trto LXV mm.. p"«".. eotortrt_V Ljubljani, v ielrltk, dne 17. junija 1837_Stev. 135» x_Cena 1.80 Bil ^^ w % m » m. r m * ^^ sat WmSI2fjE/r JVF« Korpiinri^TuLi/m ^^^ JB—^ mk^ jKLmm+j ^ JL^ Uprava: Kopitar- Kopitar jevi ul. 6/1II ^ jeva ulica itev. 6. Telefoni uredništva tn uprave: 29-92, 29-93. 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika — Ilustrirana priloga »Teden ▼ alikab" Moskovski procesi O samosilniku Dioniziju pripovedujejo stari pisatelji, da je iz strahu prea zavratnimi napadalci vsako noč spal v drugi sobi svoje obširne palače. Celo briti se je naučil, da mu ne bi kak podkupljen brivec nekega dne »po neprevidnosti« prerezal grlo. Bolestno nezaupanje do vse svoje okolice, ki se v poznejših letih navadno stopnjuje do prividov neprestanega zasledovanja ie značilno znamenje za tirane, ki ne vladajo ljudstva z dobroto in pravico, temveč s krvjo in nasiljem. Ruska zgodovina ima mnogo takšnih pojavov. Kdo se ne spominja na krvave orgije Ivana Groznega in drugih na-silnikov, ki so brodili po krvi! Toda našemu naprednemu in prosvitljenemu stoletju je bilo prihranjeno, da je boljševizem, ki se proglaša za rešenika bednega človeštva, v Kremlju ustoličil tirana, ki je prekosil vse zgodovinske prispodobe. Georgijec Stalin si je med krvoloki osvojil nesporno prvo in vodilno mesto. Med vsemi, ki so v Rusiji kdaj posejali polja z mrliči ima Stalin najtrše komolce in najbolj železno čelo. Nikdo si ni na tak način igral s človeškim življenjem. Lenin je vendar le imel prav, da je svojo okolico svaril pred Stalinom. V boju za oblast je Stalin vse svoje tovariše daleč prehitel. Večina od njih je med tem umrla — toda le redki naravne smrti. Stalin je svojim tovarišem, katerih imena je marksistični proletariat izgovarjal s toliko spoštljivostjo in udanim zaupanjem, pripravil grob v ječah, na ozko zaprtih dvoriščih jetnišnic ali v pregnanstvu kakor najhujšim zločincem. Le nekaj jih še životari na brezpomembnih položajih, v strahu trepetajoč sleherni dan, da ne padejo v nemilost tirana. Stalin je ostal samcat sam. Toda tudi on ni miren. V borbi za neomejeno oblast je pomandral tisočkrat vse naravne in politične zakone, odstranil je vse, ki bi mu mogli biti nevarni. Vendar mu moreča skrb, kako si bo s toliko krvjo pridobljeno samodrštvo ohranil, ne da mirno spati. Vsakdo mu je sumljiv, kdor je hodil z njim isto pot, sumljiv tudi tisti, ki se je sam od sebe, po svojih sposobnostih skopal na Eovršje in ne izključno po milosti Stalina. Tako rezobziren despot, kakor je Stalin, najde vsak hip dovolj sredstev, da uniči vsakogar, ki se mu zdi le količkaj sumljiv. Zdi se, da se že tudi »grehi v mislih« kaznujejo s smrtno kaznijo. Na ta način so krvavi procesi v Rusiji, ki imajo očitno le ta namen, da utrdijo Stalinovo samodrštvo, postali reden pojav in sredstvo brezobzirnega terorja vsemogočnega diktatorja. Veliki proces proti Kamenevu, Sinovjevu in tovarišem je lansko leto započel najnovejšo in najbolj nasilno razdobje komunistične diktature, ko teror ni več sredstvo za pobijanje nasprotnikov boljševizma, ampak se z enako silovitostjo Uporablja tudi proti vodilnim borcem za boljševizem. Kakor hitro se je to zgodilo, je moral vsakdo vedeti, da so govorice o demokratizaciji sovjetov in bolj.ševiškega režima le prazne besede, s katerimi komunistični agenti pitajo nepoučen proletarijat po svetu, med tem ko v Rusiji Stalin brodi po krvi lastnih toya: rišev. Je sploh vprašanje, če se boljševiški režim vobče da demokratizirati. Kolikor je pokazala dosedanja praksa, je celoten boljševiški sistem tako po svoji zgradnji kakor miselnosti v notranjem, bitnem nasprotju z vsako resnično demokracijo. Kajti demokracija predpostavlja pripoznanje in spoštovanje raznoličnosti mišljenja, nazorov, predpostavlja svobodnega človeka. Boljševizem pa je najstrahotnejša politična do-gmatičnost, ki jo je svet kdaj videl, ki ob sebi ne le ne trpi drugih strank