja gredo od sabotaž proti sladkornim rafinerijam do atentata na neko francosko ladjo na Kubi, ki le povzročila sto mrtvih in prav JuBim pravi, da so neutemeljene toliko ranjenih. Jakove trditve, da so ZDA v Viet-1 Laoški zunanji minister Suvana Fuma je izjavil, da nevtralni Laos ne zahteva drugega nego rešitev svojih problemov, ki jih nekateri trmasto povezujejo z vietnamskimi problemi. Laos je pripravljen iskati s svojimi sosedi in zlasti s Severnim Vietnamom sredstva, ki naj varujejo in ohranijo njegovo nevtralnost. Glede vietnamske vojne je izjavil, da je potrebna politična re. šitev in ne vojaška. Avstralski zunanji minister Has-luch je zagovarjal ameriško in av stralsko politiko v Vietnamu. Dejal je, da se tisti, ki zahtevajo konec ameriškega bombardiranja v Vietnamu, ne zavedajo, da ZDA niso do sedaj uporabile vse svoje sile. Dejal je tudi, da Hanoj «ni nikoli dal razumeti, da bi po prenehanju bombardiranja bil pripravljen na mirovna pogajanja, ker še misli, da lahko zavojuje ves Vietnam s silo«. Delegat Ruande je obtožil Veliko Britanijo in druge zahodne države spletk v Rodeziji in na drugih afriških ozemljih, kjer vladajo belci. Danes se je v skupščini zaključila splošna razprava. Ob zaključku splošne razprave Je predsednik skupščine Corneliu Ma-nesco sporočil, da je delo skupščine za nekaj dni prekinjeno, preden bodo začeli razpravljati o Srednjem vzhodu. skladišče raketnih izstrelkov in helikopterjev pet kilometrov od središča Hajfonga in termoelektrično centralo v Uong Di oddaljeno 21 kilometrov od Hajfonga. Strate&J. bombniki «B-52» so včeraj bombardirali področja severno od demilitariziranega pasu. V Washingtonu je skupina 30 članov predstavniške zbornice, ki pripadajo skoraj vsi demokratični stranki, poslala predsedniku Johnsonu pismo, s katerim zahtevajo ustavitev bombardiranje Severnega Vietnama, ker bi to odprlo pot za sporazumno rešitev. Senator Mans-field pa je poslal vsem senatorjem pismo, s katerim poziva vlado, naj formalno zahteva poseg OZN za rešitev spora. «New York Times« objavlja v obliki oglasa za račun organizacije «odbor za konec vojne v Vietnamu« pet enakih Hitlerjevih fotografij pod naslovom ((potrebujemo štiri ali pet Hitlerjev v Vietnamu«. Namen članka je, pozvati čitatelje, naj se udeležijo pohoda na Wa-shington, ki bo 21. in 22. t.m. Besede v naslovu je izrekel sedanji južnovietnamski minister predsednik general Ki v intervjuju julija 1965 nekemu londonskemu listu, ko je izrekel občudovanje za Hitlerja. V San Diegu v Kaliforniji je 36-letna budistka napravila samomor, s tem, da se je zažgala blizu svojega stanovanja iz protesta proti vietnamski vojni. V Berkeleyu pa je skupina devetih mladeničev pred dva tisoč osebami zažgala svoje vojaške pozivnice. Enega od teh so aretirali. Filipinski časnikar Armando Do-romila, ki je nedavno bil tri tedne v Severnem Vietnamu, je izjavil, da predsednik severnovietnamske vlade in predstavnik južnovietnam-ske osvobodilne fronte v Hanoju odklanjata možnost stikov z novim sajgonskim predsednikom Tieuom. Doromila pravi, da sta oba izjavila, da ne bosta imela nič opra viti ob nobeni okoliščini z novim predsednikom. Pri tem ne dodaja drugega. Toda, ko je bil še v Severnem Vietnamu, je v svojem dopisu poudaril, da bi se osvobodilna fronta pogajala samo z Američani s pogoji, ki jih Je že večkrat navedla. Ameriški državni departma je nocoj javil, da je predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu Ful-brlght pozval Deana Ruska, naj poda javno poročilo o Vietnamu pred njegovim odborom. Predstavnik državnega departmaja ni hotel povedati, kaj je Rusk odgovoril. Na svoji včerajšnji tiskovni konferenci je Dean Rusk izjavil, da Je pripravljen poročati v raznih odborih kongresa, toda želi, da bi razprava bila tajna. ga departmaja je izjavil, da ta departma nima namena več komentirati Guevarove smrti. Roberto Guevara je izjavil, da upa da bo videl truplo svojega brata. Danes je dobil dovoljenje za odhod v Vallegrande. V La Pazu se je pogovarjal z generalom Ovan-dom. Dopisniku AFP je izjavil, da mu general Ovando ni nikoli rekel, da je bilo truplo njegovega brata zažgano. Perujski list «La Tribuna« pa piše, da je Ernesto Guevara umrl na Kubi, ko se je Vrnil s potovanja po vzhodni Evropi, Kitajski in Alžiriji, kar pomeni, da ni nikoli bil v Boliviji. List piše, da je partizan, ki so ga ubili v Vallegrande, zelo podoben Guevari. Zatem pravi, da je bil tako imenovani «Ramon», ki ga bolivijski partizani niso poznali prej in so ga istovetili z Guevaro, podal drugih izjav, dokler se ne bo samo podoben Guevari in da so ga njegov sin Roberto vrnil v Buenos poslali v Bolivijo, zato da bi bilo Aires. | bolj verjetno, da se je Guevara po- Predstavnik ameriškega državne 'javil med tamkajšnjimi partizani. iiiiiiHiiiiiMUiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiMimuMiiMiiitilumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii SKLEPI SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE Za takojšnje prenehanje bombardiranja Vietnama Glede Srednjega vzhoda odkrita podpora iz-ključno Izraelu - Obsodili so diktaturo v Grčiji kar sliši ali kar bere, dokler ne vi. di trupla svojega brata. Roberto Guevara je odpotoval v Vallegrande, kjer so baje pokopali truplo njegovega brata. Vrhovni poveljnik bolivijskih sil general Alfredo O-vando pa je včeraj izjavil, da so Guevarovo truplo zažgali. Tega pa ni izjavil predsednik Barrientos komaj pol ure pred tem na tiskovni konferenci. V Buenos Airesu je Guevarov oče izjavil, da protislovna sporočila bolivijske vlade o zažigu in pokopu njegovega sina so ga prepričale,’ da gre za farso bolivijske vlade. Dodal je, da ne bo Protislovne izjave o Guevari LA PAZ, 13. — Vojaško poveljstvo je objavilo sporočilo, s katerim javlja, da je med današnjimi spopadi s partizani na področju Higueras padlo šest bolivijskih vojakov. Sporočilo ne omenja izgub na nasprotni strani in dodaja, da je partizanom uspelo razbiti obroč bolivijskih vojakov in zbežati. Roberto Guevara, brat padlega Ernesta, ki je prišel včeraj v La Paz, je izjavil, da ne verjame tega. ZtJRIH, 13. — Danes se je za-zaključilo zasedanje generalnega sveta socialistične internacionale, na kateri je sodelovalo 80 delegatov iz 26 držav članic. Na zasedanju so sprejeli več resolucij posvečenih mednarodnim vprašanjem. Glede Vietnama meni internacionala, da je «nujno treba takoj in brez pogojev prekiniti bombardiranje«. Temu prvemu ukrepu pa morajo slediti drugi, da se pozoveta obe strani na pogajanja in za mirno rešitev spopada, pri čemer naj sodelujejo vse zainteresirane strani in tudi osvobodilna fronta. V tej zvezi se sklicujejo tudi na pobude generalnega tajnika OZN. Socialistična internacionala je istočasno tudi pozvala Severni Vietnam, naj se izrazi, da je pripravljen pričeti mirovna pogajanja skupaj z ostalimi. Glede Nennijevega predloga o misiji «dobre volje«, ki naj bi obiskala Hanoj in Sajgon, pa so prepustili odločitev izvršnemu odboru internacionale, ki se bo sestal novembra v Londonu. Najostrejši spori so se vneli prav glede te resolucije, pri čemer je po uradnih sporočilih italijanska delegacija zagovarjala najbolj odprto stališče skupaj z delegacijami Belgije, Danske in Japonske. Internacionala izraža «polno solidarnost z izraelskim ljudstvom, ki brani svoj obstoj in svojo svobodo« in izraža željo za pravično ureditev vprašanj z neposrednimi pogajanji na osnovi priznanja neodvisnosti prizadetih držav in njih meja, ki jih je treba določiti sporazumno, ob jamstvu varnosti in svobode tranzita. Obsodili so «vojaško propagando in oborožitev arabskih držav z orožjem SZ«. Načrt pogodbe o neširjenju atomskega oboroževanja ocenjujejo kot »prvi korak na poti k razorožitvi« in izražajo željo, da se po zaključku pogajanj pričnejo razgovori, da se preneha atomsko oboroževalno tekmovanje. Naslednje resolucije se nanašajo na obrambo osebne svobode, svobode mišljenja, besede in dejanj. V tej zvezi internacionala odločno obsoja grški vojaški režim in poziva članice NATO, evropski svet in evropsko gospodarsko skupnost, da prenehajo z moralno in vojaško pomočjo sedanji grški viadi in utrjevanju diktature. Glede vključitve Velike Britanije v EGS pa svet brez slepomišenj poziva vse vlade članice, da podpro to pobudo. morebitni nor-vzhodnoevrop-skimi državami in dejal, da je to mogoče, ((kolikor bodo te države pokazale, da jih zanima to izboljšanje«. Omenil je Romunijo kot zgled ((izvedljivega sodelovanja«. Uvedba trgovinskega predstavništva v Pragi je po mnenja ministra prehodna rešitev, ki naj pripelje do popolne normalizacije odnosov. Zatem je Brandt izjavil, da bonska vlada razume željo Poljske, da se zavarujejo njene meje in želi ((spravo«. Vprašanje meja pa se bo lahko rešilo samo z mirovno pogodbo. Vse to pa ne more biti ovira za izboljšanje nemško-poljskih odnosov. Glede Madžarske in Bolgarije je Brandt izrekel mnenje, da tidve želita normalizirati odnose z Bon- mnenju ne bodo pogajanja za združitev evropskih skupnosti ovirala sprejema Velike Britanije, temveč ga bodo še olajšala. Napovedal je tudi, da bo bonska vlada dala no-ve pobude za izboljšanje tehnološkega sodelovanja v Evropi. Dodal je, da morajo evropske skupnosti imeti tesne odnose z ZDA, in je pozval Sovjetsko zvezo in druge komunistične države, naj ((realistično ocenjujejo skupno tržišče«. Drugi govornik je bil voditelj de-mokristjanske parlamentarne skupine Barzel, ki je dejal, da njegova stranka noče zavirati poli- tike združitve. Odločno pa se je izrekel proti priznanju vzhodnonemške republike kot suverene države. Pozitivno se je izrekel tudi za sprejem Velike Britanije, Danske, Norveške in Irske v skupno tržišče. V imenu opozicije je bivši liberalni minister Scheel, sedanji podpredsednik Bundestaga, očital via-di, da primanjkuje koordinacija med politiko pomirjenja in vojaško politiko«. Dejal je, da hoče bonska vlada še dalje imeti nosilce atomskega orožja, čeprav na bo nikoli dobila potrebnih jedrskih konic. Ta protislovna politika lahko samo izzove nezaupanje sveta do Zahodne Nemčije. Tudi Scheel je izjavil, da njegovo stranka odločno zavrača priznanje vzhodnonemške republike, in je nato pozval vlado, naj vodi «o-strejšo politiko« do ((francoskih prijateljev« glede sprejema Velike Britanije v skupno tržišče. Za socialdemokratsko parlamentarno skupino je govoril Karl Mom-mer, ki se je odločno zavzel za sprejem Velike Britanije v skupno tržišče in je dodal, da so se francosko - nemški odnosi dovolj utrdili, da lahko prenesejo «spopad«. Zato se Zahodna Nemčija ne sme bati zagovarjati svoje mnenje in svoje koristi. Zadnji govornik je bil kancler Kiesinger, ki je izrekel zadovoljstvo nad soglasnostjo strank v vladi glede zunanje politike in združitve. Dejal je tudi, da se njegova vlada stalno trudi za izboljšanje od. nosov s sosednimi državami, čeprav ne pričakuje velikih uspehov glede tega. Zavrnil je obtožbo o pomanjkanju koordinacije med po. litiko pomirjenja in obrambno politiko in je dejal, da po njegovem mnenju ne bi sprememba bonska politike, kar se tiče jedrskih nosilcev, vplivala na zmanjšanje napetosti. Kancler je ponovil, da bonska vlada «ne more niti govoriti« nom, toda. ((iz razlogov, ki jih ne, . . , _ maram omenjati, menita, da ni še ° pravnem priznanju vzhodnonem-prišel primeren trenutek za to«. republike. Seveda bonska vla- Ko je govoril o Jugoslaviji, je da Priznava, da «je na drugi stra- Brandt dejal, da je ta ((članica evropske družine, ki jo spoštujejo na vzhodu in zahodu«. Dodal je, da hoče bonska vlada obnoviti normalne diplomatske odnose z Jugoslavijo in upa, da se bodo premagale pravne in politične težave, ki so s tem povezane. Vsekakor pa so odnosi med obema državama zadovoljivi in predvidevajo se pogajanja za sklenitev raznih sporazumov, med drugim dolgoročnega trgovinskega sporazuma in sporazuma o vprašanjih, ki so povezana v navzočnostjo jugoslovanskih delavcev (Gastarbeiter) v Nemčiji in tretjega sporazuma o kulturnih odnosih. V zvezi z Grčijo je Brandt izjavil, da povzroča stanje v tej državi veliko zaskrbljenost, predvsem kar se tiče ukinitve osnovnih pravic in opustitev demokratične poti. Socialdemokratska parlamentarna skupina je predložila resolucijo, s katero zahteva, naj se spričo sedanjega stanja v Grčiji prekine pogodba o pridružitvi te države z evropsko gospodarsko skupnostjo, in prav tako naj se prekine pomoč NATO. Dodal je, da bo morala bonska vlada sprejeti v odboru ministrov evropskega sveta odločitev skupno z drugimi državami članicami na podlagi izida preiskave, ki jo je izvedla komisija za človeške pravice Govoril je zatem o evropskem skupnem tržišču in izjavil, da se strinja z zaključki evropske komisije o zahtevi Velike Britanije za sprejem v to skupnost. Bonska vlada želi, da bi se kmalu začeli razgovori. Pripomnil je, da bonska vlada ni nikoli na lahko vzela argumentov francoske vlade, toda pripravljena je ponuditi dobre u-sluge, da prispeva k odstranitvi še močnih nesoglasij. Po njegovem ni« nastal pojav, ki ga je sam kancler vzel na znanje z izmenjavo pisem s predsednikom vzhodnonemške vlade. «V Bonnu so tudi pripravljeni na stike z voditelji onstran Labe, da se olajša teža razdeljenosti.« Toda čeprav Bonn spre. jema stike, se še dalje drži vladne izjave, da bodo morali biti ti stiki od časa do časa, tako da ne bi mh-če prišel do zaključka, «da hočemo priznati Nemško demokratično republiko de jure ali de faeto. Glede sprejema Velike Britanije v skupno tržišče je izjavil, da bi bilo zaman zavzeti ostrejše stali če do Pariza, in da je potreben glede tega sporazuma vseh šestih držav, ker je Francija zelo vama članica in ima zelo odločno stališče. V debato je posegel tudi predsednik liberalne stranke Mende, ki je naštel tri načela, glede katerih ni liberalna stranka pripravljena na kompromis, in sicer: «1. Ne more s« priznati kot zakonita še ena nemška država, ki ne upošteva človeških pravic. 2. Zahodni Berlin ja sestavni del zvezne republike s posebnim statutom. 3. Nekatera vprašanja, kakor n. pr. vprašanja meja, se lahko rešijo samo v okviru mirovne pogodbe.« V imenu liberalcev je govoril tu. di tajnik parlamentarne skupine Genscher, ki je dejal, da so nesoglasja v vladni koaliciji med Kie-singerjem na eni strani ter Brandtom in Wehnerjem na drugi strani glede Jugoslavije. Genscher pravi, da sta socialdemokratska ministra mnenja, da se lahko takoj normalizirajo odnosi z Jugoslavijo, Kiesinger pa je mnenja, da prav obnovitev diplomatskih odnosov z Jugoslavijo postavlja posebne probleme. Na Sardiniji so ugrabitve na dnevnem redu. Slika kaže policaje, ki zaslišujejo nekega pastirja v avezi z ugrabitvijo zdravnika Deriu 14. oktobra 1 PRIMOI Odnosi med Kairom in Londonom so se zadnji čas izboljšali KAIRO, oktobra. — Ena izmed pomembnih silnic, ki bi se utegnile splesti v komponento rešitve sedanje krize na Srednjem vzhodu, so vsekakor odnosi arabskih držav s štirimi velesilami. Pri tem velja osrednja pozornost odnosom ZAR s temi državami, saj je ZAR še vedno, kot je pred dnevi zapisal «A1 Ahram«, ((gravitacijski center in vse, kar bi prizadelo njo ali njene možnosti, da odpravi posledice agresije, bi vplivalo na vse arabske države brez izjeme«. štirje »veliki« naj bi po predlogih, ki jih vsebuje jugoslovanska pobuda, jamčili nedotakljivost meja vseh držav v tem delu sveta, njihovi glasovi bodo odločilni pri razpravah v varnostnem svetu in — kot se je pokazalo na nedavnem izrednem zasedanju generalne skupščine — nemara tudi v generalni skupščini, in naposled, samo štiri velesile, predvsem Sovjetska zveza in ZDA lahko nudita tukajšnjim državam poleg politične tudi izdatnejšo materialno pomoč. Iz dogodkov zadnjih tednov je jasno opaziti, da Egipt resno upošteva navedene elemente v svoji zunanji politiki, pri čemer seveda ne gre preko določenih okvirov, ki mu jih narekuje njegova splošna zunanjepolitična orientacija in potrebe sedanjega položaja. Poglavitna pozitivna točka pri tem je, da so se odnosi med Kairom in štirimi velikimi prestolnicami v celem precej izboljšali. Pri tem je treba najprej omeniti linijo Kairo-London, ki je te dni še posebej «vroča». Odnosi z Londonom, ki je bil junija poleg Wa-shingtona tarča najostrejših arabskih napadov, so se v zadnjih tednih izboljšali. Vsi kairski listi so na vidnem mestu objavili novico, da sta britanski zunanji mini-• ster Brown in predsednik Naser obnovila svojčas redne pismene stike in da je vlada sprejela predlog, da pošlje Foreign Office v Kairo posebnega odposlanca britanske vlade Sira Harolda Beele-ya, nekdanjega veleposlanika v ZAR, ki je zdaj šef britanske delegacije na evropskem sedežu OZN v Ženevi, kjer je, kot so pripisali kairski listi, ta čas tudi šef egiptovske delegacije, ki se udeležuje zasedanja razorožitvenega odbora. Sodeč po ozračju v Kairu bo Sir Harold prva lastovka nove pomladi v britansko-arabskih odnosih. K temu, da so se odnosi toliko otopili, je prispevalo več činiteljev. Prvič, poudarjajo v tukajšnji krogih, se je na zasedanju generalne skupščine pokazalo, da je Britanija nekoliko spremenila svoje stališče do Izraela. Brownov govor v palači ob Eeast Riverju, ki ga tukaj sicer ne sprejemajo v celoti je bil spričo kategorične zahteve po umiku izraelskih čet v celem v Kairu ugodno sprejet. «Kljub pridržkom, ki jih imamo do tega in drugih govorov, iz katerih veje nov ton v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu«, je ob tej priliki zapisal «A1 Ahram«, «je po mnenju opazovalcev poglavitna značilnost, da je začelo svetovno javno mnenje razkrivati resnico c Izraelu«. Po mnenju kairskega političnega tednika «Roz el Jusef« je treba iskati ozadje spremenjenega britanskega stališča do krize na Srednjem vzhodu predvsem v dejstvu, da je britanska vlada v hudi zadregi, ker je Sueški prekop zaprt, zaradi česar bi utegnili laburisti utrpeti hude udarce. Razen tega, pravi «Roz el Jusef«, si Britanija želi ponovno navezati odnose z ZAR. Da je Britanija zainteresirana za obnovo pretrganih vezi s Kairom, vsekakor drži, vendar tega najbrž ne moremo povezovati samo s Sueškim prekopom, dasiravno Je to eden od pomembnih elementov, saj je Britanija kljub temu, da se je po letu 1956 precej preusmerila, do junija še vedno dobivala okoli 60 odstotkov nafte skozi Sueški prekop. Ker ima po sueški lekciji na zalogi znatno večje rezerve in ker tudi prevoz okrog Afrike z velikanskimi tankerji ni več tako hudo finančno breme, blokada Sueškega prekopa danes za britansko gospodarstvo ni več ravno katastrofa, vendar pa bo iz londonske državne blagajne po pisanju »Financial Timesa« v drugi polovici letošnjega leta odteklo zaradi Sueza 100 milijonov funtov več kot je bilo predvideno. Ob gospodarskih težavah, s kakršnimi se zdaj ubada Wilson, to vsekakor niso mačje solze. Toda Suez se ne bo odprl, četudi Britanija jutri naveže stike s Kairom, zato gotovo vodijo Britanijo v odnosih z ZAR tudi dolgoročnejši gospodarski interesi, predvsem bojazen, da bi se ji tradicionalno tržišče na Srednjem vzhodu začelo izmikati iz rok. Zdi se, da tudi na egiptovski strani ni več resnih ovir, ki bi onemogočile ponovno navezavo diplomatskih odnosov, ki so bili pretrgani pred slabima dvema letoma zaradi britanske politike v Rodeziji. Kot poudarjajo v tukajšnjih krogih, se poglavitna sporna vprašanja, ki so doslej kalila odnose, uspešno urejujejo. Poleg že omenjenega stališča Britanije do Srednjega vzhoda sodita v kategorijo teh vprašanj Rodezija in pa arabski Jug, ki je »predstavljal eno izmed najbolj zapletenih ovir za izboljšanje britansko-arabskih odnosov«. Kar zadeva Rodezijo piše glasilo arabske socialistične unije «A1 Gumhurija«, je britanska vlada izjavila, da bo ta problem rešila. Na arabskem Jugu pa so se z začetkom evakuacije britanskih čet in s pogovori med NFL In FLOSY razmere znatno popravile v prid Kaira, če bosta ti gibanji našli pot do sporazuma, Britanija bržčas ne bo postavljala nepremostljivih pogojev za ustanovitev koalicijske vlade, saj bi s tem utegnila ponovno skaliti odnose s Kairom. Odnosi ZAR z ostalo trojico so ostali v bistvu nespremenjeni, pri razumevanja, kar utegne pospešiti prizadevanja za politično rešitev eksplozivnega stanja, ki je nastalo po junijskem spopadu. Lani 125 milijonov turistov v tujih državah RIM, 13. — Lansko leto je okrog 125 milijonov ljudi obiskalo tuje dežele leto prej pa 113 milijonov. Letos je bilo torej porasta za 11 odst. V države OCSE (vse države zahodne Evrope, Jugoslavija, ZDA, Kanada in Japonska) je prišlo 106 milijonov tujih turistov. V teh državah se je zvišalo število nočitev v hotelih in izven njih povprečno za 8 odst., toda največji porast so zabeležile države v južni Evropi: Grčija (44 odst.), Jugoslavija (31), Španija (18), Italija (14), Portugalska (11). Montaža motorja Gordini V8 3000 na Alpine Renault je končana. Sedaj delajo poskuse na progi. Alpine Renault 3000 se bo prvič spustil v tekmovanje 15. oktobra za pariško dirko «Tisoč kilometrov«. To bo eksperimentalni nastop, nakar bodo v daljšem času izdelali razne izpopolnitve STRASNE POSLEDICE POPLAVE V ARGENTINI Evakuirati so morali PRI GLASOVANJU JE PREJEL NAJVEČ GLASOV Šepet predsednik čez 130.000 oseb doktrinarne komisije Poplavljencem pomagajo in jih rešujejo s helikopterji in motornimi čolni BUENOS AIRES, 13. — Po zad-čemer nista toliko pomembni So- i njjh vesteh so katastrofalne popla- vjetska zveza in Franclja, ki sta slejkoprej v Kairu visoko zapisani, kot z ZDA, ki jih od ZAR še vedno ločujejo težka navzkrižja. Stališče ZDA pa je seveda tudi za arabske države zelo pomembno, ne le zaradi vpliva Washingtona na nekatere skupine držav v generalni skupščini in zaradi pravice veta v varnostnem svetu, marveč tudi zato, ker so ZDA edina sila — ln tega se zavedajo tudi Arabci — ki lahko prisili Izrael k umiku, če bi se le-ta upri resoluciji OZN. Stališče ZDA do krize na Srednjem vzhodu je kairski «Roze el Jusef« karakteriziral takole: prvič, Washington hoče spraviti v zadrego Sovjetsko zvezo in socialistične države ter jim pokazati, da kljub njihovi podpori arabskim državam rešitev krize ne bo taka, kot bi želeli Arabci; in drugič, ZDA hočejo pokazati svojo moč in vpliv, ne le Arabcem, marveč tudi deželam nevezanega tretjega sveta. ZAR torej očitno sodi, da v stališču Washingtona niso nastale nikakršne spremembe. Toda kljub temu in kljub ostremu Riadovemu govoru v generalni skupščini je čutiti, da si kairska diplomacija, v želji, da bi prispevala k iskanju miroljubne rešitve krize, resno prizadeva, da bi, če nič drugega, vsaj čimbolj prepričljivo pojasnila a-rabsko stališče uradnim washing-tonskim krogom. Temu namenu je bil posvečen tudi sestanek med Riadom in Ruskom. Kot se zdi, tudi ZDA niso povsem nezainteresirane za izmenjavo mnenj s Kairom. Nedavno tega se je v Kairu več tednov mudil eden izmed strokovnjakov State Departmenta za arabske zadeve, ki je formalno urejal nekatere zadeve v zvezi z bivšo ameriško ambasado, vendar je po nekaterih informacijah imel tudi stike s kairskimi političnimi krogi. Kot kaz$. se bo ta diplomat novembra vrnil v Kairo, napovedujejo pa tudi prihod nekdanjega ameriškega veleposlanika v ZAR Johna Bade-auja, o katerem je znano, da je naklonjen Naserju. Po nekaterih informacijah sta Kairo in Wa-shington navezala stike tudi po nekaterih drugih kanalih. Seveda pa je še veliko vprašanje, ali bodo ti stiki rodili kake sadove, saj so ZDA veliko tesneje vezane z Izraelom In veliko manj z arabskim svetom kot Britanija. Vsekakor je v celoti mogoče ugotoviti, da vodijo zadnje diplomatske akcije Kaira resna prizadevanja, da bi arabska stališča bolj prepričljivo in argumentirano približali ne le velesilam, marveč tudi delegacijam zbranim v New Yor-ku ter preko njih svetovni javnosti. Zdi se, da so pri tem že dosegli prve uspehe in da jim je uspelo ustvariti ozračje večjega ve, ki so zaradi silnega deževja zajele pokrajino Buenos Airesa, zahtevale čez 50 smrtnih žrtev. Število pogrešanih ni ugotovljene. Preseliti so morali čez 130.000 oseb. Vlada je mobilizirala vsa sredstva, ki so ji na razpolago, za pomoč prizadetim. Radio in televizija kar naprej pozivata prebivalstvo, naj pomaga s stanovanji, oblekami in živežem. Sanitarne oblasti so izvedle množično cepljenje, da ne bi okužene vode povzročile epidemije tifusa. Materialne škode še ni mogoče oceniti. Včeraj je po petnajstih dneh dežja spet posijalo sonce. Poplavljen-ce rešujejo s helikopterji in motornimi čolni. Letalo je bilo v redu BEOGRAD, 13 - Po prvih re- zultatih preiskave o letalski nesreči v kateri je zgubilo življenje osem oseb, med njimi več strokovnjakov mariborskega podjetja ((Elektroindustrija in splošna montaža«, je redu. Ugotovili so, da je pilot nepravilno letel v oblak in da je letalo zaradi nezadostne višine udarilo v stene 150 metrov izpod vrha hriba. Letalo «AN 14» je bilo sovjetske konstrukcije, zgrajeno leta 1966, in spadalo je v kategorijo zelo zanesljivih lahkih dvomotornih letal. Pilot Tomažič je bil profesionalni pilot, končal je vojaško akademijo in je bil do lani vojaški pilot. Posmrtni ostanki ponesrečenih so bili danes ob udeležbi številnih prijateljev in znancev, zastopnikov družbeno-političnih organizacij, članov delovnih kolektivov in družinskih članov položeni k večnemu počitku. V Mariboru se je yeč tisoč Mariborčanov in zastopnikov delovnih kolektivov iz raznih krajev države poslovilo od inž. Alojza Križaja, inž. D j ura Bogdanoviča, Aleša Tičarja, Cirila Verleta in novinarja Draga Gajzerja. Posmrtni ostanki inž. Boga Tomšeta so bili na željo družine pokopani v Krški vasi pri Brežicah, inženirja Franja Reberšaka pa v Zemunu. Pilot Tomažič bo pokopan jutri v Ptuju. Vsi ponesrečenci razen Djura Bogdano- Hotel je odstopiti kot član, papež pa ga je pregovoril, da je ostal, in imenoval ga je za predsednika bilo letalo tehnično popolnoma bili družinski očetje. VATIKAN, 13. — Pavel VI. je imenoval za predsednika sinodalne doktrinarne komisije jugoslovanskega kardinala Franja šeperia, zagrebškega nadškofa, šeper je pri včerajšnjem glasovanju, ko so volili člane omenjene komisije, prejel največ glasov. Vendar pa je že takoj po glasovanju dejal, da se zaradi zdravja ne počuti sposoben, da bi sprejel nalogo člana komisije. Papež pa je posneje šeperja pregovoril in ga celo imenoval za predsednika. Danes dopoldne so zbrani kardinali in škofje z dolgim ploskanjem sprejeli vest o imenovanju kardinala šeperja za predsednika komisije. Včeraj dopoldne je sinod izvolil osem članov doktrinarne komisije Potem ko prejšnji dan nihče m dobil absolutne večine (in bi bil tako izvoljen), je včeraj veljala relativna večina. Največ glasov ie prejel zagrebški nadškof šeper (140 glasov), nato. msgr. Carlo Colombo, papežev teolog (128), John Wright iz ZDA (95), nemški kardinal Doepf ner (95), pariški nadškof kard. Veuillot (78), McGrath iz Paname (78), kardinal iz Bruslja Suenencs (71) in Sirijec Edelby (69). K tem osmim izvoljenim članom je papež imenoval še štiri; ti so: kard. Paul Zoungrana, nadškof v Visoki Volti, Joseph Cordeiro, nadškof v Karačiju (Pakistan), Paoio Munoz Vega, nadškof v Quito (E-quador), Pavel Taguchi, škof v Osaki (Japonska). je vrnilo in sedaj štejejo za izgubljene samo 11. Ciklon, ki ima hitrost 150 km na uro, je opustošil površino 18.000 kv. km ter 700.000 osebam odvzel streho. Porušenih je 60.000 hiš. Vročina v Braziliji RIO DE JANEIRO, 13. — V Rio de Janeiru so zabeležili 39 stopinj vročine v senci podnevi in 30 stopinj ponoči, poleg tega pa še visok odstotek vlage, še neki otrok je umrl za grižo, tako da je število žrtev te bolezni naravo v nekaj dneh na sedem. Samo včeraj so pripeljali v bolnišnico 150 otrok. Neki 24-letni moški je zaradi vro čine ponorel. Sedem mrtvih v nesreči na avtomobilski dirki hnjUje qlt>dnl!&ce glabkn blihrrtbtvn IZREDNA PRIREDITEV V «VERDIJU» Georgijski virtuozi in Nastopili bodo še danes zvečer in jutri popoldne plesalci akrobati Nastop baleta georgijske republike je bil včeraj zvečer za občinstvo v gledališču «Verdi» užitek, kakršnega je lahko le redko kdaj deležno. Gostje so pokazali v svojih folklornih pesmih vso nežnost in milino, obenem pa moč, junaštvo, bojevitost Georgijski plesalci so nastopili s celo vrsto plesov ob spremljavi harmonik in bobnov. Zenski ples je skoraj vedno izvajan s kratkimi, gostimi koraki, tako da se plesalke v svojih dolgih oblekah graciozno pomikajo kot lutke na kariljonu. Prijetno glasbo ženskega plesa pa skoraj vedno kar nenadoma pretrga glas bobna in tedaj se začne moški ples z visokimi poskoki in se nadaljuje z naglimi, divjimi gibi, kakršnih so sposobni samo plesalci, ki so del ljudstva, katerega folkloro prikazujejo. Pri tem ne manjka niti množičnega mečevanja niti zabadanja nožev v tla. Poleg korakov, ki jih iz plesov, katere navadno gledamo, sploh ne poznamo, je še zlasti o-membe vreden ples na prstnih konicah, ki ga izvajajo samo moški in to res na način, da gledalcem kar zastaja dih. Ves ansambel ima slikovite kostume. Pri moških prevladuje črna barva, ki jo oživljajo sedaj rdeče sedaj zelene rute, medtem ko so dolge ženske obleke navadno bele. (Kostumograf: Suliko Virsalad- ze.) Koreografa skupine sta Nino Ramichvili in Iliko Sou-khichvili. Za gledalca je celoten nastop nepozaben dogodek. Ciklon v Indiji KALKUTA, 13. — Ciklon, ki je razsajal po obrežnih pokrajinah indijske države Orissa, je povzročil, kot trdijo, 300 mrtvih, vendar so uradno našteli doslej samo 46 mrtvih. Okrog 300 ribičev, za katere se je mislilo, da so že izgubljeni, se LAS PALMAS, 13. - Smrtnih žrtev pri včerajšnji nesreči na avtomobilskih dirkah je sedem, medtem ko se je prvotno mislilo, da jih je šest. Ranjenih je dvajset in od teh se štirje borijo s smrtjo. Do nesreče je prišlo, ko je neka deklica hotela prekoračiti progo. Ko je bila na sredi proge, je privozil španski dirkač Raul Sanchez Gil. Dirkač je skušal izogniti se deklici, toda pri tem ga je zaneslo. Vozilo je zadelo v ograjo, jo podrlo ter padlo na ljudi. Raul San-čhez Gil je ostal skoraj nepoškodovan in prav tako tudi deklica, ki je — pač nehote — bila vzrok za tolikšno nesrečo. Umrl je Georges Sadoul PARIZ, 13. — Georges Sadoul, slavni kritik in filmski zgodovinar, je danes dopoldne umrl ” starosti 63 let v Parizu. Bil je dlje časa bolan. Kariero filmskega kritika je pričel leta 1935, potem pa je postal profesor na inštitutu za višje kinematografske študije ter na inštitutu za filmo-logijo na Sorboni. Sadoul je avtor številnih del o filmu. Najbolj poznana je njegova «Splošna zgodovina filma». Prevodi njegovih del so izšli v 22 jezikih. Tucci odlikovan KABUL, 13. — Afganistanski kralj je podelil visoko odlikovanje prof. Giuseppu Tucciju, predsedniku italijanskega inštituta za Srednji in Daljni vzhod. Tucci je mednarodno znan učenjak, ki je vodil številna izkopavanja v Afganistanu. OSLO. 13. — Tu so preteklo noč ] zabeležili eno stopinjo pod ničlo Po razsodbi o nezakoniti prodaji knjig v kioskih RIM, 13. — Podtajnik v predsedstvu vlade Salizzoni je za petek sklical zborovanje, na katerem bodo razpravljali o proble- ..................................................................................»