in političnih skupin, ampak ne prenese niti najmanjše kritike in oddvojenosti mišljenja v lastnem taboru. Za tako miselno nastrojenost je edin primeren izraz čim brezobzirnejša diktatura. Zato se zdi, da je bil odsvit nekakšne demokracije, ki jo nova sovjetska ustava predpostavlja, le past za premalo previdne boljševike, ki bi pokazali preveliko navdušenje za ljudske svoboščine. Kdor bi pokazal prežive želje, da se oblast porazdeli in osloni na ljudstvo, je že sumljiv, da ruši Stalinovo samodrštvo. Demokratične fraze, ki smo jih zadnje leto tu in tam slišali iz Moskve, bodo torej še dolgo čakale, da v komunizmu postanejo resničnost. Zadnji procesi proti najvišjim vojaškim osebnostim ostanejo zaenkrat skrivnost z ne-doumetim ozadjem. Noben resen človek ne bo verjel, da je maršal Tuhačevski in da so ustreljeni armadni poveljniki izdajali vojaške skrivnosti in špionirali v prilog sovražnim državam. Nekateri občudujejo lokavost Stalian, ki je najprej s pomočjo armade odstranil vse samostojno misleče, vodilne glave iz stranke in GPU, potem pa je s pomočjo iste GPU udaril po armadi in pričel trebiti iz nje voditelje, ki mu niso ljubi. Ta Stalinov manever pa le dokazuje, da je prazno upanje tistih, ki mislijo, da bi bol.rševiška armada mogla služiti kot zibelka, iz katere naj bi vklil preporod Sovjetije v nacionalnem, slovanskem smislu. V teku dveh desetletij je komunistična stranka popolnoma prepojila tiidi armado in jo prilagodila za svoje politične cilje. Vsa vodilna mesta so v rokah zanesljivih boljševikov, ki v prvi vrsti poslušajo stranko in diktatorja Stalina. Oni, ki so morda bili bolj vojaki kakor disciplinirani komunistični strankarji, so pa postreljeni. To bo bržčas tudi pravo ozadje zadnjega procesa proti generalom. Najvidnejša glava v rdeči armadi je ostal Vorošilov, o katerem pa poznavalci razmer vedo .povedati, da je po svoji intejigenci podpovprečen, nesamostojen v mišljenju in strogo poslušen vsem Stalinovim željam. Kot vojak, oziroma poveljnik bojda malo pomeni Za slučaj vojne ni bil on. ampak Tuhačevski določen za vrhovnega poveljnika. _ V tem prerezu se tudi vidi, da bi v slučaju kake evropske vojne sovietska vojska bila zelo nezanesljiv zaveznik. Rdeča armada je, kakor Vorošilov tolikrat poudarja, orodje svetovne boljševiške revolucije, nič več in nič manj. Komunistična stranka, ki ima v njej odločilno besedo, je za noben drug cilj ne bi dala na razpolago. Zato so vojaške pogodbe, ki so jih 7. boijšcviki sklenili Francozi in tudi Cehi, zpIo dvomljive vrednosti. Francija je po zadnjih moskovskih procesih vznemirjena in njemo časopisje ne prikriva, da sc culi prevarano. Sede j Komunisti so rešili Btuma Blagoslov vlade ljudske fronte: 10 milijard Din novih davkov v Franciji Pari«, 16. jun. b. Davi malo po 6 je francoska zbornica s 346 proti 247 glasovom dovolila vladi zahtevana finančna pooblastila. Komunisti 60 imeli davi 6ejo, na kateri so sklenili, da bodo podprli vlado. Sklep komunistov je dozorel po intervenciji Leona B l u m a v plenumu zbornice. Blum je energično obrazložil dejstva, ki so vlado prisilila, da zahteva sedanja finančna pooblastila. Vlada je do tega prisiljena zaradi izrednih izdatkov za oboroževanje. Blum je apeliral na komuniste, naj ostanejo zvesti ljudski fronti, in je v nadaljnjem govoru poudaril, da ne more razumeti njihovega stališča, da ne more verjeti, da želijo razpad ljudske fronte. (Vlada je naložila 10 milijard Din novih davkov, a potrebuje še 40 milijard Din za kritje državnih potreb.) Zaradi naglega preobrata komunističnega stališča je Blumova vlada odnesla tudi zmago. Nekateri komunistični jioslanci so v hodnikih parlamen: ta odkrito izjavljali, da njihovo stališče proti vladi Bluma ni notranjega, temveč predvsem zunanjepolitičnega značaja. Poslanec Terry, ki je zunanjepolitični strokovnjak komunisitčne stranke, je izjavil, da je bilo prejšnje stališče komunistične stranke naperjeno proti vladi Bluma samo radi njene nerazumljive zunanje politike. Komunistom ni do tega, da pridejo v vlado. Njihova skrb jc samo, da vržejo generalnega tajnika Legerea s Quai d'0rsaya, to pa radi tega, ker je za politično ne-vmešavanje v Španiji. Neposredno pred glasovanjem za pooblastila, ki jih je zahtevala vlada, je bila seja v zbornici zelo burna in dramatična. Poročevalec finančnega odbora je najpreje obrazložil načrt zakonskega predloga, potem pa je govoril finančni minister Auriol. Auriol je obširno tolmačil vladni predlog in zahteval zaupnico, da vlada lahko nadaljuje svoje delo. Auriol je naštel vse zasluge, ki jih ima vlada za delavstvo in gosj>odarstvo. Vlada je prisiljena, da izda milijardne zneske za narodno obrambo. Zato vsekakor vlada ni kriva, če se mora vsled resnega mednarodnega položaja vreči takšnim bremenom nasproti. Finančni minister se je nato pritoževal, ker je okoli 10 milijard francoskih frankov zbežalo v inozemstvo. Flandin je poudaril, da vlada zahteva popolno svobodo v valutni politiki. Zaradi tega zahteva od Leona Bluma, da obvesti zbornico o pravi nameri vlade in ga vprašuje, kaj je danes s fran- Bolgarija dobita prestolonaslednika Veselje po vsej državi Sofija, 16. junija. AA. Bolgarsk kraljica Ivana je davi jx>rodila sina, ki bo po določbah bolgarske ustave prestolonaslednik. Rojstno listino je podpisal predsednik ministrskega sveta dr. Georgi Kjoseivanov. Dogodek so naznanili po vsej državi s 101 strelom iz tojjov. V Sofiji pripravljajo navdušene minifeslacije. Vest o rojstvu prestolonaslednika je vzbudila velikansko veselje med prebivalstvom vse države. V Sofiji so takoj po prvem strelu začeli zvoniti zvonovi vseh cerkva, prestolniške ulice so se pa napolnile z nepregledno množico ljudi, ki so na viden način kazali svoje veselje. V trenutku se je improviziral velikanski sprevod, ki je med pope-vanjem in viharnim vzklikanjetn zavil proti dvoru. Navdušenje množic je bilo tolikšno, da je policija le s težavo vzdržala red. Od dvora je sprevod krenil k cerkvi sv. Aleksandra Nevskega, kjer se je imela vršiti služba božja. Na novico o rojstvu prestolonaslednika so na sofijski univerzi in na vseh srednjih, strokovnih in nižjih šolah ustavili predavanja in ukinili pouk. Dijaki sofijskih šol so stvorili sprevod, ki je z zastavami in godbo na čelu med kar največjim navdušenjem zavil proti cerkvi sv. Aleksandra Nevskega. Sofija je kar na lepem dobila lice kakor ob največjih praznikih Prestolnica ne pomni tolikšnih navdušenih manifestacij in še ni videla zbranih tako velikanskih množic navdušenih ljudi. Vsa Sofija se raduje, da je napočil tako nestrpno pričakovani veseli dogodek. Današnji dan je proglašen za praznik. Uradi ne delajo. Neodvisno od tega ee pa pripravljajo slovesnosti, ki bodo trajale več dni. Narodna in domoljubna ter človekoljubna in strokovna društva so sklicala svoje člane, da jx>jdejo korjx>rativ-no k službi božji v cerkev sv. Aleksandra Nevskega. Pri veličastnih minifestacijab, ki jih je sofijsko prebivalstvo priredilo danes kralju Borisu, je imel sofijski župan Ivanov govor, na katerega je kralj Boris vidno ganjen odgovoril: Dragi moji rojaki! Zahvaljujem se vam od vsega srca, iz globine svoje duše, v imenu svoje soproge in v svojem imenu za tako lejio jx>kazana vaša Čustva, ki me globoko ganejo. Naj da vsemogočni Bog zdravja in moči mojemu sinu, da bo mogel nekoč zvesto, vdano in z ljubeznijo služili bolgarskemu narodu v dnevih miru in blagostanja, v dnevih, ko se lx> Bolgarija mirno in varno razvijala jx> j>oti splošnega napredka. Živela Bolgarija I Kralj je izdal za rojstni dan prestolonaslednika proglas na narod. V njem pravi, da se bo prestolonaslednik imenoval Simeon. Proglas so poleg kralja jiodpisali vsi ministri. Za rojstvo prestolonaslednika bo izdan dekret o jx>inilostitvi. cosko valuto in kaj je treba storiti, da se reši. Vlada molči o svojih pravih