>................................................ Evelyn Anthony: ELIZABETA I. ANGLEŠKA Spretno in napeto napisan roman ......................................i............................................................................................................................................. Helikopter se pripravlja, da reši neko žensko, ki je med poplavami v Buenos Airesu ostala sama v hiši sredi vode ........tun................. ..................................................................................... Zanimiv zgodovinski roman pisateljice Eveljrn Anthony ELIZA-I BETA I. ANGLEŠKA — slovenski prevod Jožeta Zupančiča je izdala Državna založba Slovenije — skuša bralcu predstaviti e-no najzanimivejših obdobij angleške zgodovine. In eno najbolj zanimivih ženskih osebnosti svetovne zgodovine Elizabeto Tudor. Kajti to je bil čas Shakespeara, Bacona, Spencerja in drugih velikih osebnosti in čas, ko je Anglija dokončno premagala svojo največjo tekmico Španijo. Pa tu- Kdo ie maršalu Amerju priskrbel strup akoaitia «Afera Amer«, ki je dvignila v svetu precej prahu, se je nepričakovano obrnila. Nekdanji voditelji egiptovske obveščevalne službe so sedaj obtoženi, da so maršalu Amerju namerno poslali strup akonltin, s katerim se je ubal zvečer 14. septembra v neki vili v bližini velikih piramid. 2e spočetka ni bilo jasno, kako je prišel nekdanji prvi podpredsednik ZAR in eden od najodgovornejših za junijski poraz do strupa. Na to vprašanje nd odgovorilo niti posebno sporočilo, objavljeno po posebni sodno-zdravniški anketi, ki je trajala cela dva tedna po Amerovi smrti. V tem poročilu, ki so ga sestavili pod nadzorstvom pravosodnega ministra in glavnega državne ;a tožilca ter ob sodelovanju dveh vseučiliških profesorjev izvedencev, so samo ugotovili, da je Amer umrl zaradi akonitina. Poročilo je vsebovalo le dve novi, vendar ne odločilni prvini. da je bil prvi poizkus samo- (sreda, 13. septembra leta 1967), vendar je Amer tedaj vzel tudi dozo opija, s čimer je ublažil delovanje prvega strupa in omogočil, da so mu rešili življenje; da pri Amerju niso našli nobenih znamenj nasilja, s čimer so zavrgli tezo, da bd ga bili fizično prisilili, da vzame strup. Vendar poročilo ni odgovorilo na dve vprašanji: kako se Je lahko zgodilo, da koncilij zdravnikov, ki so izprali želodec po prvem poizkusu samomora, ni o-pazil, da je na Amerovem telesu nekaj kapsul strupa; kako je prišel Amer, ki je bil pod strogim nadzorstvom v hišnem priporu od 26. avgusta, do tako redkega strupa? Edini odgovor na prvo vprašanje je, da je zdravnike hudo pre tresel sam dogodek, pa niso pregledali vsega telesa. Pozneje so ugotovili, da je imel Amer tri kapsule akonitina pod obližem, nalepljenim med nogama. Drugo vprašanje bi ostalo brez mora opravljen z akonitinom | odgovora, ko bi ne bilo druge preiskave — o nezakonitem delovanju obveščevalne službe in še posebno njenih voditeljev s Salahom Nasrom na čelu! Na zaslišanju je eden od sodelavcev Salaha Nasra izjavil, da so imeli laboratoriji obveščevalne službe določeno dozo akonitina, ki so ga naročili v Zahodni Nemčiji (ni vedel v kakšne namene) že pred štirimi leti. Šalah Nasr je pred kratkim (ni še znano natančno kdaj) zahteval, naj mu iz kabineta prinesejo šest kapsul akonitina, vendar tako, da bi prikrili pravo vsebino. Kemiki obveščevalne službe so zato izpraznili kapsule retalina in jih napolnili z akonitinom. šest kapsul tega strupa so odnesli v kabinet Salaha Nasra, ki je bil tedaj še glavni rektor obveščevalne službe. Preiskava je sedaj krenila po novi poti. Ugotovili so, da je bil akonltin, ki so ga našli v Amerovem telesu, spravljen prav tako kakor akonltin, ki ga je imel na voljo Šalah Nasr. še pomemb- nejše pa je, da je imel ves Egipt le dva grama akonitina. Ta količina je bila in je še vedno v nekem zdravniškem središču blizu Kaira. Salaha Nasra so nato zasliševali preiskovalni sodniki, glavni državni tožilec in pravosodni minister. Ni še znano, ali je Nasr priznal, da je akonltin, ki ga je vzel iz kemičnega oddelka obveščevalne službe tisti, ki je skrajšal življenje maršalu Amerju. Dejstvo je, da so Nasra zaprli, medtem ko je bil dotlej le v hišnem priporu kot soudeleženec pri zaroti maršala Amera. V Kairu (v nasprotju z Evropo) le redkokdo sodi, da so «A-mera likvidirali«. Velika večina — vključno s tujimi časnikarji in diplomati — je prepričana, da se je Amer zares umoril. Le ti so prišli v oseben dotik z nekdanjim maršalom in ugotovili, da so se na njem v zadnjem času poznala znamenja prevelikega uživanja mamil. V takem stanju se je kaj lahko zgodilo, da si je vzel življenje, ko je spoznal, da je načrt upora propadel in da ga nameravajo zaslišati. Zelo mogoče pa je, da se Je njegova okolica — tisti, ki so organizirali zaroto in potisnili Amera v ospredje — bala njegovih izjav pred sodiščem. Zato so pohiteli, da bi Amerov živčni zlom še pospešili. Sicer pa je eden izmed zarotnikov priznal, da so bili pripravljeni znebiti se Amera, »če ne bo poslušal«. Amer je bil potreben zarotnikom le za prvo dejanje. Amerov samomor se bo verjetno končal na sodišču. To bo v resnici četrti velik proces v pripravi: prvi vojaškim voditeljem, ki so odgovorni za peto-junijski poraz, drugi zarotnikom, ki so pripravljali vojaški udar, tretji obveščevalni službi, ki se je spremenila v samostojno u-stanovo, in četrti nekdanjim voditeljem te službe, ki so vsaj posredno odgovorni za Amerov samomor. di čas, v katerem je nosila krono ženska, ki Je bila med vsemi angleškimi vladarji ena najmočnejših osebnosti. Kot mlada kraljica je zasedla prestol obubožane, po verskih bojih razcepljene države, posrečilo pa se ji je okrepiti moč krone, čeprav se pri tem ni strašila najbolj krutih posegov. Smrt njene tekmice Marije Stuart, ki jo je dala umoriti, je samo eden od dokazov brezobzirnosti, krutega cinizma in neuklonljivosti volje kraljice, ki je utrdila svojo oblast, se znebila svojih sovražnikov in tudi na zunaj povzdignila Anglijo v svetovno silo. V težkih obdobjih svojega kraljevanja, ob premagovanju notranjih in zunanjih sovražnikov, ob svojem ciničnem značaju, a izredno močnem in-telektu, se je Elizabeta utrdila in razvila v izredno osebnost, ki ji ni para v angleški in skoraj da ne v svetovni zgodovini. Izreden čas, izredna osebnost kraljice in utrditev angleške države, vse to je zamikalo že mnogo pisateljev. Med njimi tudi Eve-lyn Anthony, ki je napisala zgodovinski roman. V njem je hotela predstaviti tako čas 16. stoletja kot predvsem angleško kraljico kot vladarico in kot žensko. V tej svoji nameri pa gotovo ni povsem uspela. Kajti čas svetovnih dogodkov, čas vsestranskega razvoja Anglije je le nakazan. Zlasti pisateljica ni uspela s prikazom nastanka Anglije kot svetovne velesile, čeprav je bil to prav gotovo tudi njen namen. Bolj plastično podobo pa nam daje roman o Elizabeti kot kra ljici in kot ženski, čeprav je morda prikaz ženske pred prikazom kraljice. Tako spremljamo skozi ves tekst ljubezensko zgodbo Elizabete in Roberta Dudlyea, ki je iz ljubezni do kraljice dal ubi- ti svojo ženo, pa se je potem spet poročil z drugo, pa vendar v bistvu ostal zvest kraljici, ki je po njegovi bolezni in smrti skoraj umrla od žalosti. Pa čeprav je že pred tridesetimi leti odklonila, da bi se poročila z njim. Tega ni storila zato, ker ji je sla po oblasti pomenila več kakor pohota. O tem zasebnem in ljubezenskem življenju nam daje roman vsekakor plastično podobo. Pa tudi o njenem vladanju, o moči njenega razuma v državnih zadevah, o njeni trdi roki predvsem do škotske kraljice Marije. i BRUSE 'edeljek Močili s ^ atlan danosti 'eralni t. io Brosi 'Premija' uštva N ■tih čla talni nr '0 De !a pred; ffeda n( Publikacija IRI P"'!raln Vodstvo Zavoda za industrijski 3®m obnovo IRI je te dni objaviti1 sklep običajno obširno poročilo o (ičpbra 19 lovanju ustanove in porezflilJNdeža družb v letu 1966. Publikacija oc\i Bruse sega poročilo upravnega sveta * obračunu za poslovno leto m v katerem je najprej v glavnti^- — potezah začrtan razvoj italijans&m^ PY( mu prodaje knjig v kioskih. S* Stanka se bodo udeležili predstav niki časopisnih založnikov, knji* nih založnikov, distribucijski' podjetij ter sindikalnih predstav nikov CGIL, CISL in UIL. ga gospodarstva, posamezna P® glavja pa so v tem okviru post* čena prikazu načrta IRI za P daljnji razvoj grupe v prihodnja1 letih, predvidenemu obsegu inv* sticij na posameznih področji' njenega udejstvovanja, itd. Sieflj poročilo nadzornega odbora. P' blikacija pa obsega še spise*; družb in gospodarskih tvorb. P? katerih je bil. Zavod za industrij sko obnovo soudeležen na iP tl ;Ai H rt! tvi 31. decembra 1966. Poročila i* _Grrav n podali dvajset poročil in v njp y širši osvetlili proces preobrazbe fc. benih odnosov z vidika pravni ktVoiri-S socialnih in gospodarskih ved. * * * ierger DUNAJ, 13. — Tenorist Giuse? pe Di Stefano bo dobil od duntf ske državne Opere 800.000 šilP gov kot odškodnino za neizvrt* no pogodbo. H , h ki “stičn iomen ■e inf L Zve RPan fesosa N tr: L1 gr; P°vezj . Jluibo V prisotnosti predsednika mil* §e Jutri v Pordenonu proslava 50-lctnice družbe «A. Zanussi» strskega sveta Alda Mora bodo J®| tri dopoldne v Pordenonu prosl^ vili 50 obletnico ustanovitve niške družbe ((Industrie A. Zam*8* so lizaci so JOllcij °. p< ■lužbe S.p.A.». V obratih Zanussi, ki Pr® izvaja električne gospodinjske sti\ je in ki so znani tudi široko po tu, je danes zaposlenih nekaj ^ -10.000 delavcev. Ta Industrijska fl-i e ganizaclja je v zadnjih letih bist?Tda no spremenila gospodarsko oblW;rškit Pordenona in širšega področja desnem bregu Tilmenta: obrat nussi prištevajo k najbolj napi"1*! ^ nlm elektromehaničnim indust* (()r '»seb lf*dih Jam v Italiji, družba pa Je razvA' P tudi obsežno sodelovanje s tuJ‘®"T' a luai ODbezjiu buutuwti.ii je a ^ kamor izvaža vsako leto veliko SL. u' vilo svojih izdelkov, in kjer je t® r Pol stopila v posebne oblike koprod^j. "'kr cije, kasor npr. s slovenskim i jetjem »Gorenje« iz Velenja. Fahi ----------- §ke , Pisateljica si Je, po besedah lastnega predgovora h knjigi, prizadevala, da bi bil njen roman čim bolj verna podoba razmer in časa. Mnogi pogovori v romanu in povzetki iz pisem so avtentični. Za nekatere nejasne o-koliščine je podala svojo verzijo oprto na dejstva, predvsem pa na proučevanje skopih, a še raz položljivih dokazov. Kljub tej zgodovinski vernosti in objektiv nosti, pa je njeno delo predvsem roman. In moramo priznati: ze lo spretno napisan roman, ki ga zvestoba zgodovini praV nič ne moti. Spretno, mikavno in mestoma celo napeto pisan tekst je zato prav privlačno branje, čeprav nam o svetovnih razmerah, predvsem o Angliji sami pove le malo. Toda tisoče povprečnih bralcev tega ne pričakuje niti ne povprašuje po tem. Njim daje roman o kraljici Elizabeti vendarle privlačno branje, odpre pa jim tudi pogled v življenje kraljice, ki Je bila, kot je zapisala pisateljica, brezobzirna, cinična, z bleščečim razumom, ena najbolj zanimivih ženskih osebnosti v svetovni zgodovini. Sl. Ru. «Cenlri za razvoj izmenjavaj v vzhodnih državah fc Italijanski zavod za zunanjo tr‘azui govino ICE bo prihodnje leto odP* . svoje urade v vseh tistih vzh' evropskih državah, kjer še ni V' J' šoten; še pred pomladjo 1968 Us merava zavod odpreti takšne ura ( r,>d na češkoslovaškem. Madžarskem.. (>{ Romuniji in Bolgariji, v druP.Nk trf iPrl ao . ,rlNi vzhdnoevropskih deželah pa že iPjfišti Za te nove 5tl:3>tar svoj stalen urad. ca ce nove •i",0,xar urade je ministrstvo za zunaPJ.jgr^ trgovino že odobrilo zavodu ustrf«.p \ na finančna sredstva. Kaže. da P"jje do uradi ICE v Pragi, Budimpe8',^ Bukarešti in Sofiji delovali v s ,,pa pu tamkajšnjih Italijanskih Rrn“JjL,i sad, in sicer naj bi se nilhov dr'j , ‘ se njihov “■-» den naziv glasil, kakor se 81?., ^ sedaj naziv za podoben urad v av skvl, ki se imenuje «Center za t8* voj Izmenjave« cio2 larv Kongres ZDA skr<’fe daj Sil proračun NASA HOUSTON (Teksas). 13. natelj ameriške vesoljske ustah lOV' James Webb je Izjavil, da se ‘ - -s* 1968 program ustanove lahko ust® To zaradi tega, ker Je kongres čil proračun NASA Lahko se zg® N kov < na «e žav rUt l(!t ()P( tej ka Je dejal VVebb. da po pristanku vega človeka na Luni In po Ittvl treh vesoljskih postaj v 1. meljske orbite .NASA prekine j pet let vsako delovanje zaradi P . po| manjkanja sredstev. Prvotno program Apollo (za izkrcanje Si,,, veka na Luni) določil več Prlst8jj( kov na zemeljskem satelitu. Za j,. 1968 so zahtevali za vesoljski se*1 Jo 5100 milijonov dolarjev (okrog S-' milijard lir). Toda kongres " zmanjšal to število za 10 odst. V PONEDELJEK SVEČANA «IZROČITEV KLJUČEV » « V IGeneralno tajništvo atlantske zveze se dokončno seli iz Pariza v Bruselj regijske oblasti so v rekordnem času zgradile poslopja, ki pa bodo le ' Začasni sedež - Te dni vozijo med Parizom in Brusljem kolone tovornjakov Iti Id no skih. Se- i iBRUSELJ Hljek . počili Prihodnji po-bodo na svečan način i, . svojemu namenu novi se-rz aUantske zveze v Bruslju. Sve-•»i»»i...„a.m sKdo bo v novem sedežu tudi prvo zasedanje stalnega sveta NATO. Kakor je znano, je vodstvo atlantske zveze sklenilo preseliti se iz Francije v Belgijo v zvezi s sklepom pariške vlade, da noče dati več gostoljubja atlantskim enotam na svojem ozemlju. Po tem sklepu pariške vlade se je najprej preselilo vrhovno poveljstvo atlantskih sil v Evropi, hkrati pa so se začele izseljevati iz Francije številne vojaške ustanove NATO. Ko poročajo o tem iz Bruslja, poročajo hkrati iz Washingtona, da se bo tudi obrambni odbor NATO, ki ima sedaj svoj sedež v Washingtonu, preselil v belgijsko prestolnico 10. novembra. , Ue Kerchove prosil belgijske-Predsednika vlade, naj uradno et>a nova poslopja sedeža NATO pralnemu tajniku Brosiu. S tem -“‘•'•v-;;1!.. ®nilh aktom se bo torej uresni-objatm sklep, ki je bil sprejet 26. ok-ra 1966 o preselitvi političnega icija zTe izfPariza sveta * USelj* Ze dva dni za tem Pa to 1966' ,l,l,,l"iin,i,„„liiililli,li,iiii,iiiiii,in,li,MJmIIIIiiiiiliiiiiiliiimlmiliiiiiiinilimiiinmimili,liIM„ni glavici lijansi ' zna 'l posl)* za M' ihodnjih ju invt odročjih i. Sie6> ira. P’ spis«*! orb. P? idustrit na dot Hla pravzaprav so ti «demokratični» Aristotelovi učenci G^agacija meci-narodne zveze časnikarjev, ki je bila prejšnji teden trških J1i da hi proučila stanje grškega tiska in delovne razmere laeMfrc. jun časnikarjev, je sinoči objavila poročilo, iz katerega med dru-v iad da ima. v smislu okrožnice od 27. aprila nadzorstvo ■jo vratin, fotografijami, redigiranjem člankov, celo nad impagina- V po publiko grup1 m pomične ionske P1 skih io t in kateri eibe. rbski 0 zosti s> kolok-ih ved- . . .--J ^_ da ima, v smislu okrožnice od 27. aprila nadzorstvo podatki, fotografijami, redigiranjem člankov, celo nad impagina-2v kjfsopisov podtajništvo za informacije, nadalje, da ima zaduši-. aii prepoved izhajanja demokratičnih in svobodomiselnih časo-teset posledico brezposelnost 300 časnikarjev, da je kakih pet-aripvCasnikarjev raznih tendenc v zaporu in da je bilo več časni-ivojJ’ njimi tudi ženske, mučenih. Poročilo se zaključuje s po-akjoJ nai se protestira proti napadu na osnovne človeške pravice in aškH? P°n°vno vzpostavitev ustavnih svoboščin, ki jih je sedanja Jjcna vlada ukinila. 