namanih in postopa s poslansko zbornico kakor z mladoletnim otrokom. Poslanec Paul Raynaud se strinja v celoti s Flan-dinovo kritiko in poudarja, da vlada ljudske fronte odgovarja za tri valutne krize, in sicer za prvo leta 1933, za drugo v februarja leta 1937 in pa sedanjo, ki je najhujša. Politika ljudske fronte je stala Francijo doslej 23 milijard zlatih frankov. Vlada je zmagala z večino 100 glasov. Desni- čarski krogi sicer trdijo, da večina Blumove vlade rapidno pada od glasovanja do glasovanja in da je padla sedaj že na 100 glasov večine. Ta večina pa je zaenkrat sigurna in torej ni nobene nevarnosti za padec vlade. Komunisti so na povelje vodstva svoje stranke glasovali za vlado, ker bi bila sicer vlada ljudske ironte za 50 glasov manjša in vsled tega zelo ogrožena. Komunisti so hoteli sicer iztisniti v zadnjem trenutku še nekaj za sebe, vendar pa se jim to ni posrečilo. ie tudi bolj jas.io, zakaj se ravno tiste veletile, ki so bile s francosko sovjetsko zvezo najbolj Crizadete. radi nnvp alijanse niso prevei" rnz-urjale. Zavezniki boljševiške Rusije to napravili zelo bolečo izkušnjo. Nas veseli, da ni Jugoslavije med njimi. Drin. Neurath obišče London Os Rim - Berlin že poka London, 16. junija. AA. Reuter: Tukajšnji diplomatski krogi izjavljajo, da bodo med obiskom von Neuratha v Londonu govorili o novem zahodnem paktu. Vendar pa se ne bo zgodilo nič, ker hoče angleška vlada trdno ostati pri svojem znanem stališču in ne mi6li popustiti niti za las Po angleškem mnenju more biti zahodni pakt le korak k splošnemu j>oniirjenju Evrope. Med obiskom bodo govorili tudi o Španiji, vendar pa se tudi v tem poglavju ne more pričakovati, da ta obisk v Londonu oslabi politično črto, ki veže Nemčijo na Italijo. Posebno 6e mora podčrtati, da bo von Neurath obiskal London ravno radi tega, ker vlada med Berlinom in Rimom pojx)lna soglasnost. Vendar vsi pričakujejo, da bo ta obisk znatno olajšal napetost v Evropi. »Times« piše, da je treba obisk prišteti med čisto naravne in redne osebne stike, ki jih angleški zunanji minister vzdržuje s svojimi tujimi tovariši. Če navaja uradno poročilo o tem obisku izrecno, da bo na dnevnem redu špansko vprašanje, jiotem je to dokaz, kolikšen pomen pripisujejo v Londonu temu vprašanju. Sedaj po dogovoru, ki 60 ga štiri glavne nadzorne sile sklenile v soboto, so mnogo večji izgledi, da pride do končne rešitve vsega španskega vprašanja. M islijo, da bodo pri tej priliki govorili tudi o vprašanju za-padnega pakta, ki spada med tista vprašanja, za katera se Velika Britanija in Nemčija {Kisebno zanimata. Von Neurath ne prinese s 6abo nobenih nemških predlogov. Zato tudi v Londonu ne bo našel posebnih protipredlogov. Razgovori bodo torej docela informativne narave. Zaenkrat bodo takšni razgovori zadoščali in jih bodo Angleži veseli. V današnjem Reuterjevem poročilu o bližnjem obisku nemškega zunanjega ministra v Londonu pravijo, da tega obiska ne kaže raz-u m e t i t a k o, kakor da bi se hotela Nemčija odmakniti od osi med Rimom in Berlinom. Rim so o tem obisku pravočasno obvestili. Italijanska vlada ga je nato pozdravila, ker misli, da bo mednarodni položaj olajšal. Rim pomirjuje Rim, 16, junija, b. Zaradi bližnjega obiska nemškega zunanjega ministra von Neuratha v Londonu zanikajo tukajšnji listi vse tendenciozne trditve, da bodo na sestanku med angleškimi državniki in nemškim zunanjim ministrom von Neu-rathom kakšna senzacionalna pogajanja za oslabitev osišča Rim-Berlin. Vsi razgovori bodo izrazito informativni. Načelnik nemškega g en. slaba obišče Francijo Berlin, 16. junija. AA. (DNB). Načelnik generalnega štaba general Beck je danes odpotoval v Pariz, da si ogleda svetovno razstavo. Njegovo jx>-tovanje je zasebnega značaja. General Beck !k> pri tej priliki obiskal načelnika francoskega generalnega štaba, generala Gainelina. Kakor je DNB zvedel z neke zasebne 6trani, niso točne vesti nekaterih tujih