'hklin*na kratko objavljamo to poročilo in poziv, ki mu je bil ističrio , se hkrati vprašujemo, kaj se da od sedanje atenske fa-u cj? vlade sploh pričakovati, saj je menda vsakomur znano, kdo lov ®“Ja in s čigavo pomočjo, ali na čigav račun je skupina faši-aktpi-f'l?, a državni udar. Za zgled pa bomo vendarle navedli «ka-ipjsaPstlke» treh vodilnih oseb sedanje polkovniške vlade, kot jih je ia moskovska «Literatumaja gazeta»: 6nCh !i„fapand°Pu'-os. Patakos, Makare- I notranje zadeve v vladi vojaške VZ skt Ln" K'do so li ljudje, ki so v eni hunte. Star je 54 let. Ameriški pu- aTla«4al^,.na ^je, pa ^ .. „1,St .. ."ISO bili do tedaj znam mti L Slrsem krogu vojaških osebno-ae'e med !Jud- i ^"ani ameriški komentator Sulz-ger je prevzel nase odgovoriti i -^a ^rkom predstavi osebno-/ L’... so jih «rešili» pred «komu-eizvridl lcno nevarnostjo*. Omenjeni r^"lentator je človek, ki ima toč-r uiformacije «iz prve roke* in L Zvezi s tem pravi, da so za T Pandopulosa, Patakosa in Maka-LSosa značilne tri skupne poteze: *1 Wje so dolgo let bili v služ-Srške obveščevalne službe in i, V-?2ani z ameriško obveščevalno v njih > drid travnih ved. GiuseP dunoi’ ) šilih’ dobe nacistične okupaci-ii s°. sodelovali v fašistični orga-, ac*ji grških častnikov IDEA, ki sodelovala najprej z nemško službo Gestapom, na-Pa z britansko obveščevalno Inteligence Service. Razen odo F prosi®' ve dsj' Žani# — ki pr«' lobajsko ie st F po svjj !lažbo kaI g!. so. se vsi trije aktivno udele-grake državljanske vojne od obli«J'L 1347 do 1949, seveda proti ičia «®L» u Partizanom in se pri tem rat z‘,hi)(i!o- ' s.*avne8a starega grškega h zo a in velikega ameriškega k 18,rS*rMtaVimo se pri posameznem ' m/ (.°Iuhu» in »demokratu*. firu?il’polle0r9ios PaP<*ndopulos, topniški že lifjhištv Vn'k *n minister v predsed-te štl%ar.U v'ade je »ideolog* vlade, uriah^jgrah e 'et- Za njega je neki ustr#jn COaki časopis zapisal: »Vse da ^sakogar prisili, da veruje, da n bil idejni vodja državnega T'Pfin'Pdai- ““ ‘uejm voaja državnega 1 sKh9-pa .3Ameriški časopis »Times* ru^^^ lrum Sh P"lk0V"‘k PTnT eifl|l le z. udl' da bi spodnesel osta-v M«' "ava a°e hunte. V istem časopisu a ra«'...... eijaj° tudi besede tega ambi-iani 6ga Pnikovnika v času poga-haj .z nadškofom Makariosom. Te-. <[ $u re, haje Papandopulos Makario-1*4*"■ čijej>ekei; »Jaz sem gospodar Gr-' Njes v. ki R»r :an«v' v i«‘ s IO0& lup<: zstr® V z«- L t* koyJ Pddpira okoli 200 častni- Da .x',".zahtevajo, da bi on prišel ne 0 °žaj premiera Koliasa, zaup-«i6ejSel)e kralja Konstantina. Ta žsvn ' Vodja,> zarotnikov je po dr-rurgs6rn udaru dobil vzdevek «ki- tffeh ’ ■ ie na Prvi tiskovni kon-°Per*Cl-.*Zj.av^, da je domovina »na rešijeciisk' mizi* in da je za njeno kate-jT ''Potrebna amputacija ne- — de|ov». Objekt za to de- 11 Pil s°bn0rt‘|lCi'0 njegove »kirurške spo- i\o’ jo V* ^ postala grška ustava, ahl *l,!»ti , /’Pan(I>pulos brez vsake mi-Stilj ar s -sekiro klesti. ist«n. aie* fi "ost j4ri0,s' Potakos je druga oseb-Oeigi ,te trojice: Je brigadni ge-oklopnih enot in minister za blicist Sulzberger je o njem zapisal takole: «To je krepko grajen človek z dobrimi očmi. Te sijejo s tolikšnim sijajem, da more človek v njih opaziti stare čednosti*. Patakos trdi, da sedanja oblast v Grčiji ni diktatura, pač pa »svoboda v, pogojih zakonitosti*. Toda ta «zaščitnik zakonitosti* nosi neposredno odgovornost za umor takšnih grških rodoljubov, kakršni so bili na primer Panajotis Elis, odv. Mandilaras in mnogi drugi, ki so izgubili življenje po zaslugi njega in njegovih oprod. Sicer pa govore o njegovi »zaščiti zakonitosti* tudi tisoči grških demokratov, ki so jih Patakos in njegovi polovili in odpeljali na grške otoke. Nicolaos Makaresos je topniški polkovnik, minister za koordinacijo v vladi in »finančni diktator* grške vojaške hunte. Je to človek nizke rasti in uglajenih potez. Bil je dolgo let v tujini, med tem tudi vojaški ataše v Bonnu... Tudi on je »pristaš* Aristotelovih naukov. In resnici na ljubo imajo tudi močni tuji monopoli zelo lepo mnenje o njem. Toda po vsej verjetnosti ne zato, ker da »ljubi* velikega starega filozofa, pač pa iz povsem drugačnih bolj otipljivih razlogov... Ker je prišel sklep pariške vlade o odpovedi gostoljublja nekako nepričakovano, pa čeprav so se polemike vodile že dolgo prej, so morali v Bruslju, točneje v njegovi okolici, zelo na naglo graditi poslopja za novi sedež NATO. In belgijskim oblastem je treba priznati, da so se glede tega po-mujale. Včeraj so si nova poslopja mogli ogledati tudi novinarji. Poslopja novega sedeža so bila zgrajena ob avtomobilski cesti, ki povezuje belgijsko prestolnico z letališčem v Zaventemu. Gre pa v tem primeru le za začasni sedež, kajti dokončni sedež NATO v Belgiji bo postavljen v Heyselu, prav tako v bruseljskem predmestju. Vendar pa je to šele v načrtu. Sicer pa bi mogli v zvezi s tem reči tudi to, da je bil tudi glavni del poslopij, kjer je imelo svoj sedež vodstvo NATO v Franciji, začasnega značaja ob stalnem zatrjevanju, da se bodo zgradila nova trajnejša poslopja. Toda leta so minevala in začasni sedež je postal trajen, tako da so posamezni uradi le‘s težavo delovali, ker so bili prostori zelo neprimerni. To pa je že stvar preteklosti in se vrnimo raje k novemu sedežu blizu Bruslja. Celotna površina palač, ki bodo služile za začasni sedež NATO v Belgiji, znaša 190.000 kv. m. V njih je 1320 pisarn in 15 večjih in manjših konferenčnih dvoran. V vseh pisarnah bo nameščenih kakih tisoč oseb, ki spadajo v generalno tajništvo NATO, nadalje 550 funkcionarjev in uradnikov, članov stalnih predstavništev 15 držav članic NATO, ter še 390 vojaških in civilnih nameščencev vojaškega odbora. Ob novem sedežu NATO so zgradili tudi večje parkirne prostore za 1500 avtomobilov, v neposredni bližini pa tudi nekaj enostano-vanjskih hišic za nekatere funkcionarje in njihove družine. Večina funkcionarjev pa si bo morala za sedaj poiskati stanovanja drugje. Kar zadeva poslopja novega. sedeža, moremo reči, da so zelo funkcionalno urejena, pa čeprav gre za začasni sedež. Vsa poslopja so med seboj povezana, konferenčne dvorane pa opremljene z zelo modernimi napravami za takojšnje prevajanje. Tu je tudi dvorana za tisk, ob njej pa so nameščeni radiotelevizijski studii. U-radnikom, funkcionarjem in morebitni gostom so na voljo restavracija, bar, banka, poštni urad, turistični urad in biblioteka. Novi sedež NATO bo razpolagal tudi z nadvse sodobnim telekomunikacijskim središčem, ki ne bo zagotavljal le stalne stike s prestolnicami držav članic, pač pa tudi naglo povezavo z vsem svetom, tako da bodo mogli člani sveta NATO sproti in neposredno slediti vsemu mednarodnemu razvoju. Stroški za gradnjo novega sedeža in za opremo so znašali okoli 8 milijonov dolarjev. Čeprav se med Parizom in generalnim tajništvom NATO še vedno vodijo pogajanja za odkup dosedanjega FB Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 700 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 šopek slovenskih - 12.00 Kulturni odmevi - 12.25 Za vsakogar nekaj - 13.30 Semenj plošče - 14.45 Connie Francis in Frank Sinatra - 15.00 Glasbena oddaja za mladino - 16.00 Oddaja za avtomobiliste 16.20 Operetne melodije 16.45 Glasba za transi-stornik 17.20 Dialog - 17.30 Orkester Young - 17.50 Zbor «Emil A-damič* - 18.15 Umetnost in prireditve 18.30 Louis Armstrong - 19.00 Ansambel King - 19.10 Družinski obzornik 19.25 Kvintet Boruta Lesjaka - 19.40 Caterina Valente - 20.00 Športna tribuna -20.35 Teden v Italiji - 20.45 Kvintet Arta Van Damma - 21.00 Ma-rodič: »Zlate ribe* - 21.20 Vabilo na ples 22.20 Za konec tedna. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Los Bravos - 10.45 Plošče - 11.15 Glasbeni spored - 11.30 Današnji pevci ■ 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.50 Popevke - 14.45 Polke in valčki 15.20 Orkester -15.30 Mladinski klub - 16.30 Izbrali ste - 17.40 Polke in valčki - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Poje Bobby Darin 22.10 Plesna glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 'Jevci lahke glasbe -9.07 Ital. plošče 10.05 in 11.00 Dve uri glasbe - 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt -13.20 Glasbena igra: »Tisočak* -13.53 Sobotne radijske kronike - sedeža v Parizu, ki je stal 11 milijonov dolarjev, so stroške za gradnjo novega sedeža v Bruslju ponovno krile članice NATO. Zanimivo in skoraj neverjetno pa je, da bo «selitev» iz Pariza v Bruselj stala 14 milijonov dolarjev. Ko so objavili to vest, ni bilo rečeno, ali gre v tej številki tudi za gradbene stroške novega sedeža. Ve se le da bo do 20. t. m. selitev zaključena, kajti že vrsto dni kolone težkih tovornjakov prevažajo iz Pariza v Bruselj tone in tone dokumentov in arhivskega materiala. Računajo, da gre za okoli 140 ton dokumentov. Poleg tega pa bo treba prepeljati v nove pisarne še 4700 kub. m omar in drugega pisarniškega pohištva. i!::::::::!:::::::::::::::::::: Slovenska čitalnica v Kanalu ob Soči Claudia Cardinale je na Siciliji, kjer snemajo film po delu Sciascie «11 giorno della civetta«. O novem delu istega pisatelja «Vprašanje vesti* pa poročamo na drugem mestu RfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PROTEST PROTI AMERIŠKEMU NAPADU NA VIETNAM Jemeljanov ie odklonil nagrado «atomi za mir» Poleg velikega priznanja gre za 20.000 dolarjev - Vsekakor pa je veliko hujši moralni učinek, ki ga bo ta poteza imela NEW YORK, 13. - Sovjetski strokovnjak prof. Vasilij Jemeljanov, ki je bil dolgo let na čelu sovjetske komisije za miroljubno izkoriščanje jedrske energije, je odklonil nagrado «Atomi za mir», ki mu je bila ponudena s strani Fordove ustanove in ki bi jo bil moral sprejeti skupno s tremi drugimi znanstveniki. Prof. Vasilij Jemeljanov je svojo odklonitev tega zelo visokega priznanja utemeljil s tem, da ne odobrava ameriške politike v Vietnamu. Poleg visoke časti, ki jo predstavlja nagrada «Atomi za mir», prinese dobitniku tega priznanja tudi lepo vsoto 20.000 dolarjev ali 13 milijonov lir v naši valuti. V kompetentnih krogih so izjavili, da bi bilo treba nagrado «Atomi za mir* razdeliti na štiri enake dele med štiri znanstvenike, med katerimi je tudi sovjetski strokovnjak Jemeljanov. Vest, da se sovjetski strokovnjak odpoveduje temu priznanju in dolarjem, je prispela v sredo zvečer, ko je posebna komisija za podelitev nagrad izdala poročilo, v katerem se omenjajo imena le treh izbranih znanstvenikov. Gre za kanadskega strokovnjaka prof. Benneta Le-wisa, za francoskega strokovnjaka prof. Bertranda Goldschmita ter za ameriškega strokovnjaka prof. Isidorja Rabia, ki je že leta 1944 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Neposredna, vsekakor le postranska in nepomembna posledica odklonitve tega priznanja s strani sovjetskega strokovnjaka bo to, da bo letošnja denarna nagrada, ki je povezana s posebno diplomo, razdeljena na tri dele, ki bodo seveda pripadli pravkar omenjenim trem znanstvenikom, odmev te poteze sovjetskega znan- ■■■■ SOBOTA, 14. OKTOBRA 1967 15.10 Ital. popevke - 16.00 Program za mladino - 16.30 Jazz -17.32 Veliki pevci - 18.05 Znanstvena oddaja - 18.20 Judovski praznik - 18.30 Glasbeni spored -19.35 Luna park - 20.20 Ne streljajte na pevca - 20.50 Oddajali smo - 22.20 Skladbe ital. skladateljev. R program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po-ročiia 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Kolesa in motorji - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni variete U.42 Pesmi desetletja -12.20 Lahka glasba - 12.45 Turistične beležke - 13.00 Glasba, ki vam ugaja - 14.00 Juke box - 15.15 Ve liki dirigenti - 16.05 Rapsodija -17.40 Plošče za najmlajše - 20.00 Jazzovski koncert - 21.00 Kanadska lahka glasba - 21.50 Plesna glasba. ///. program 10.00 Haendlov Koncert za harfo in orkester - 10.25 Janačkova kantata Amarus - 10.55 Veliki interpreti 12.20 Casella in Mali-piero 14.30 Duo Gulli-Giuranna - 17.10 Na sporedu Seiber - 17.20 in 17 35 Tečaj nemškega jezika - 17.45 Čajkovski: Koncert — fantazija -18.30 Izredna lahka glasba - 18.45 Kino in gledališče 19.15 Koncert 20.30 Simf. koncert - 22.30 Sali-nas: «Julia e le sue fonti*, enodejanka. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila • 7.05 Telesna vzgoja 7.50 Oddaja za žene - 8.05 Glasbena matineja 8.55 Radijska šo la: Palčica - 9.25 Orkeste- Miiller - 9.45 Vodopivec: 5 skladb za tula- dino - 10.15 Plesni ritmi - 11.00 Turistični^ napotki - 11.20 Narodne in domače - 12.00 Na današnji dan - 12.10 Schumannove melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Benatzk.v: Pri belem konjičku - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Za prijetno razvedrilo - 15.40 D. Ci-marosa: «Kapelnik*, kratka opera - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino - 17.35 Igramo beat! - 18.00 Aktualnosti doma in po svetu - 18.15 Domače pesmi -18.50 S knjižnega trga - 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.10 Veliki orkester bavarskega radia - 20.30 «Kor-porala se drži smola — zabavna igra - 21.30 Zabavna glasba -22.10 Oddaja za izseljence - 23.05 Zaplešite z nami. Ital. televizijo 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije - 17.45 Program za mladino - 18.45 Stara in nova Gela - 19.15 Sedem dni v parlamentu - 19.55 Športne vesti in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Nagradno tekmovanje »Partitissima* - 22.15 Moda in drobne zanimivosti - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Pinter-Fe-noglio: «11 calapranzi* - 22.00 Sloviti baletni mojstri - 22.35 Film «1 rischi del mestiere*. Jug. televizija 9.40 in 14.50 TV v šoli - 17.40 Vsako soboto - 17.55 Obzornik 18.15 Mladinska igra - 19.15 Sprehod skozi čas: Bitna za Atriko 20.00 in 22.25 Dnevnik 20.40 Ljubezen, oh, ljubezen - humor, oddaja • 21.40 Nekaj novega, nekaj starega - 21.55 Fing-pong — film. stvenika pa bo vsekakor zelo velik in za VVashingtor zelo mučen. Uradna podelitev nagrade bo 14. novembra letos v New Yorku. Nagrado «Atomi za mir*, ki jo podeljuje Fordova ustanova, so ustanovili leta 1955, le nekaj mesecev po ustanovitvi mednarodne ustanove za jedrsko energijo. Glede tega je vredno spomniti, da je pobudo zanjo dal tedanji predsednik ZDA Eisenhower, ki je v nekem svojem govoru v Ženevi izrazil željo, da naj bi voditelji zasebne industrije dali na razpolago sredstva za spodbujanje novih sistemov, da bi namreč nova, dobro človeštva, ne pa za njegovo uničenje. Čeprav je res, da Fordova u-stanova, ki vsako leto podeli to nagrado, nima nikakršne neposredne zveze z Belo hišo, Pentagonom in vsem tistim ameriškim aparatom, ki odloča o ameriški politiki in o njenih imperialističnih napadih, konkretno o njeni «umazani vojni* v Vietnamu, je povsem razumljivo, rekli bi logično, da je sovjetski strokovnjak izkoristil to priložnost, da se je pridružil vedno odločnejšim protestom, ki prihajajo z vsega sveta in obsojajo ameriško agresijo v Vietnamu. atomska veda mogla služiti za v iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiittifiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiittfimiiiiiiiiiuiiiiiiiiitikmiuiiiiiiiiti Št ENO DEL« SCIASCIE PRIDE NA ULMSKO PLATNO Zapletena zgodba pirandelovskega «Vprašanja vesti» RIM, 13. — Italijanski pisatelj Leonardo Sciascia je doživel doslej že dva uspeha, ko sta bili dve njegovi deli posneti za film. Najprej so posneli njegovo delo «A ciascuno il suo», nato še njegov
<* n vv“ ker se nanaša na razne predme- ■ tre, bi se lahko bolje uporabil v te, ki niso povezani med seboj, druge namene. Lahko bi namreč Toda enotna zamisel tega zakona 1 pomagali kmetom, da bi prišli do IIHIHHHMHIIHIHIII»HIHnilHIHHIHIMIIIIIIIHIHHIIHlll»IIIIIHIHII*IIIHIHIHIHIHIIIIIIIHIIIHIIIHIHHIIIIIIIHIIIIHHIIIH»nilHIIHIIIHIIIIIHIHIIIIIIIItHHIIIIIIIIIIIIIIIIIII TRE Z NEPREMIČNINAMI V PRVIH OSMIH MESECIH V kupčijah največ zanimanja za zazidljive površine v mestu Skupna vrednost kupoprodajnih pogodb za nepremičnine je znašala 12,338 milijarde lir - Neko zemljišče v Škorklji prodano po 50.000 kv.m V letošnjem letu se Je tržaški trg z nepremičninami nekoliko razgibal v primerjavi z lanskim: skupna vrednost sklenjenih pogodb je namreč v prvih osmih mesecih 1967 dosegla 12,338 milijarde Ur, medtem ko je znašala v ustreznem razdobju lanskega leta 11,10 miUjarde. Najbolj živahno je bilo na tem področju januarja letos, ko so sklenili za 2,7 milijarde lir poslov, najmanj poslov pa so zabeležili v aprilu (za 0,9 milijarde), medtem ko je bil s tega vidika v lanskem letu najbolj donosen maj (1,5 milijarde), a najmanj januar z 0,9 milijarde Ur. Največ zanimanja je še vedno za zazidljive parcele v samem mestu In v neposredni okolici, pa tudi povpraševanje po vrtnih površinah, vinogradih in pašnikih je precej razvito. Številne kupčije so imele Investicijski namen, da so se namreč nanašale na nakup zemljišč — tudi travnikov In pašnikov — v špekulativne namene. Med največjimi pogodbami lz tega razdobja naj omenimo odkup gledališča Rossettl, ki ga je Lloyd Adriatico odkupil od milanske družbe Puccini za 150 milijonov lir. Sem spada tudi prodaja stanovanjskega kompleksa med Ulicama Ippodromo In Ghlrlandaio za 364 milijonov Ur, odkup 2480 kv. m zazidljive površine na Kja-dinu za 40 milijonov Ur, Itd Za 441 kv. metrov zemljišča v Škorklji je nekdo plačal 19,5 milijona Ur, to Je okoli 50.000 Ur za kvadratni meter. Mnogo kupoprodajnih pogodb so zabeležili na področju Opčin, Kontovela, Sempolaja, Devina, Sv. Križa, Trebč, Padrič, Lonjerja in drugod v okoUci. Za parcelo 4150 kv. metrov pri Fernetičih se navaja cena 432.000 Ur, za 2114 kv. metrov obsežno parcelo v njeni neposredni bližini pa cena 210.000 Ur. V Trebčah je neki zasebnik prodal 12.000 kv. m zemljišča za 7 milijonov Ur, v Gabrovcu pa so plačali pašnik 500 Ur kv. meter; v Sempolaju Je večji travnik šel za 300 Ur kv. meter. Povpraševanje po stanovanjih Je tudi precej živahno. Starejša stanovanja s tremi sobami in pritiklinami gredo v promet po ceni 2-3 miUjone Ur, cene novih stanovanj pa so mnogo višje: tako so neko trisobno stanovanje na Furlanski cesti kupili za 13,5 milijona; v Ulici R. Gessl so prodali štirisobno stanovanje z garažo za 18 milijonov; za stanovanje v Ul. Milano so plačali 12,5 mlUjona; za petsobno stanovanje v Ul. F. Severo v bližini središča so Izdali 14,5 milijona, za trisobno stanovanje v Ul. sv. Frančiška pa nekaj čez 9 milijonov Ur. V Barkovljah so prodali 15-sta-novanjski blok za 106,6 milijona, na več krajih po mestu pa so prodal' ločene garaže za avtomobile: cena teh garaž se Je sukala med 300 in 600 tisoč Ur. Za neko hišo z vrtom pri Sv. Ivanu (Ul. delle Linfe) so Izdali 25 milijonov Ur; najnižjo kvotacijo je dosegla neka stara hiša v Ul. del Leo, ki so jo lastniki prodali za 250.000 Ur. Po izjavah prizadetih lastnikov so neko hišo z vrtom v Gabrovcu prodali za 1,8 milijona Ur, za podobno nepremičnino v Zgoniku pa so lastniki prejeli okroglo 1 miUjon Ur. Demokristjan UrU je dejal, da so po njegovem mnenju pravilno namenili denar za produktivne smotre in dejal, da je kritika levice neutemeljena. Novi zakon finansira vse glavne gospodarske dejavnosti v dežeU: od industrije do trgovine in turizma. Komunist Bergomas je obravnaval v svojem govoru predvsem go-riška vprašanja. Liberalec Morpurgo je izrekel v svojem govoru nekatere dvome in dejal, da bo njegova skupina nakazala staUšče do zakonskega osnutka kasneje po kon. čani splošni razpravi. V glavnem pa je očital odboru, da je zanemaril pri razdelitvi denarja Trst ter da ni namenil niti Ure za socialne potrebe, kar se pri Uberal-cu nekam čudno sUši. Izrekel Je tudi dvome glede dveh miUjard in pol, namenjenih za turizem. Zakonski osnutek tudi nekako anticipira Danes se poročita ANICA ŠKERLAVAJ in JURIJ KU-FERSIN. Prosvetno društvo Ivan Cankar jima želi obilo sreče v skupnem življenju. Menjava telefonskih številk v devinskem okolišču V okviru okrepitve telefonskih naprav na tržaškem področju bo družba SIT okrepila novo centralo v Devinu. S to centralo so povezani vsi telefoni v Devinu, ribiškem naselju, Medji vasi in v papirnici pri Štivanu. Kapaciteto centrale so zvišali od 100 na 1000 telefonskih številk. Zato bodo morali vsi naročniki menjati številko. Po sedanjih prvih treh številkah bodo morali dodati številko 1, medtem ko ostaneta enaki zadnji dve številki. Na ta način bo štelo število šest številk namesto dosedanjih pet. Tako postane na primer število 20890 sedaj 208.190. Vse naročnike so o tem že obvestili. Številke bodo zamenjali v nekaj minutah, zato ne bo nihče prizadet. Prometni ukrepi V Ul. Lamarmora so končali z deli pri ureditvi cestišča. Zaradi deželni razvojni načrt, za katerega tega je bilo potrebno podvzeti ne-je prav tako znano, da skoraj j^tere prometne ukrepe tako za popolnoma zanemarja Trst. varnost pešcev kot za ureditev Razprava o zakonskem osnutku prometa z ✓ožili. Zato )e župan iz se bo nadaljevala prihodnji teden, dal ukaz, s katerim je bil začrtan Zaprta za promet «šempolajska cesta» zebrasti prehod za ptsce v tej ulici pri hišnih številkah 9 in 16. Z istim ukazom so bila začitana tudi parkirna mesta za avtomobile na strani lihih števil od štev. 9 do Ul. Scomoarini Župan je tudi izdal ukaz o pre Pokrajinska uprava je z odlokom povedi parkiranja vo/i! na desni z dne 11. t.m. odredila zaporo za1 strani slepe ceste, ki se odcepi romet od 14. t.m. dalje na odse- od Ul. Economo, ker je cesta ozka prt _____ ________ __ _______________ ku »šempolajske* pokrajinske ceste in se po njej promet težko odvija, med odcepom stare ceste proti ap- Poleg tega pa je župan z ukazom nnm/ii i n Iti- Cit XT aLm.11«.__i _ ! . __ _ ___1 .. 1 __«1.1«_— 1_ 1 aL . nenici in št. 66 Nabrežina-postaja zaradi cestnih del. Med tem časom bo promet na šempolajskem področju preusmerjen prek Sv. Križa, Briščkov, komenske pokrajinske ceste-Praprota. * Urad pokrajinskega zdravnika v Trstu je razpisal izpite za dosego usposobljenostnega spričevala za ravnanje s strupenimi plini. Kdor se namerava prijaviti za te izpite, mora do 20. nov. t.l. poslati prošnjo, opremljeno s potrebnimi dokumenti, na urad pokrajinskega zdravnika v Ul. delle Zudecche 1. Vsa potrebna pojasnila daje isti u-rad. Žensko je podrl žrtev prometne nesreče je postal včeraj popoldne 47-letnl šofer Mario Bragato iz Ul. F. Severo 103. Ko Je blizu stavbe št. 50 Izven ze-brastega prehoda prečkal Ul. Fla-via, ga Je z avtom TS 26945 podrl 27-letni Edvard Debenjak iz Bazovice 139, ki je vozil proti središču. Ponesrečenega Bragata so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ln sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma leve ključnice in ran po levem kolenu in desni nogi. prepovedal parkiranje vozil ob de lavnikih od 8. do 17. ure v Ul. Buonarroti vzdolž ograje, ki so jo postavili pri hišni štev. 7 zaradi rušenja stare zgradbe in zidanja Na pobudo avtomobilskega kluba v Trstu bo v nedeljo, 15. okto- bra avtomobilska dirka za »VII. pokal sv. Justa*, ki predvideva tudi poskuse o točni vožnji, ki bodo v drevoredu pri Lovcu. Za to je z županovim ukazom prepovedan v nedeljo od 8. do 14. ure vsak promet v omenjenem drevoredu, razen za vozila tekmoval- cev. * Danes ob IS. uri bo v krožku «Rodolfo Morandi* na Trgu Barrie-ra Vecchia 11 (Trg stare mitnice), sindikalist Paolo Franco, tajnik FI-OM-CGIL Iz Turina govoril o temi: «Politične In sindikalne Izkušnje v Turinu*. Sledila bo razprava. Delovanje policije V okviru policijskega delovanja za preprečevanje raznih prekrškov zakona, so agenti kvesture v zadnjih 24 urah opravili več pregledov v središčnih ulicah in naprtili štiri globe zaradi prekrškov cestnega zakonika. f/tč 4 v & s v •N® & vč> A? v SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 15. oktobra ob 17. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu koncert godbe milice mesta Ljubljane Vstopnina: parter 700, balkon 500 lir (pevci imajo popust) Predprodaja vstopnic še danes do 12. ure ter jutri od 15.30 dalje pri blagajni kulturnega doma. Nabiranje abonmajev za Slovensko gledališče Na letošnjem jesenskem posvetovanju zastopnikov prosvetnih društev je bil prvič sprejet sklep, da bodo prosvetna društva nabirala abonente za Slovensko gledališče. Nekatera društva so že oddala nabrane abonmaje, druga še nabirajo. Predsedniki društev ugotavljajo, da ni bila javnost dovolj obveščena, da si lahko naroči abonma pri domačem društvu. Več starih abonentov je namreč naročilo abonma direktno pri Slovenskem gledališču, ko bi ga lahko dobili pri domačem društvu. Letos so društva prvič prevzela to izredno važno in hvale vredno nalogo, ki je prinesla tudi nekaj organizacijskih pomanjkljivosti. Cenjeno občinstvo obveščamo, da društva še vedno sprejemajo naročnino abonmajev ter vabimo vse, ki se še niso odločili, da si poskrbijo abonma, katerega cena ni pretirana (nedeljski in okoliški 5000 in 3000 lir). Z naročnino abonmaja za 8 predstav (5 v izvedbi Slovenskega gledališča in 3 z gostovanji ljubljanske Drame, Mestnega gledališča ljubljanskega in baleta reške Opere) bomo z majhnim stroškom deležni osem dobrih predstav, obenem pa bomo s svojo prisotnostjo podprli naše gledališče SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA BALETNA ŠOLA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU V TRSTU Baletno izobraževanje je eno izmed pomembnih sredstev za telesni in duševni razvoj otrok. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos Slovenski dijaški dom v Trstu nudil gojencem in drugim možnost baletnega izobraževanja v svojih prostorih. V ta namen vpisuje svoje gojence in druge, ki se za to zanimajo, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v Ul. Ginna-stica 72 ali Čampo S. Luigi 11 nepreklicno do ponedeljka, 16. oktobra. Vpisujemo v začetni in nadaljevalni tečaj. Baletne vaje bodo dvakrat vsak teden. Prva baletna vaja bo v torek dne 17. oktobra ob 17. uri. Starši, pohitite z vpisom, ker lahko sprejmemo le določeno število otrok! RAVNATBJSTVO Prosvetno društvo FR. PR* ŠEREN v Boljuncu prirej jutri, v nedeljo, ob 16. M na dvorišču Rada Žerjala * rojstne hiše Frana Venturini) — kulturno prireditev. Sodt lujejo pevski zbori prosvetne! društva Slovenec Iz Boi dramska skupina z Nušii enodejanko «ANALFABET» in mešani zbor Fr. Prešerd e: Vabljeni! allat 'farni »ral, Mio ob vojeg t di Ko W vi Gledališča VERDI Danes »Georgijci* _ Danes se pri blagajni gledališča 1 di nadaljuje prodaja vstopnic ----urnerr ^^odnlii oženi 'utek ^ in Ma da je L M- — > ‘ "• redna nastopa georgijskega bal*1®!1 bosta danes zvečer ob 21. uri tri popoldne ob 17. uri. Nastopa ")uo vitega sovjetskega folklornega 'j lab sambla sta v okviru njegove P" jo je po Italiji, med katero bo nastodo. tudi v Scali. *? nj V torek orkester S. Cecilia F‘So i gledal n «>a Na V torek, 17. t.m. bo v Verdi izredni koncert stalnega . stra državne akademije S. Ct* Kot znano, gre za najpomemW orni] italijanski orkestralni ansambel ozen] področju simfonične glasbe. Orkester bo dirigiral stalni ' jj gent S. Cecilie Fernando Pre'rV.Lx program pa bo obsegal: Sponti"1 «Le vestali*, uvertura; Beethoven "»ne, 5. simfonija; Ghedini — »Archil*11 ob re», koncert za orkester; RavdJS- Razstave »Ma mere l’Oye»; Verdi — Pni janske večernice*. Danes dopold1’ irost. pri blagajni gledališča začenja I Orol daja vstopnic. Ma ■obne a d ■olike * ie V umetnostni galeriji Loža T pru bo danes ob 19. uri otv priDi ner . pobi Garibaldi 16.30 «Missione spe*1; Technicblor. Lady Chaplin, i$k0 Clark. Daniela Bianchi. Jbihe Aurora 16.30 »Da uomo a uorn0’ <. Technicolor Lee Van Cleef. sem prejela toliko sožalnib ~J javk in pisem, da se ne d*'jj|( vsem osebno zahvaliti. Za ze sočustvovanja in sožalja “vala. ^ MALKA REGE oktobra zaton«! Luna i 1.54. oktobra iz TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 16. n* rjala • nturini) So* Boi M uši' l okrog 30.000 ponarejenimi menicami je skušala preprečiti stečaj podjetja Lastnica podjetja obsojena na 4 leta zapora, dejansko pa bo sedela samo še 10 mesecev Goriško-bcncšk! dnevnik (predsednik Corsi, tožilec*in skrivanja knjigovodske doku- ' mentacije do leta 1963, kar je baje povzročilo veliko škodo upnikom. Millovo so nadalje obtožili, da je zagrešila navaden stečaj, ker je prodajala, ko se je znašla v zagati, blago po smešno nizkih cenah svetne! Aed tržaškim kazenskim sodi-. strne o odkupu blaga) ter uničenja “ -ršO {*® . (predsednik Corsi, tožilec 1' če" P^„Pni' zapisnikar Ciccarelli, o-®®a Pasino in Padovani) se je /mi . yčeraj zagovarjati 46-letna aUo Margherita (Maud), ki je bi-„ .obtožena namernega stečaja HtVar*soUurij ,ik° J.e predsednik sodišča v poz-^cernih urah, po več kot dve-posvetovanju s prisednima ^«Soma. Prebral obsodbo, je ob-■jjgpt^začela krčevito jokati. Tre- da j. mlet 4cujeia Krčevito joKan. ire-iL ; pozneje se je zgrudila na tai,ln,d.va karabinjerja sta jo mori, a. dvigniti ter posaditi na stol, ^ prišla k sebi. Dejanska ka-ališCa ; > ki jo bo morala prestati v ?nic," ivUjO .le razmeroma malenkostna: 1 ba.rf Hilli mesecev. Res pa je, da je ur‘J;' k,ri,°Va uPala do zadnjega, da jo astop? ii i°, ,°Pr°stili v tolikšni meri, da 0Tt!!u i^0 ?apusUla zapor, ah pa da •f' „~a V^ai izpustili na začasno svo-bo na^odo ZakQn pa je neizprosen in licn m so se ravnali sodniki, ki 1 ia Anii, upoštevati raznih člove-eied>fn‘)ubmh nagibov. negi^fata v9?rajšnji obravnavi je več-s- .n'.,pnsel do izraza poziv zago->meHj naJ 1x1 do usmiljeni doob- 5amb« enke. ker je njena j.e priletna e- >, ‘J oa smrt bolna in leži v sploš-talnl in .bolnišnici. Zakon pa je zakon Pr^i^dniki so ga upoštevali do skraj ;p°n*2 “• čeprav niso sprejeli vseh tez eth0^»J(i bL®a,.l°žilca, ki je zahteval naj ARavel a bSOdlJO na več kot 9 let zapo- rZJiM irnit®S.r Billove je v bistvu pre-°/ni te ^enska je odprla v Ul. del-fenJ ju00?10 trgovino, kjer je proda-0^neradijske sprejemnike in po- m Končna obtožba je zadevala golju- ...................ensfca plačevala samo kolikor je sku- fije z menicami, ki jih je ženska kolikor šala zagotoviti podjetju dober glas Med prizadetimi podjetji so naslednja: Castor, Remington, Fra-telli Onofri, Zanussi, Philco, Tele-funken, Phonola in Hoover. Najtežja obtožba glede namernega stečaja pa je zadevala prisvojitev 116.000 lir, ki jih je Millova prejela po proglasitvi stečaja (od te vsote je izročila sodnijskemu stečajnemu upravitelju 90.000 lir). Prav ta okoliščina je v bistvu povzročila njeno obsoiVo na 4 leta zapora in 120.000 lir globe. Sodniki pa so ji priznali pravico do 2 let pomilostitve. Ta obsodba zadeva samo dejanja namernega stečaja po proglasitvi stečaja samega (v bistvu se torej sodniki niso zmeniti za 70 milijonov stečaja, kot je trati za izredno hud prekršek samo prilastitev nekaj več kot 20.000 lir). Millovo