listov, da pojde general Beck iz Francije v Veliko Britanijo. Francove čete čakajo na povelje za odhod v Bilbao v* MarKichaco^ Pienci"' 1 Jata "'v^V"! »T tki cered PMsrurpfc*" tlf jSollu&e \ m) mu BMctldo 5ILBA0 jnabtjuo Ouerraca j , o v o . , .,' j/ Ai&solgui foidacancf" } «S gorta ....,;• Bujgji /jjjj Mirtvtlltj Aranziiu aJ v.' • - S Dur hodioc t\erebi»ia Bercagoiha . Vittoria, 16. junija, b. Baskovska prestolica Bilbao je še vedno v rokah republikanskih čet, čeprav je z vseh strani obkoljena z edinim izhodom proti Santanderju. Včeraj popolne je 80 nacionalističnih letal preletelo republikanske j>o-stojanke in vrglo nanje okrog 50 ton eksploziva, ki je uničil vse, kar je bilo živega. Razen tega so letala vrgla veliko število bomb na cesto Bilbao-Santander, jx> kateri se vrši umik vladnih miličnikov. Cesta je na mnogih krajih uničena, jx>-bitih pa je bilo tudi mnogo republikanskih vojakov, ki so se razbežali na vse strani. Iz glavnega štaba nacionalistov poročajo, da jc general Franco prepovedal naskok na samo mesto Bilbao vse dotlej dokler nc bosta zavzeti obe obali reke Erbio, da ne hi bilo prevelikih žrtev. Jasno je, da general Franco no želi žrtvovati preveč svojih vojakov t krvavih pouličnih borbah, ker mu bodo ti ljudje kmalu potrebni na drugih frontah. Franco ieli doseči to, da bo mesto, ki bo kmalu brez hrane in brez municije, prisiljeno, da se uda. Govorijo, da je baskovska vlada ponudila generalu Francu pogojno izročitev baskovske pre-stolice, če da jamstvo za življenje članov vlade. General Franco je ponudbo vzel v vednost, ni pa še dal odgovora. Francoski konzul, ki je z družino in osebjem prišel v St. Jean de Luz, je izjavil časnikarjem, da je položaj v Balbaou nevzdržen in da ne verjame v nadaljnji odpor vladnih čet, ki nima za nadaljnjo obrambo na razpolago dovoli municije in brane. Po vesteh iz Valencije je v tamkajšnjih političnih krogih jx>ložaj v Bilbaou povzročil veliko skrb, kajti nihče ni pričakoval, da bodo nacionalisti tako naglo obvladali tiste jeklene obrambne črte, ki se je o njej toliko pisalo in govorilo. Ti obrambni obroči so padli drug za drugim, celo brez posebnega odpora, ker je strahovito topniško obstreljevanje in bombardiranje iz letal že poprej opravilo svoje delo. Zaradi tega tudi za vlado v Valenciji nastajajo težki dnevi, ker ji je izpodletel načrt, da čim več nacionalističnih sil zadrai na severnem bojišču pred Bilbaom in Ovideom in na ta način prepreči energičen naskok na Madrid. Salamanra, 16. junija, b. Po vesteh iz nacionalističnih virov so bele čete zavzele tudi zadnje obrambne položaje baskovskih čet pred Bilbaom. V Begoniji je mesto z navdušenjem čakalo nacionaliste. Nacionalistična letala so metala letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se mirno uda. Radijska postaja v Bilbaou je od včeraj j>or>oldne v nacionalističnih rokah in oddaja jx> njihovih navodilih. Nacionalistične čete sedaj samo še čakajo na povelje za naskok na mesto. Edina ovira je v tem, da baskovske čete še niso zapustile nekaterih odsekov železnega obrambnega obroča in se trdovratno branijo ter tako omogočajo umik svojim tovarišem iz Balbaoa. Nacionalistični krogi trdijo, da bo generaliteta izdala jiovelje za naskok na mesto šele tedaj, ko bodo nacionalisti zasedli vse strategične j>ostojanke okrog mesta, predveem obalo reke Nevrion. Berlin, 16. junija, b. Vest o torpediranju nemške j>omožne križarke »Leipzig«, ki se je razširila v pretekli noči, je jx>vzročila v tukajšnjih političnih krogih velikansko vznemirjenje. Uradna oblast se je obrnila na poveljnika nemškega brodovja, ki pa je sporočil, da ni bila potopljena niti kaka nemška niti italijanska ladja in da jo vest izmišljena. Nazaj v odbor London, 16. junija. AA. (Ilavas.) Italijansko in nemško poslaništva sta izdali tale skupni komunike: Nemški in italijanski poslanik sla danes obvestila predsednika odbora za nevmešavanje, da sta na temelju sobotnega sporazuma med štirimi pomorskimi državami, odgovornimi za pomorsko nadzorstvo na podlagi načrta za izvrševanje nadzorstva v španskih vodah, nemška in italijanska vlada sklenili ponovno stopiti v sodelovanje z odborom za nevmešavanje in aktivno sodelovali pri jx>niorskem nadzorstvu v španskih vodah. Zagrebška vremenska napoved: Hladno in ob- in?no a padavinami. Dunajska vremenska napove«: Prehodno zboljf sanje vremena je možno, verjetneje pa je slabo in deževno vremo. Španija v „Dom in Svetu" pa globlji pogledi Daljni vzroki revolucije Med vzroki — nekako daljnimi vzroki španalce revolucije navaja K. gospodarski in socialni prepad med družabnimi plastmi, potem zadržanje Cerkve, ki je korakala z imovitimi 6loji, zanemarjala pa versko vzgojo naroda. Duhovščina je pač poučevala t šolah, vzgojila je pa svoje učence v fevdalno, aristokratsko kapitalističnem pravcu, brez smisla za potrebe nižjega ljudstva. V tem smislu je zlasti prednjačila viija duhovščina. Zato je ob revoluciji »avtomatično zmagal družabni, ne pa krščanski čut«. Cerkev se je znašla v objemu s kapitalom, veleposestvom, s »fašisti« v fronti proti delovnemu ljudstvu ... »Izbruh ljudskega sovraštva proti duhovnikom je bil neizbežen.« Ali se vse to re« krije z objektivno resnico? Mi vemo, da je danes polno sil na delu, ki hočejo vso krivdo za španske grozovitosti naprtiti katoliški Cerkvi, ki je tako silovito v tej nesrečni deželi preganjana. Poznavalci zgodovine se nad temi prizadevanji ne čudijo, ker se je dosedaj še vedno prav isto dogajalo. le prvi kristjani so bili odgovorni za vse zlo, ki je ■prihajalo nad državo. Katoliška Cerkev, talko slišimo govoriti svobodo-mislece in komuniste, je v Španiji ovirala eo-calien napredek in s tem postala odgovorna za nesrečno revolucijo. Napačno bi Filo zamikavati, da so blK v Španiji kakor še marsikje na svetu tudi cerkveni krogi, ki niso imeli pravega razumevanja za novo nastala socialna vprašanja. Tudi dobri poznavalci Španije in obenem odkriti prijatelji Cerkve ne zanikajo, da je od cerkvene strani objektivno bilo marsikaj zamujenega in da je dušno pastirski aparat zaostal za časovnim razvojem. Smotrenega dušnopastiTskega dela zlasti med delavstvom skoraj niso poznali. Med tem, ko je bilo po samostanih na stotine duhovnikov, so bile zunaj fare s 70—100.000 dušami in še večje, posebno po mestih, v katerih o kakem urejenem dušeferižništru ni bilo govora. Razven tega so bili najtesnejši stiki med plemstvom, bogatim meščanstvom in zlasti višjo duhovščino, preprosto ljudstvo pa se je čutilo od cerkvene strani zapuščeno in je v verskih vprašanjih bilo največkrat docela zanemarjeno. To je obširno očrtal tudi K. Toda njegova podofca cerkveno političnega položaja pred revolucijo vendarle ni objektivna, ker je enostranska. Čitatelja, ki sam nima priložnosti, da bi zajemal iz popolnejših virov, zavede k napačni sodbi ter ga zakrkne proti ljubezni in spoštovanju do božje Cerkve. Španija se je pred vojno strahovito hitro industrializirala, ker je vsled svoje nevtralnosti imela bogato priliko, da prodaja vsem vojujočtm se državaim živež in vojni material. Nastale eo velike množice industrijskega proletariata, ki mu s svojimi vzgojnimi sredstvi in načinom prosvetnega dela nista bili kos ne država, ne Cerkev. Toda duhovščina ne morda zaradi tega, ker je bila docela predana mamonizmu in kapitalizmu. Res, bila je neuka, neizobražena, nedejavna, ker tudi sama ni imela primerne vzgoje. Toda velikanska večina španske duhovščine je tudi že pred ločitvijo Cerkve od države živela v zeio skromnih gospodarskih razmerah. Večina župnikov ni imela večjih letnih dohodkov kot kak p od uradnik. Povprečen letni dohodek župnikov so računali do 1000 peset, za ostalo farno duhovščino pa še manj, to bi bilo mesečno po naše kvečjemu okrog 600—700 Din. Za to plačo res ni treba nikogar zavidati. Samo po mestih so bili vsled večje stolnine večji dohodki. Tudi višja duhovščina ni bila bolje plačana kot srednji uradnik. Cerkev kot ustanova tudi ni bila bogata, kar se neprestano zmotno ponavlja. »Njeno edino bogastvo so bile umetnine, ki jih je brezplačno varovala kot narodne umetnine. Tudi samostani na splošno niso bili bogati, življenje menihov pa je bilo tako skromno in strogo, da bi le malokateri tujec mogel vzdržati. Pač pa si pri vseh, na severu in na jugu vedno našel polno pripravljenost pomagati bližnjemu.