je seveda najbolj prizadela odločitev sodnikov, da se je ne izpusti na začasno svobodo. Delo deželnih komisij Pod predsedstvom Renata Berto-lija in ob udeležbi odbornika Dal Masa se je včeraj popoldne sestala tretja deželna komisija in o-bravnavala zakonski predlog komunističnih svetovalcev o predpisih za spopolnitev državnih ukrepov sa slepce. Hkrati so obravnavali peticijo članov deželnega odbora zveze civilnih slepcev s prošnje po dopolninem nakazilu civilnim slepcem. Komisija je odobrila z večino glasov predlog poročevalca Miz-zaua (KD), po katerem naj se razprava odloži. Liberalni član komisije se je pri glasovanju vzdržal, komunistični pa so zapustili dvorano pred glasovanjem. Poročevalec Mizzau je dejal, da kaže dežela zanimanje za vprašanje slepcev, toda uresničenje predloga komunistov in prošnja vodstva zveze slepcev predstavljata finančne in juridične težkoče. navajala obtožnica, temveč so sma- .............................................. SESTANEK NA TRGOVINSKI ZBORNICI V MILANU . Je vse zataknilo in lastnica m )ža L. ip a več kriti svojih obveznosti. ;:|prei ie začela podpisovati šte-‘reja uka Ponarejene menice, da bi pri-ikov^tazala klientom in podjetjem, ki ibortiL-“Odvijala blago, da njeno ,leri iBe s*oji na trdni podlagi, da °r..Xi; . agovni promet na visoki stop- predstavniki v prostorih trgovinske zbornice v Milanu sestali z lombardijskimi gospodarstveniki, da bi proučili možnosti novih pobud v Furlaniji - Julijski krajini. številnim gospodarstvenikom je spregovoril deželni predsednik dr. Berzanti, ki ga je predstavil navzočim grof Radiče Fossati, predsednik milanske trgovinske zbornice. Rekel je, da je naša dežela zaradi izboljšanja mednarodnih odnosov v Evropi in povečanja trgovinskih izmenjav med vzhodom in zahodom zopet pridobila svojo važnost kot stičišče in most med italijanskim in zahodnoevropskim gospodarstvom ter srednjo in vzhodno Evropo, tako da ni več obrobna dežela med dvema deloma Evrope, ki si nasprotujeta. če se bodo odnosi med vzhodom in zahodom krepili, je že oh po- . ......... coiPj-jNEVARNA TRGOVČEVA POZABLJIVOST sigff. "ickftii * promet na visoki stop- 'ast ' da bi krila vrzeli, ki so Shajale v . njenem finančnem po-Ounlu- Zdi se, da okoli 30.000. „ilnjč°znica je dolžila Millovo šte-ftnr Prekrškov: predvsem namer- eizer,'ea^, stečaja, češ da si je od kon-jvn‘eta 1963 do dneva, ko je prija-Der d]‘a,stečaj (v aprilu 1965) prilastivajo | ' 120 milijonov lir. Pozneje ert SUgjj “vsoto znižali na 70 milijonov YorK. nr Millovo so nadalje obtožili ne-Jn^viliiosti pri knjigovodstvu, laž-p°» Tne|a Prikazovanja dejavnosti nje-eter , 8a trgovskega podjetja (lažne li-dia Cr‘l'i„i Predstavniki dežele orisali tukajšnje gospodarske možnosti Tiskovna konferenca odbornika MarpiRera Včerai popoldne so se deželni, gledu na zemljevid jasno, da bo S SINOČNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI POSVETOVANJE NA ŽUPANSTVU V TRŽIČU Prebivalcem v «kazermetah» bo mogoče pomagati Osem županov se je posvetovalo s pridobivanjem novih delovnih mest v industriji 106 družin prebiva v teh zasilnih stanovanjih zato, ker nimajo zaslužka, da bi si lahko plačale najemnino za dostojnejše bivališče Trideset let je v trgovini ^hranil zaboj z razstrelivom štev-, chnl Sc#| lita ii.saj Zaboj mu je pred 30 leti izročil neki pomorščak s prošnjo, diid ; ®aj ga shrani v skladišču - V njem so bile rakete za mbra P°*nortko signalizacijo in za ugotavljanje morskih globin ff> ^genti ...... ......t___________ (niit„5ec*včerajšnjim na zahtevo last- UT' t Id ,fennara odhiteli v Ul. Battisti ;vine s kuhinjskimi po nami, bratov Ettora in Ma- letečega oddelka policije Pri nesreči se je upokojenec pobil —----------- - po glavi, si zlomil levo nogo in zadobil živčni pretres. Odpeljali so ga v bolnišnico in sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 30 dneh. Kasneje so nastopile komplikacije in vse zdravniške nege so bile zaman, tako da je nesrečni Balanzin včeraj ponoči podlegel poškodbam. 14 « w' *ier so uslužbenci v neki oma- ... , [Maziv*. Agenti ;o# ri v jer so, us Tee#"! bnia sltladišču našli dva lesena za ni.Ja' na kater1- • katerih je bil napis «eks-pritT'7'Agenti so nato poklicati Pobira - e Posebnega oddelka za sPe<1|jSta ,ar?Je. m'n. ki so ugotovili, da in, jskn zabo.i® polna raket za pomor-;binP slenidizacijo in določitev glo- iom»' morja. ef. 4 n„r astnik d o«’ uaro trgovine Ettore Zen- , se je pri tem spomnil, da iSetiJf .zaboja pred približno tride-IftVirli ,‘eti izročil neki neznan po-Ihrani ak 'n ga naprosil, naj mu jih j v skladišču. Rakete so agen-Prevzeli in odnesli. Smrtne posledice , j v# Prometne nesreče l*ofl,|tretCfai.-P°noči nekaj minut nred i» *j * dDokni« uo|msmce izdihnil 63-letni t>‘Alvi!nec-Franco Balanzin iz Ul. ,4rtpv ano ^6. ki je 6. t. m. postai •pjstpo naYadne prometne nesreče. ™ I7 |pt^?a bpe je Balanzin zaprosil ^ ,,'oscoingao1 Maria Manzina, iz Ul. ra ,1 gonnn!° 31’ ba bi mu z motofur-dPrtl ke ,!?, *.ape» TS 34237 odpeljal ne-Šalanlu1, Fo je Manzin s pomočjo I Za bSa oatovoril reči, je sedel ktn n?10 in se hotel odpeljati. Pri zravpn PPazil. da je Balanzin stal _ dre„nn V°zila, zaradi česar ga je dK® k ln povzročil njegov padec. •rstu ' ose11' *r olj. naša dežela sredi evropskih tokov ter naravno stičišče za trgovino med srednjo Evropo in čezmorskimi državami na eni strani ter med tako imenovanim »industrijskim trikotnikom« v Italiji ter evropskim vzhodom. Naša dežela pa je tudi zelo primerna za nova industrijska podjetja kakor tudi za nove trgovinske centre. Možne so pobude na ravninskih kakor na gorskih predelih. Dežela razpolaga tudi z veliko mrežo vseh vrst komunikacij, kar omogoča nagel potek prometa. Dejal je, da se sedaj cestno omrežje krepi, da ima tržaško pristanišče še velike neizrabljene operativne možnosti, da bo lahko o-pravilo važno vlogo tudi letališče v Ronkah ter da so tudi na razpolago tudi velika mestna središča z vsemi svojimi napravami. Berzanti se je skliceval tudi na veliko marljivost prebivalstva ter na druge njegove moralne kvalitete, kot so varčnost itd. Razen tega je tu na razpolago 'tudi specializirana delovna sila in ne primanjku-. je niti tehničnih kadrov. Pri tem je tudi poudaril, da se sedaj mnogo te sile zaradi' pomanjkanja delovnih mest izseljuje v druge dežele in tujino. Dokaz za to je tudi v tem, da Tatovi v gostilni ukradli 100.000 lir Neznani tatovi so v noči med sre do in četrtkom vdrli v gostilno v Ul. E. Toti 7, katere lastnica je 59 letna Maria Belletti vd. Caravelti iz Ul. Foscolo 10. Tatovi so na notranjem dvorišču stavbe splezali na okno gostilniškega stranišča, ki je je bilo odprto zaradi popravil, in se vštulili v notranjost. S silo so odprli predal točilne mize in odnesli 100.000 tir v gotovini. Ko se je zavedla tatvine jo je Bellettijeva prijavila na komisariatu Stare mitnice. Na komisariatu pri Sv. Soboti se je predvčerajšnjim zglasil 30-letni uradnik Vittorio Lovrecich iz Ul. D’Alviano 74 in službujočim agentom povedal, da so mu ponoči neznani tatovi odnesli obe levi kolesi avta fiat 850 TS 80378, ki ga je bil pustil v bližini doma. Pnevmatiki sta bili znamke «Good Year» in Lovrecich je utrpel 30.000 lir škode. Preiskavi sta v teku. je v letih po drugi svetovni vojni tudi prišlo do spontanega gospodarskega razvoja zlasti v industriji, kar vse se je še stopnjevalo v zadnjih letih. V podporo svojim trditvam je omenil naftovod, izbiro Trsta za Italcan-tieri, za tovarno «Grandi Motorni, za bodoči sovjetski metanovod, za sadjarski in zelenjadni center v pristanišču itd.. Predsednik je govoril tudi o industrijskih področjih ter omenil razne deželne pobude za razvoj gospodarstva. Po njegovem poročilu je sledila razprava, v katero so posegli številni gospodarstveniki. Se pred sestankom je imel odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero tiskovno konferenco za predstavnike lombardij-skega tiska. Na včerajšnji seji občinskega sveta v Gorici so večji del razpoložljivega časa posvetili razpravi o interpelacijah in vprašanjih, ki so jih na župana in odbor naslovili svetovalci. Odložili so razpravo o interpelacijah PLI in MSI, ki zadevajo proslavo dneva odlikovancev, ker bi nanje moral dogovoriti župan, ki pa na včerajšnji seji ni bil prisoten. Ko je predsednik podžupan Can-dussi najavil diskusijo o interpelacijah, je svetovalec Battello pripomnil, da ni na dnevnem redu njegove vloge o manevrih NATO in vojaških služnostih, ki jo je vložil pred enim mesecem. Najprej je prišla na vrsto interpelacija SDZ glede zaposlovanja delovne sile z jugoslovanskega območja ter razširitve obmejnega pasu od 10 na 20 kilometrov. Predsednik je odgovoril, da bodo na pristojnih mestih posredovali v smislu vsebine interpelacije, na kar je prof. Bratina odgovoril, da je zadovoljen z odgovorom. Predsednik Candussi je nato odgovoril na demokristjansko interpelacijo glede odprtja prehoda v Gabrijelovi ulici. Dejal je, da so sprva nasprotovali odprtju prehoda trgovski krogi, vendar so se zdaj pojavile nekatere druge težave, ki jih skušajo odpraviti. Toliko je res, da se v stikih z jugoslovanskimi oblastmi, skuša to vprašanje rešiti. Glede razmer pri Rdeči hiši je odgovoril odbornik Fantini, ki je dejal, da je občina sklenila potrošiti 124 milijonov lir za ureditev cestnega omrežja. Namestila je potrebne cestne znake ter prepovedala parkiranje tovornjakov čez mero. Kar zadeva parkirišča carinske uprave znotraj prehoda, je odbornik prebral odgovor carinskega predstavnika, ki pravi, da ta prostor ne sme biti zatrpan, ker so na njem tehtnica in druge naprave. Na prehodu nastajajo težave predvsem zaradi prihajanja 70 do 80 tovornjakov dnevno v smeri Jugoslavija-Italija. Predlagatelj interpelacije Pedroni je zahteval razširjenje carinskega parkirišča, da treba plačevati posebnih taks za carinjenje blaga izven tega prostora, kot se običajno dogaja. Sledil je dolg odgovor odbornika Tomassicha na vprašanje dveh de-mokristjanskih svetovalcev. Napovedal je bližnji podpis sporazuma med občino in pokrajino glede odprtja posebne šole za umsko manj razvite otroke, ki bo zanje zaprosilo državno podporo tudi šolsko skrbništvo. Skoraj 80 odst. oseb, ki so v zavetišču v Ul. Baiamonti, ni pripravljenih oditi v dom počitka v Ločnik, vendar jih bodo vsaj nekaj skušali prepričati. Občinska uprava ni pristojna za odpiranje bolnišnic za kronične, ampak je to nalogo prevzela civilna bolnišnica, ki je v tem smislu že napravila prve korake. Glede centra za ugotavljanje raka je odbornik dejal, da že dve leti deluje pri civilni bolnišnici oddelek za ugotavljanje in preprečevanje te bolezni na ženskih rodilih, ki je dosegel že velike uspehe. Vprašanje družin v «Kazermetah», ki jih je bilo v avgustu 106. ne bo mogoče rešiti z izgradnjo novih stanovanj, ki bi jih te družine zaradi brezposelnosti ne mogle plačati, ampak z investicijami — v skladu s programom odbora levega centra — infrastrukture industrijske cone za pridobivanje novih delovnih mest. Odbornik Tomassich je na koncu dejal, da se mora občinska uprava pri lotevanju socialnih in zdravstvenih vprašanj ravnati v okviru zmogljivosti proračuna pa tudi v skladu s svojimi pristojnostmi. o skupnem regulacijskem načrtu Okoliški župani zahtevajo globalno reši-tev v konzorciju vseh občin področja V četrtek zvečer so se na župan- I stvu v Tržiču sestali župani trži-škega okraja, da bi se pogovorili o medobčinskem regulacijskem načrtu, ki ga priporoča za to področje tudi deželna uprava. Poleg tržiške-ga župana Romanija in dveh odbornikov so bili prisotni tudi župan Andrej Jarc iz Doberdoba, Bla-sutti iz Ronk, Fabbris iz Škocjana, Zanolla iz štarancana, Cosolo iz Turjaka, Galbiatti iz Fogliana in Cian iz S. Pier ob Soči. Tržiški župan Romani je na kratko orisal dosedanji razvoj tega problema ter poudaril, da smatra tr-žiška občinska uprava nujno potrebno izdelati regulacijski načrt, ki naj bi upošteval predvsem razvoj Tržiča in obeh sosednjih občin in Štarancana, ki sta pri tem najbolj neposredno prizadeti. Rešitev ................mn..................i........................mn.. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI Z ukradenim skuterjem sta se begunca pripeljala do policijske izvidnice Ker sta protestirala proti policijskemu vmeševanju, obsojena na preko 6 mesecev zapora - Star sodni znanec je kradel iz avtomobila v tem smislu da je priporočala tudi deželna uprava. Naglasil je nadalje potrebo, da ni mogoče še nadalje odlašati z izdelavo takega skupnega načrta za te tri občine ter bi bilo treba takoj poveriti njegovo izdelavo kakšnemu urbanistu, ki bi ga eventualno razširil še na kakšno drugo sosednjo občino. Predstavniki ostalih petih občin, med katerimi je tudi doberdobska, pa so vztrajali na stališču, da je treba sestaviti konzorcij za vseh osem občin skupaj in so to postavili kot pogoj za medobčinski urbanistični načrt. Zato so se predstavniki vseh osmih občin sporazumeli, da se bodo ponovno sestali v Tržiču, potem ko bodo doma podrobneje proučili podrobnosti tega delikatnega argumenta. Tako upajo, da bodo na novem sestanku dosegli načelen sporazum in lahko vso zadevo spravili v tek, na način, da bo načrt in program upošteval koristi vseh občin tega področja. Na zatožni klopi sta pred gori-škim okrožnim sodiščem sedela včeraj med drugimi tudi dva jugoslovanska begunca, ki sta bila obtožena tatvine skuterja. To sta 20-letni Ivan Gajski iz Varaždina in 22-letni Ivan Kosič iz Sremske Mitroviče, ki sta v zadnjem času pobegnila ilegalno čez mejo. Dne 15. septembra letos sta pobegnila iz begunskega taborišča na Padričah, kjer jima oči vidno ni prijalo ter sta si zaželela pustolovščin. Odšla sta v Tržič, kjer sta z dvorišča v Ul. Romana 136 ukra- —j—jV ------------------- j.--------------- dla lambreto, ki je bila last 32-let- lastnikom tovornjakov ne bi bilo | nega Bruna Bertozzija, ki stanuje niiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiniHiKiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuii OBVESTILO KMEČKE ZVEZE V GORICI Urejevanje lastninskih pravic kmečkih nepremičnin Postopek za dosego otroških doklad 65-K ur> 6^! Gl' Gl p e#' H iv ial<9 a)! a » oJ*>' KM 7V IV* A J iv$ ll'°$ Jani} itn Ljictil m- predvaja danes, ob 18. uri film: 14. t. LA RAGAZZA YE-YE Igrata: ANN MARGREL in TONY FRANCIOSA Ul no »IRIS. PBOSEM pfedvaja danes, 14. t. m., ob 19.30 technicolor film: DOmO BERSAGLtO (DVOJNI CILJ) Človek, ključ zarote, ki ima za dobiček dvakratno smrt. Igr&ta: YUL BRYNNER ln BRITT EKLAND Občni zbor Banco di Roma bo v Trstu Predsednik Banco di Roma dr. V. Veronese je potrdil tržaškemu županu inž. Spacciniju, da bo u-pravni svet banke imel prihodnje leto svoj redni letni zbor v Trstu. S tem namerava Banco di Roma prispevati svoj delež k praznovanju 50. obletnice prihoda Italije na Tržaško. Upravni svet Banco di Roma je imel pred leti že enkrat svoj zbor v Trstu, in sicer leta 1955, ko je banka tudi hotela proslaviti povratek Italije na naše področje. Posredovanje odbornika Dal Masa pri Italccmcnti Deželni odbornik za delo Dal Mas nadaljuje s svojo posredovalno dejavnostjo za poravnavo spora med delavci in vodstvom tovarne cementa Italcementi v Trstu. Predvčerajšnjim je v ta namen sprejel dr. Bonija in rag. Frigeria iz glavnega vodstva podjetja v Bergamu, ki ju je spremljal dr. Mari, član vodstva združenja industrijcev v Trstu. Kmečka zveza obvešča kmete, da 28 novembra 1967 zapade veljavnost zakona št. 1610 z dne 14.11. 