« (Dr. Norbert Grohauser: Um die Hintergriinde der spanisehen Tragodie, Schon. Z. 22. nov. 1936.) Samostani so večkrat imeli veliko posest, latifundije. Toda ne smemo prezreti, da so bile samostanske družine z več sto člani, ki eo morale od česa živeti. Pogosto se navaja veliko število hektarjev zemlje, ki so jo posedali samostani. Ne pove pa se, da eo t Španiji velikanski predeli dežele, ki so nerodovitni ali le malo rodovitni, ker primanjkuje deževja, oz. manjka primernih vodnih naprav za umetno namakanje. Obdelanega je bilo 38% površja vse drugo je travnik, gozd ali pa pušča. Navadno ee tudi čisto prezre, da Cerkev nikakor ni imela tistega vpliva na vodstvo države, kot se danes hoč« prikazati. Inteligenca, katere velik del se je izšolal v Franciji, je bila po večini svobodomiselna in liberalna. Da priprosti duhovnik, ki je največkrat izhajal iz najnižjih ljudskih plasti ni našel zopet stika z delavsko in kmečko maso, ni bila kriva vedno le njegova nesposobnost, ampak tudi močna protivereka agitacija anarhistov in socialistov. Poleg tega je treba upoštevati politične razmere in odpor raznih ibemskih plemen in narodov proti kastilskemu centralizmu, ki je tudi dobre katoličane nagnal v tabor levičarskih radikalov, ker so jim obljubljali avtonomijo in narodno svobodo. Španski problem sploh ni tako enostaven, da bi ga bilo mogoče rešiti z marksistično čudodelno formulo: tu fašist in tam — antifašist! Toda, kakor rečeno: bilo bi zgrešeno, ko bi kdo hotel vse opravičiti, kar 60 cerkveni krogi zamudili na kulturnem in socialnem polju. K objektivnosti pa spada, da je tudi tiste razmere treba razumeti in nikakor ne vsega meriti z našimi merili. Socialne razmere so bile takšne, da »o bile zrele za revolucijo. V tem so vsi poznavalci edini. Toda, ali je krivdo mogoče le Cerkvi naprtiti? Škofje eo že 1. 1921 pričeli v deželi organizirati širokopotezno socialno gibanje. Toda prišla je prepoved iz dvora in kralj sam je prepovedal nadaljnjo socialno propagando. Jezuiti so poskusili organizirati mladino in jo vzgojiti za socialni apostolat med delavstvom, ki se je vedno bolj odtujevalo Cerkvi. Toda vmes je prišla vladna prepoved in p. Laburo, ki je bil glavni vodja, je bil razvpit kot revolucionar in je moral zapustiti Španijo. — Španija sploh ni bila tista katoliška dežela, kakor smo jo gledali iz daljave. Premnogi, ki eo veljali za katoličane, so s svojim nekatoliškim življenjem dajali grdo pohujšanje. Če ne bi na zunaj veljali za katoličane, ne bi njihovih napak pripisovali Cerkvi. Tako pa so bili oni kTivi, da je krščanstvo izgubilo veljavo. In šolska vzgojal K. razprava ugotavlja, da je fcilo toliko in toliko analfabetov — in vendar je Cerkev imela prevladujoč vpliv na šolstvo! Treba jp Tnpet povedati, da država svojega šolstva v našem smislu po večini sploh ni imela. Od srednjih šol je bilo skoraj štiri petine zasebnih, po večini v rokah redovnikov. Ti pa 60 jo osnovali tam, kjer eo jo mogli vzdrževati s privatnimi prispevki staršev. Da so 1« premožni starši to zmogli, je naravno, kakor je tudi več kot naravno, da je vzgoja v takih zasebnih šolah bila zaradi tega odgovarjajoča stanu, kateremu so otroci pripadali. Res, da je po tem sistemu kmečki in delavski otrok največkrat ostal brez višje izobrazbe — toda kriva je bila država, ki 6e za ljudsko izobrazbo ni brigala, Cerkev pa tudi ni imela na razpolago toliko sredstev, da bi sama mogla iz lastnih moči