1962, ki predvideva: /(Olajšanje za ureditev lastninske pravice nad kmetijskimi zemljišči in zgradba- i mi.» Zakon je še posebno važen za vse tiste kmete, ki iz raznih razlogov še niso pravno uredili vseh prepisov svojih posestev tako, da so nanje vknjiženi njihovi prejšnji lastniki ali celo dediči. Prav ta zakon pa nudi možnost, da si današnji lastniki, brez nobenih stroškov ali davčnih bremen, uredijo svojo lastninsko pravico, če pravočasno začnejo pravni postopek za te prepise. Kdor še ni poskrbel za to ureditev naj se zglasi na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Ascoli 1, tekom tega meseca. Obenem pa obveščamo vse kmete, ki imajo pravico do otroških doklad, da se čimprej zglasijo na sedežu Zveze in prinesejo s seboj, če tega še niso napravili, družinski list izstavljen za družinske doklade. Na zborovanje so vabljeni tudi predstavniki sekcij iz Pevme in Ločnika. Pešca je podrl Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje 58-letno nemško državljanko Zdenko Ulič por. Junc iz Muenchna, ki je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Ko je blizu stavbe št. 8 prečkala Ul. Roma, jo je z avtom fiat 500 TS 84510 podrl 37-letni Pasquale Rug-giero iz Ul. Tor San Piero 32, ki je vozli proti Korzu Pri nesreči se Je Uličeva pobila po glavi, tilniku, prsih in desni nogi ter se bo morala zdraviti 10 dni. Nesreča kolesarja Na prostornem dvorišču ladjedel. niče Sv. Marka se je včeraj popoldne ponesrečil 35-letni sel Emesto Bertotti s Šalite Ubaldini 4, ki Je uslužben v ladjedelnici. Ko se je na kolesu peljal čez dvorišče, je blizu urada da prevoze izgubil nadzorstvo nad vozilom in se prevrnil, pri čemer sl je zlomil levo zapestje Z rešilnim avtom gasilcev v ladjedelnici so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdra. viti mesec dni. Stoletnica čitalnice v Kanalu Stoletnico otvoritve čitalnice v Kanalu proslavljajo z vrsto prireditev, ki so se delno že izvršile, delno pa se bodo danes in jutri. Drevi bodo odprli zanimivo razstavo o kulturno prosvetni dejavnosti v preteklosti. V nedeljo ob 11. uri bodo pred bivšim županstvom odkriti spomenik skladatelju Mariju Kogoju, ob 20. uri pa bo Slovenska filharmonija priredila koncert v dvorani v Desklah. Dirigiral bo rojak Anton Nanut, ki vodi godalni orkester v Dubrovniku, nastopila pa bo pianistka Dubrovna Tomšič Srebotnjakova. Prošnje za dijaške štipendije Občinska uprava v Gorici sporoča, da zapade 31. oktobra letos rok za vlaganje prošenj za dosego dijaško štipendije, ki jo predvideva deželni zakon št. 19 od 6. septembra 1965. Prosilci morajo prošnje, napisane na navadnem papirju, nasloviti na župana ter jih izročiti protokolne-mu uradu, kjer jim postrežejo tudi z vsemi potrebnimi napotki. Zborovanje PSI v Gorici Danes zvečer ob 21. uri bo na sedežu mestne sekcije PSU v Gorici na Korzu Italia občni zboi članov te sekcije. Razpravljal! bodo o gospodarskem programu za Gorico v okviru petletnega deželnega načrtovanja. Romanje nadškofa Cocolina na Sveto goro Goriški nadškof Pietro Cocotinbo jutri dopoldne spremljal goriške župnike in vernike na Sveto goro, na proslavo 250-letnice kronanja. Romarji se bodo zbrali na Grgar-skem sedlu ter se nato peš odpravili na goro. V ponedeljek bodo zaprti za promet Ul. Garzarolti, med naseljem IACP In križišču z Ul. Faiti. Cesto bodo prekopali ter v zemljo položili vodovodno in plinsko napeljavo. tisti hiši. Kosič je sedel spredaj 1 in hotela legitimirati. Obtoženca Ker bodo zamenjali električni vod 100.000 voltov, ki napaja z elek. triko področje Mocchette, bo v ponedeljek ta kraj brez toka med 12. in 18. uro. Med 13.30 in 14. uro bodo odvzeli tok tudi Ločniku. in odpeljala sta se po cesti proti Vidmu. Pri vstopu na avto cesto na Moščenicah pa sta opazila izvidnico policije, ki je bila tam po službeni dolžnosti. Ker sta menila, da čakajo nanju, je Kosič obrnil skuter in se hotel oddaljiti. To je vzbudilo sumnjo policije, ki je šla z avtom za njima, ju dohitela in ustavila. Po zaslišanju so ugotovili njuno istovetnost in krajo skuterja. Vozilo so vrnili zakonitemu lastniku, oba tatiča pa prijavili sodišču. Včeraj ju je sodišče spoznalo za kriva ter obsodilo Kosiča na 8 mesecev zapora, tri mesece pripora ter 40 tisoč lir denarne globe; Gajski pa je dobil 8 mesecev zapora in 30 tisoč lir globe. Oba bosta morala plačati tudi sodne stroške. Ka-zen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Branil ju je uradno odv. Boni iz Tržiča. Nato je bil na vrsti že star znanec policije in sodnije, ki je bil že 22-krat obsojen zaradi tatvin in drugih prestopkov, 30-letni Mario Vi-sintin iz Trsta, Ul. Pondares. Na cesti med Zagrajeni in Zdrav-ščino v bližini urada podjetja Cal-cisonzo je vlomil v avto, ki ga je tam parkiral na cesti 41-letni Vittorio Cocevar iz Zagraja, skupaj s svojo zaročenko 39-letno bolničarko Marijo Canziani iz Trsta. Ul. Don Bosco 24. Prišla sta, da bi odnesla cvetje na grob staršev na bližnjem pokopališču in sta avto pred odhodom zaklenila. Visintin pa se je v njuni odsotnosti približal, spustil okno v vratih in jih nato odprl od znotraj. Odnesel je fotoaparat v vrednosti okrog 20 tisoč lir Cocevarju, ter torbico s 3000 lirami, šofersko in osebno izkaznico Canzianijevi. Ko sta se ta dva vrnila in opazila tatvino, sta se obrnila do pisarne Calcisonzo, kjer so jima povedali, da so v resnici opazili nekega sumljivega moškega, ki se je kretal okrog avta. Na osnovi tega opisa je policija odkrila Visintina, ki ga je sodišče obsodilo na tri leta zapora in 90 tisoč lir globe. Uradno ga je zagovarjal odv. Testa. Pred sodniki sta se končno morala zagovarjati tudi dva mladeniča iz Gorice, odnosno iz Gradeža pod obtožbo, da sta zmerjala in grozila dvema mestnima stražnikoma v Gradežu, ki sta ju ustavila sta bila 21-letni Franco Busana iz Gorice, Ul. Žara 13 in 20-letni Ri-no Chiusso iz Gradeža, Ul. Trieste 17. Dogodek, na katerega se nanaša obtožnica, se je odvijal 28. septembra letos ob 3. uri ponoči. Mestna stražnika, Ettore Toso in Luciano Facchinetti, ki sta bila od tistih mestnih stražnikov, ki jih najamejo za varnostno službo med poletno sezono, sta bila na nočnem o-gledu. Na križišču ulic Orseolo in Marina sta opazila avto fiat 600 ustavljen z odprtimi lučmi in odprtimi vrati. To je bilo po njunem mnenju sumljivo. Zato sta se približala skupini, ki je stala tam v bližini in zahtevala, naj se legitimirajo. Lastnik, avta Roberto Re je to storil brez ugovarjanja. Pač pa je protestiral proti takemu početju Rino Chiusso, ki je menil, da stražnika nista imela pravice niti vzroka za legitimiranje. Od besed je prišlo do prepira in pri tem naj bi Chiusso zmerjal in grozil zlasti Tosiju ter mu obljubil, da se bosta še srečala po prvem oktobru, ko ga ne bo več ščitila policijska obleka. Njemu se je pridružil tudi Busana, ki je zagovarjal stališče Chiussa in tako sta bila oba prijavljena sodišču zaradi groženj in žalitve policajev med službo. Sodišče je včeraj vse obtožbe združilo v eno samo in obsodilo vsakega na 6 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo stroškov. Kazen pa je pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Chiussa je branil odv. Mayo, Busano pa dr. Battello. Drž. tožilec dr. Brenči; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Arculeo in Mazzarella; zap. Pretti. Iz tržiške bolnišnice Za 10 dni so pridržali na zdravljenju v tržiški civilni bolnišnici 19-letnega Alvara Novatlja Iz Ronk, kt si je zlomil prstanec na levi roki. Na desni roki se je poškodoval 37-letni Ennlo D'Alessandro iz Tržiča Ul. Romana 70. Pridržali so ga za teden dni na zdravljenju. Pri padcu se je ranil na čelu 25-letnj Giuseppe Concina iz Tržiča Ul. Bazi 4. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v nekaj dneh. Na ronskem letališču 44 «charter» poletov V času od 12. maja do 30. oktobra letos so na ronskem letališču zabeležili 44 «charter» poletov. Gre za prvi poskus sezonske povezave naše dežele z Duesseldorfom, in sicer ne z redno letalsko progo, ampak z vrsto poletov po naročilih ali v dogovoru med pristojnimi turističnimi in prometnimi organizacijami. Ta prvi poskus je dal povsem zadovoljive rezultate, zato nameravajo v prihodnjih letih v okviru ronskega letališča še znatno razširiti področje «charter» poletov, ki so posebne važnosti zlasti za obmorska kopališča in turistične kraje v okolici Lignana in Gradeža. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE Iz zasebnega ribnika so ponoči odnesli preko 1000 postrvi Deželni prispevek za športno igrišče v Št. Lenartu • Pod butaro drv je obležal Nimajo vsi ribiči potrpljenja, da bi natakniti vabo na trnek in čepeli ure in ure na bregu reke v upanju, da se bo katera postrv polakomila vabe na njem. To je ugotovil v ponedeljek zjutraj v Njivicah pri Br du v zahodni Beneški Sloveniji tudi 41-letnl gradbeni podjetnik Lui-gi Lendaro, ki si je dal poleg svoje vile napraviti bazen, v katerega je napeljal vodo iz Tera ter tam gojil postrvi. V ponedeljek zjutraj Je opazil, da ni v bazenu niti ene od tisoč in več postrvi, ki so ponavadi švigale po njem, se pravi izgnilio je čez noč za kakih 400 kg postrvi. Tatvino je takoj prijavil karabinjerjem v Teru ter izjavil da meni, da je nekdo odnesel ribe v noči od sobote na nedeljo, ko njega ni bilo doma. Vsekakor pa se karabinjerjem zdi čudno, kako je bilo mogoče odnesti iz ribnika na tiso če postrvi, ne da bi kdo od sose dov kaj opazil. Preiskava naj bi tu di ugotovila, kam so spravili toliko postrvi. Upajo, da bodo zagonetko kaj kmalu odvozlali, saj bo toliko rib prav gotovo pustilo sled za seboj. V St. Lenartu nameravajo urediti občinsko športno igrišče. Občinska uprava je v ta namen dobila od deželne uprave prispevek 4 milijone lir s katerimi bodo kriti 90 od sto predvidenih stroškov. Ostalih 10 od sto bodo krili iz občinskih sredstev. Ko je nabiral suhljad v bližini domače vas! se je ponesrečil 40-let-ni kmet Herman Cemoia iz vasi Kras v podboneški občini. S težko butaro na hrbtu mu je na spolzkem In strmem bregu spodrsnilo, padel je in ostal z glavo pod butaro. Odpeljali so ga v bolnišnico v Čedadu, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Avto jo je podrl na križišču Prejšnji večer nekaj pred 20. uro v, pripeljali v goriško civilno bolnišnico 60-letno Antonietto Skam-perla por Fermi iz Gorice Ul Bellini št. 7, ki je bila malo prej žrtev prometne nesreče. Ko Je prečkala pc križišče Ul. Aosta in Tržaška cesta, jo je podrl neki avto. Zdravniki so ji ugotovili verjeten nalom hrbteničnih vretenc ter udarec na levem stegnu. Pridržali so jo za 8 dni na zdravljenju, Trčenje na prehodu pri Rdeči hiši Na prehodu pri Rdeči hiši se je včeraj okoli 18. ure resno poškodovala 47-letna Francesca Ratta iz Vidma, Drevored Venezia. Pri trčenju ob jugoslovansko cisterno si je nalomila hrbtenico. Riccardo Massa iz Trsta, ki je ponesrečenko pripeljal v bolnišnico, je izjavil, da je včeraj s svojim vozilom alfaromeo prečkal prehod pri Rdeči hiši, kjer se je vanj zaletel tovornjak za prevoz nafte. Francesca Ratta si je pri tem nalomila hrbtenico ter so jo v civilni bolnišnici v Gorici hoteli pridržati na zdravljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh. Ponesrečenka pa je bolniško pomoč zavrnila ter svojega spremljevalca prosila naj jo odpelje v videmsko bolnišnico. Danes se v Sovodnjah poročita MIRICA PETEJAN iz Sovodenj in MARINO LUVIS-SUTTI. Nevesta je hči občinskega odbornika Franca Petejana in prosvetna delavka. Člani prosvetnega društva iz Sovodenj, znanci in prijatelji jima želijo obilo sreče v skupnem življenju. Danes se v cerkvi na Travniku poročita ADA TERPIN iz Gorice in VALTER SOSOL iz Pevme. Prijatelji in znanci jima ob tej priliki iskreno čestitajo ter želijo vse najboljše v skupnem življenju. Čestitkam se pridružuje tudi naš list. Gorica VERDI. 16.30: «La notte h fatta per rubare«, C. Spaak m G. Moschin, italijanski barvni film. CORSO. 16.30: »Bella di gioma*, Catherine Deneuve in Jean Sorel, francoski barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom. MODERN1SSIMO. 16.45: «Don Gio-vannl in Sicilia«, Lando Buzzan-ca in Stefania Careddu, italijanski čmobeli film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17.30—21.30: «Vogiio sposarle tutte«, Elvis Presley in Shelley Habares, ameriški kine-maskopski film v barvah. VITTORIA. 17.30-21.30: «20.000 dol-lari sul sette«, J. Wilson in Au-rora Batista. Italijanski barvni film. Trni AZZURRO. 17.30-22: «OX. Conne-ry», N. Connery in D. Bianchi. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16—22: ((Penelope 1« magnifica ladra«, N. Wood in J. Bonnen, v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 17.30—22: «BelIa dl glor-no», C. Deneuve lr J. Sorel. Barv. ni film. S. MICHELE. 19-22: «Texas John il giustizlere«, T. Tryon. Barvni film. Sledi barvna slikanica «Mon. do animato«. Ronke RIO. 19-22: «1 due figll dl Ringoit, F. Franchi ln C. Ingrassla. Kine-maskope v barvah. EXCELS!OR. 19-22: «La ragazza del bersagllere«, G Granada, A. Casagrande in V. Capruoli. Barvni film. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna D’UDINE — Ul. Ra-batta 18 — tel. 21-24. V TR2ICU Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «ALLA SA-LUTE» dr. Fabbris, Ul. Cosulich 103 tel. 72480. V RONKAH Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Ronkah lekarna dr. MAT-TITI, Vermegliano, Drevored Garibaldi 3 — tel. 75046. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri, 15. oktobra bo v Goric odprta cvetličarna REICHMANI — Korzo Italija 34 — tel. 53-71. 10. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE IGRE Jutri tekmovanje v krosu Start bo na Opčinah - Zbor ob 15. uri Tekmovanje v krosu 10. jubilejnih SŠI bo jutri na Opčinah. Udeleženci bodo nastopili ločeni v kategorijah naraščajnikov in članov. Prvi bodo morali preteči približno 1000 metrov, drugi pa okrog 2000. Proga je speljana po kraškem terenu, ne manjka pa tudi lepih travnatih delov. Zbor sodnikov in tekmovalcev ob 15. uri v Prosvetnem domu, kjer se bodo tekači tudi preoblekli. Nogometno prvenstvo II. amaterske kategorije Prva zmaga za kriško Vesno pred lastnim občinstvom? V kriški postavi bo jutri prvič nastopil tudi Marchesan - Rosandra v gosteh Mariana UHIIIIIIIIMHIIIIII1UIIIHIHHIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIII1IIHIIIIIIIHIIIIIINIIIIIIIIHIIIIIIIII1IIII1IHIUII1III iiiniiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiimiiiii Po spodrsljaju v prvem kolu II. kategorije (poraz z Romano) bo kriška Vesna jutri doma odigrala svojo drugo tekmo tega prvenstva. Tokrat bodo Križani nastopili pred lastnim občinstvom, kar da upati, da bo Vesna slavila v tem prvenstvu svojo prvo zmago in s tem osvojila dve dragoceni točki, ki so NAMtim mas TURNIR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER Tekmeci danes v prvem kolu Kaj pa v prihodnjih dneh? Popoldne nastop mladincev, zvečer pa članov — Fur- MLADINCI Začetek ob 15. uri. Odigrali bodo vse tekme razen finala za prvo mesto, ki bo 1. novembra. 1. kolo Mezgec Ervin (Cankar) — Pertot Sandi (Barkovlje) Verč Ivan (Cankar) — Marc Darko (Zarja) Grilanc Igor (Kras) — Sancin I-gor (Opčine) Guštin Igor (Kras) — Slavec Igor (Breg) Černič Lucijan (Doberdob) lan Paolo (Škamperle) Danev Edi (Opčine) — Kodrič Iztok (Breg) Budin Ladi (Kras) — Zadnik Igor (Sokol) Jančar Ljubo (Cankar) — Črtomir šiškovič (Breg) Nanut Dario (Kras) — Pertot A-leksander (Škamperle) Cotič Boris (Doberdob) — Ukmar Peter (Sokol) Križman Edi (Opčine) — Savarin Sergij (Breg) Milič Luciano (Kras) — Franco Robert (Sokol) Tomažič Adrijan (Cankar) — Sosič Stane (Škamperle) Škrk Edi (Kras) — Spetič Marjan (Škamperle) Vsi ostali tekmovalci so v prvem kolu prosti. ČLANI Začetek ob 19.30. Odigrali bodo vse tekme razen finala za 1. in za 3. mesto, ki bosta 1. novembra. Predkolo Jercog Aldo (Breg) — Lasič Igor (Barkovlje) Orel Igor (Škamperle) — Grgič Boris (Zarja) Križman Bruno (Opčine) — Colja Stojan (Cankar) Milič Bogdan (Barkovlje) — Sosič Ivo (Opčine) 1. kolo Bole Edi (Opčine) — Gregorič Sergij (Cankar) Vitez Franko (Cankar) — Maver Dušan (Breg) Glavina Miri (Breg) — Lavrenčič Marij (Doberdob) Gergolet Mario (Doberdob) — proti zmagovalcu tekme Jercog — Lasič Drašič Franko (Škamperle) — Bole Emil (Opčine) ščuka Zorko (Barkovlje) — Žerjal Edvin (Breg) Posega Flavij (Škamperle) — žagar Mirjan (Zarja) Tavčar Zorko (Barkovlje) — Glavina Boris (Breg) Furlan Iztok (Barkovlje) — Lovri-ha Vojtek (Breg) Marc Rudolf (Zarja) - Tavčar Milan (Škamperle) Košuta Edi (Dom Rojan) — Simo- neta Zvonko (Kras) Pertot Damjan (Sokol) — Gergolet Maks (Doberdob) Žerjal Stojan (Dom Rojan) — proti zmagovalcu tekme Orel — Grgič Jurkič Učo (Škamperle) — Kocjan Marko (Barkovlje) Cavo Luciano (Sokol) — Simoneta Vojko (Kras) Rebula Franko (Doberdob) — Milič Drago (Barkovlje) Tomšič Karel (Dom Rojan) — Škrk Mihael (Kras) Pelizzo Lucijan (Doberdob) — Lov-riha Boris (Breg) Rudež Andrej (Škamperle) — Simoneta Boris (Kras) Petaros Vojko (Breg) — Radovič Ivan (Sokol) Slavec Marjan (Breg) — proti zmagovalcu tekme Križman — Colja Kovačič Lucijan (Škamperle) — Fabjan Boris (Dom Rojan) Petaros Vladimir (Breg) — Pertot Vasja (Sokol) Stanissa Adrijan (Sokol) — Tavčar Adrijan (Škamperle) Jelušič Bruno (Gaja) — Klabjan Silvan (Breg) Sancin Rado (Breg) — proti zmagovalcu tekme Milič — Sosič Kocman Janko (Kras) — Bandi Edvin (Breg) Cattonar Frank (Sokol) — Hrvat Nevo (Breg) — Bo- Udovič Stojan (Škamperle) — Gregorič Mario (Barkovlje) Kuret Boris (Dom Rojan) naza Severin (Breg) Legiša Zvonko (Sokol) — Kodrič Borut (Breg) Legiša Mario (Sokol) — Košuta Boris (Dom Rojan) 10. SSI Jutri dopoldne tri odbojkarske tekme članskega turnirja V nedeljo, 15. t. m. se bo nadaljeval članski odbojkarski turnir 10. slovenskih športnih iger. Na sporedu so tri tekme, ki bodo v dopoldanskih urah na stadionu »Prvi maj» in sicer: ob 9.30 Cankar A - Breg A (sodnik Dougan) ob 10. uri Kras - Vesna (sodnik Lovriha) ob 10.30 Škamperle A . Sokol (sodnik Morpurgo) iiiiiiiiitiimHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMmmmiiiiiniiiiitimniiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiimmmMiimiiiiiiHi JUTRI'r 15. T. M. NA STADIONU «PRVI MAJ» Atletski peteroboj za naše najmlajše Jutri, 15. t.m., bo na stadionu »Prvi maj» atletski peteroboj za otroke. Začetek ob 14.30. Pravilnik je naslednji: Datum: 15. oktobra 1967. Tekmovanje Se bo odvijalo na stadionu «1. maj» v Trstu (v dvorani). Tekmovalo se bo v peteroboju in sicer: met odbojkarske žoge na cilj (2 meta), skok v višino (največ dva poskusa), tek na 20 m, skok v daljino z mesta (2 skoka), tek z raznimi ovirami (približno 40 m). Tekmovalci bodo razdeljeni v naslednje kategorije: Mlajši (rojeni 1. 1957 m 1958) in starejši (rojeni 1. 1955 in 1956). Dečki in deklice bodo nastopili ločeno. Končna lestvica bo sestavljena na podlagi uvrstitev v vsaki od petih panog. Prvi v vsaki panogi dobi 30 točk, drugi 29, tretji 28, itd. Zmaga kdor zbere največ točk. Letvica v skoku v višino se bo dvigala tako: Mlajše deklice — 30, 40, 50, 55, 60, 65, 70 cm itd. Starejše deklice in mlajši dečki — 40, 50, 60, 65, 70, 75, 80 cm itd. Starejši dečki: 50, 60, 70, 75, 80, 85, 90 cm itd. Tek z ovirami bo vseboval predvidoma: hojo po gredi, hojo čez kanvas, tek čez nizke zapreke, preskok čez kozo, obvezni prehod pod klopmi, preval, prehod čez Šved sko mizo itd. PRIREDITEUSKI ODBOR 10. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da kvalifikacijske tekme v otroški telovadbi odpadejo in da bo zato tekmovanje v nedeljo, 29. t. m. v II. kategoriji izredne važnosti. Ne smemo namreč pozabiti, da je imela lani v tej kategoriji cela vrsta ekip približno enako število točk in da je bila razlika med prvimi in zadnjimi v lestvici (razen izjeme) minimalna. Samo to dejstvo nam jasno priča o izenačenosti in zato težavi tega prvenstva. Jutrišnji nasprotnik Vesne bo enajsterica San Canciana, ki je v prvem kolu na domačih tleh izsilila le neodločen rezultat proti Far-ri. Torej zmaga za Križane ni ni-kaka utvara. Z bolj organizirano in umirjeno igro znajo igralci Vesne solidno zaigrati. Morda bi jih tudi jutri ukanila neizkušenost, toda moštvo bo nastopilo na domačih tleh, kar je nedvomno velika prednost. Sicer moštvo v prvem kolu ni zadovoljilo, in to v vseh predelih: tudi na sredini igrišča, kjer so bili Križani vedno gospodarji položaja. Križani bi morali le «povleči» Borisa Miliča v krilsko vrsto, kjer zna zares odlično zaigrati, kajti — ponavljamo — Miliča zares ne vidimo kot srednjega napadalca. Žal pa prav v tem tednu je Milič zbolel in tako bo moral jutri dati forfait. Tudi vratar Rado Tence jutri ne bo igral. Rado Tence namreč še vedno občuti bolečino, ki je posledica poškodbe, ki jo je zadobil prejšnjo nedeljo v tekmi proti Romani. Zamenjal ga bo Gardini, vsekakor povsem dobra rezerva. Tudi obramba se prejšnjo nedeljo ni izkazala — bila je večkrat negotova. Po vsej verjetnosti bo zato jutri ponovno vstopil prosti branilec Zoch in govori se, da bo jutri prvič oblekel kriški dres tudi Marchesan, ki bo tako dokončno rešil najbolj pereče mesto Vesne — levega branilca. Obramba naj bi bila torej naslednja: Gardini; Danilo Sulčič, Marchesan; Finotto, Zoch, Renner. Tudi tokrat je križ s srednjim napadalcem. Kaže, da se bo v moštvo le vrnil Renato Košuta, veteran Vesne, ki pa bi lahko jutri s svojimi značilnimi streli odločil tekmo, trpajmo. Ostala mesta so nespremenjena. Napad? Boris Tence, Miche-lini, Renato Košuta, De Michele in Zmago Košuta. Tekma Vesna - San Canciano bo jutri, v nedeljo, ob 15. uri v Nabrežini. Povsem težavna naloga pa čaka enajsterico Rosandre, ki bo jutri gostovala v Marianu. Ta ekipa je namreč prejšnjo nedeljo zmagala na tujih tleh proti Sagradu z 2:0. Kot je znano je morala Rosandra kloniti pred domačim občinstvom, pa čeprav z 1:0, Libertasu. Neodločen rezultat bi bil v Marianu za Rosandro že pozitiven izid. 2. KOLO — n. KATEGORIJA (ob 15. uri) VESNA — S. Canciano Mariano — ROSANDRA Torriana — Sagradc Libertas — Romana CRDA — Itala S. Lorenzo — Turriaco S. Pier dTsonzo — Edera Farra — Romans —edson— DOMAČI NOGOMET Jutri, 15. oktobra Juniorsko prvenstvo Ob 8.30 na igrišču pri Sv. Ivanu LIBERTAS — BREG Prijateljski nogomet Ob 11. uri v Bol juncu PRIMOREC — COOP Ob 14. uri v Boljuncu BREG — CAMPANELLE F. BOLOGNA Vavassori; Furlanis, Ardizzon; Tumburus, Janich, Turra; Pa-ce, Fogli, Clerici, Haller, Pa-scutti. JUVENTUS Colombo; Gori, Leoncini; Ber-cellino I., Sarti, Salvadore; Simoni, Del Sol, Žigoni, Cinesi-nho (Sacco), Menichelli. ROMA Pizzaballa; Robotti, Carpenet-ti; Pelagalli, Losi, Cappelli; Ferrari (Jair), Peird, Taccola, Capello, Scaratti. FIORENTINA Albertosi; Rogora, Pirovano (Diomedi); Bertini, Ferrante (Pirovano), Brizi; Maraschi, Merlo, Brugnera, Amarildo (De Sisti), De Sisti (Chiarugi). MILAN Belli; Anquilletti, Schnellinger; Malatrasi, Rosato, Trapattoni; Hamrin, Lodetti, Sormani, Ri-vera, Mora. MANTOVA Girardi; Ceccardi, Pavinato; Zoff II., Spanio, Giagnoni; Spelta, Catalano, Bercellino II., Carrano, Salvemini. BRESCIA Brotto; Casati, Vitali; Rizzoli-ni, Tomasini, D’Alessi; Salvi, Mazzia, Troja. Bruells, Nardoni. SPAL Mattrel; Pasetti, Tomasin; Reja, Bozzao, Bertuccioli; Lazzot-ti, Massei, Reif, Parola, Bren-na. iiiiiiiiiiiiiin tim timmiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|im,|ii„|lllllll,lim,Ml,im| JUTRI POPOLDNE V ŠTANDREŽU Enajsterica Pocenie v gosteh Juventine Nobenih sprememb v vrstah standreškcga moštva? Po uspešnem začetku prvenstva, ki ga je pokazala v Maranu La-gunare, od koder je z golom Nanuta odnesla zmago in obe točki, čaka v nedeljo Juventino srečanje s Pocenio na domačem igrišču. V lanski nogometni sezoni je bila Pocenia močna in uigrana ekipa, kar dokazuje tudi njeno končno uvrstitev med prve enajsterice njene sku- pine. Kljub temu pa jo je lani Ju-ventina obakrat premagala in sicer na njenem polju z 2:1, v štandrežu pa s 3:1. Kako bo izpadla tekma v nedeljo je pa nemogoče napovedati, ker ima tudi Pocenia precej spremenjeno postavo v primeri z lanskim letom. Kaže, da bomo morali letos počakati na izid oktobrskih in novembrskih tekem, preden si bo mogoče ustvariti vsaj delno sliko moči in načina igranja ekip, tako so se vse obnovile s križno izmenjavo, prodajo in nakupi igralcev. Juventina verjetno ne bo menjala svoje postave, ki jo je z uspehom preizkusila preteklo nedeljo. Obstaja edinole možnost, da bi trener Gianni Marson vključil v enajsterico žežlina, ki je prišel od vojakov na desetdnevni dopust. Trening med tednom bo pokazal ali Košarkarska ekipa Barkovlje A je fant dovolj v formi za srečanje s Pocenio. To si vsi želijo, saj ga od lani poznajo kot enega najboljših branilcev štandreškega moštva. Iz bolnišnice ,se je vrnil domov tudi Klaučič, ki Se je poškodoval v tekmi z Domžalami. Soigralci in znanci mu želijo, da bi čim prej popolnoma okreval. Nedeljska tekma se bo začela ob 15. uri. Ob 13. uri pa so pozvani v gostilno Turi naslednji igralci: Marušič, Močilnik, Paškulin, Tabaj, Ferfolja, Rupil, Milocco, Ghiotto, Collini, Bizaj, Petejan, Nanut, Marson B. Juniorji se bodo ob 10. uri srečali v Ločniku s tamkajšnjo enajsterico. Na igrišču v Ločniku se morajo zbrati ob 9.15 tile igralci: Pelicon, Makuc, Pellizzari, Tomasi, Firrincieli, Tomažič, Pavlin, Faganel, Ožbot, Marvin, Makuc, Cotič, Nardin, Ferfolja, Gergolet. D. R. TORINO Vieri; Poletti, Trebbi (Fossati); Puia, Agroppi (Trebbi), Bol-chi; Meroni, Corni (Merighi), Combin, Moschino, Carelli. SAMPDORIA Battara; Dordoni (Sabatini), Garbarini (Delfino); Sabatini (Novell!), Morini, Vincenzi; Salvi, Vieri, Cristin, Frustalupi, Francesconi. VARESE Da Pozzo; Sogliano, Maroso; Della Giovanna, Cresci, Gaspe-ri; Vastola, Tamborini, Anasta-si, Mereghetti, Renna. LR VICENZA Negri; Volpato, Rossetti; Gre-gori, Carantini, Calosi; Fontana, Gori, Vinicio, Demarco, Cic-colo. ATALANTA Cometti; Pesenti, Poppi; Til* ri, Cella, Signorelli; Dano« Salvori, Savoldi, DeH’Ang$ Rigotto. INTER Sarti; Burgnich, Facchetti; R din, Dotti, Landini; Dom«* ghinj (D’Amato), Mazzola J Nielsen, Suarez, Corso. CAGLIARI Pianta; Martiradonna, Lori? ni; Cera, Niccolai, Vescovi; ne, Rizzo, Boninsegna, Grea; ti, Riva. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogliana; Sten* Panzanato, Girardo; Cane, J* liano, Altafini, Montefusco, B4 sdaves. ( 1 iiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|lf|l||||||||||||||||||l|||l|l|n, mm, mm ulili* KOLESARSTVO PO SKLEPU UCI Anquetilu niso priznali rekorda i ski skc ra2 za hie šče več ga Razlog: ni šel na pregled antidooping Stroga kazen za R. Geminianija hie v I čin roč ho PARIZ, 13. — Mednarodna kolesarska zveza je danes sklenila • ob; glasovanjem odbornikov, da se ne prizna svetovni rekord v enoun* p0( vožnji, ki ga je Jacques Anquetil dosegel 27. septembra letos na mi hri lanskem dirkališču Vigorelli. UCI rekorda ni priznal, ker se Anquetf 330 ni predstavil zdravniku za pregled «antidoping». j M' Po novih pravilih., ki so jih potr. dili na kongresu UCI v Amsterdamu, ne bodo nobenemu priznali rekorda, če se ne bo držal navodil o antidoopingu. Prav zaradi tega je šest članov glavnega odbora glasovalo proti priznanju, eden je bil za, dva pa sta se vzdržala. Izvršni odbor mednarodne kolesarske zveze, ki ga sestavljajo Italijan Adriano Rodoni (predsednik), Italijan Borroni (podpredsednik), Rus Kuprianov, Francoz Dauge, Belgijec Duchateau, Francoz Hege-sippe, Švicar Perfetta (vsi člani), Belgijec Verougstraete (glavni blagajnik), Belgijec Moson (pomočnik blagajnika) in Francoz Chesal (glavni tajnik), je torej zavrnil priznanje rekorda in je še enkrat potrdil, da tega ne bodo priznali nobenemu, če se ne bo držal navodil. Odbor Anquetila, ki trdi, da se ni izognil pregleda in da je upal, da bo do tega prišlo v hotelu in ne v slačilnic! dirkališča, ni kšznd; val z globo ali diskvalifikacijo, ker je menil, da je še dejstvo, da mu rekorda ne priznajo, dovolj stroga kazen. Nasprotno pa je strogo kaznoval tehničnega direktorja francoskega asa Raphaela Geminianija, katerega je diskvalificiral za leto dni in mu prisodil 2.500 frankov globe. Svetovni rekord v enourni vožnji je tako ostal Francozu Rogerju Ri-vieru, ki je 23. septembra 1958. leta prevozil v velodromu Vigorelli v Milanu v eni uri 47 km 347 m in 89 cm. V svoji rekordni vožnji 27. septembra je Anquetil ((premagal« Riviera za 146,77 m, to se pravi, da je v enourni vožnji prevozil 47 km 493 m in 66 cm. Bernard Guyot, ki je prispel v > v,. lan v upanju, da bo lahko izb® 11 šal rekord v enourni vožnji, j e ’ sa javil, da mu je žal sklepa med*} rodne kolesarske zveze, ki Anqu^ saj MILAN, 13. — Francoski kolesar Atalanta — Inter Bologna — Juventus Brescia — Spal Cagliari — Napoli Milan — Mantova Roma — Fiorentina X 2 X 2 Torino — Sampdoria Va rese — Vicenza Bari — Palermo Genoa — Venezia Livorno — Lazio Jesi — Anconitana Pistoiese — Arezzo lu ni priznala rekorda, vendar see pripomnil, da obstajajo pravila, ’ j jih je treba v vsakem primeru sp Sfr štovati. zn, Guyot je po številnih posjc**, Ps na dirkališču Vlgorellija sklenil," du: letos ne bo skušal izboljšati res? nje da v enourni vožnji. Francoz t Sy( med današnjim treningom spoza? . da še ni v formi, zaradi česat! g ' prevozil 63 krogov pod hitrostjo' km na uro. "° ii* J6t Slovenska čitalnica v Kanalu ob Soči (Nadaljevanje s 3. strani) jančič sta podala Prešernovo -lezno cesto», sledila je «KanalsJj' str ki jo je uglasbil Avgust Let? predzadnja točka sporeda je Z Jez igrica «Prepir o ženitvi* in za * SaI nec je zbor odpel «Hej SlovaJ ro; Te prireditve so se udeležili Soifl lnc ci, med gosti pa je bil tudi " bi Karel Lavrič, ki je ta dan obh" gr; «osmino svoje taborske slave*. , bij se je prireditev odvijala teden * la ac je piiicuiLcv uuvijaia tcuv- «q, po znamenitem šempaskem tab?1, ni. Sledeč časopisnim vestem br tal tako od leta do leta zgrinjala P? gr, nami bogata kronika kanalske ^ talnice. Ob njeni stoletnici srn? , tem želeli pokazati le nekaj A ža; kov prav na začetkih njenega j ^ lovanja. Prav gotovo je opn*l svojo zgodovinsko nalogo, v ^ desetih letih svojega obstoja j .- -dvigala in budila Kanalce, bila^ pomembno kulturno žarišče na * ____ t__j: «... i_«. i... ;; t/ '• riškem tudi takrat ko ji je v ljenih prilikah pretil konec, - j . do zadnjega izvrševala tisto < °) go; vit slanstvo, ki je botrovalo nje1'. postanku. In če pomislimo, d “L !2v iz Kanala izšla vrsta znaiTie11. hri mož, ki so veliko doprinesli v,jj *rž lr 1 n rt n ( /in nlAtionol/n bulfimn IlUnJ kladnico slovenske kulture, P°o Vel vemo, da je pri tem tudi ve* Ji zasluga kanalske čitalnice. SP* iq niti velja brate Lebane, Avg®? ter Antona in Janka, brata Vojesi*. qe] in Rudolfa Mole, slikarja Iv?(( gol Čarga, skladatelja Josipa KpcjJ Čiča in Marija Kogoja ter slikaj qQ ui unči i lja rvu/gvija ici t Rika Debenjaka Stoletnica lin