povsod vzdrževati potrebne šole. Ko bi g. K. tudi ta dejstva upošteval, potem bi kot katoličan ne mogel s toliko vnemo govoriti za svojimi viri, na katerih vrednost se še povrnemo, o španski duhovščini, ki naj bi jo »v mnogih primerili sestavljali neuravnoteženi, areltgiozni tipi, brez znanja in prijema za bistveno krščansko naravo, gonski ljudje v sutanah, hlepeči po denarju; redovniki, ki jim je zadnji ideal bilo brezskrbno življenje po samostanih ... grabežljivi, leni in brez vsakega verskega življenja ... izkoriščevalci ljudstva ... najstrašnejši tlačani delavstva« itd. itd. Iz takega načina prikazovanja Cerkvenega življenja v Španiji bi človek sodil, da govori vse kaj drugega kakor ljubezen do resnice. Prav je, da si katoličani ne prikrivamo napak in da odkrito grajamo, kar je graje vredno. No imemo pa biti pri tem enostranski in krivični. Naj se g. K. samo eno vpraša: Kako je mogoče, da tako propala in materialističnim užitkom predana duhovščina v teh strašnih dneh preganjanja v tisočih in tisočih s tolikim krščanskim pogumom umira za vero in svojega Boga,.. Revolucije bližnji vzroki Toda, pojdimo daljel V naslednjih dveh poglavjih (II. in III.) govori K. o neposrednih vzrokih, ki »o vedli do revolucije in o samem pričetku upora. Tu pa je treba reči, da je piscu manjkala tudi dobra volja, da bi bil katoliški strani pravičen. — Kakšen je bil položaj katoličanov v tej dobi? G. K, mora sam ugotoviti, da so levičarske skupine, ki so v zakonodajno skupščino dobile večino, povsem zanemarile prepotrebno socialno zakonodajo, pač pa vzakonile »ločitev Cerkva od države, uveljavile razporoko in razpustile jezuitski red«, kar imenuje K. »dalekosežne stvari«, kar »o brez dvoma tudi bile... Ti kulturnobojni ukrepi vlade, ki so jo sestavljali v glavnem marksisti in pa levičarski {ramasoni, so vzbudili v španskem narodu siloviti odpor, čigar posledica je bila temeljit poraz vladnih strank pri volitvah 1903. Ta polom kulturnobojne fronte imenuje K. — »konservativno reakcijo«, pri čemer pa ni opazil, kako si nasprotuje, ker je malo prej pravilno trdil, da prejšnja vlada ni znala izvesti nobenih gospodarskih in socialnih reform. Res je prišla reakcija, toda ne na socialno napredno delo, temveč na preganjanje vere in Cerkve. Tudi Gil Roblesu in njegovemu delu K. ni pravičen. Gil Robles res ni uspel. Toda življenjsko delo kakega javnega delavca vendar ne smemo meriti po njegovih trenutnih uspehih. Mnogo in celo največjih mož lega v grob z neuspehom (n. pr. Napoleon, Hanibal i. dr.), pa je zgodovina njihovemu delu in geniju Iz pravična. Gil Robles je prvi organiziral španske katoličane, dvignil je njih zavest in jim dal premišljeno izdelan in napreden krščansko socialni program. Znal je navdušiti mladino in ji odkazati praktično kulturno in socialno delo. Uspel pa ni prodorno radi tega, ker je imel proti sebi sile, nad katerimi ni imel moči in oblasti. Predvsem se je kot demokrat, če je hotel biti sam deležen na oblasti, moral vezati z drugimi strankami, ki so imele povsem drugačen kulturni in socialni program, n. pr. z Lerrouxovimi radikali, ki so sproti skušali zvodeniti vsako njegovo akcijo. Našel tudi ni razumevanja pri velikem delu samih katoličanov. Ker je bil republikanec, so mu nasprotovali monarhisti, radi zahtev po socialni reformi si je nakopal nepomirljivo nasprotje konservativnega veleposestva. V tem pogledu je ostale katoliške voditelje po svoji uvidevnosti visoko presegal. Tudi je povsem pravilno uvidel (najbrže precej pod vtisom genialnega Herrera, glavnega urednika dnevnika El Debates), da je rešitev španskega katolicizma v povsem modernem kulturnem in socialnem delu. Napravil je pa kot Španec dve veliki napaki: bil je centralist in ni pojmoval upravičenih avtonomističnih teženj Kataloncev in Baskov, s čimer jih je pahnil v naročje levičarskega tabora. Drugo napako pa je napravil 1934 kot vojni minister, ko je po zatrtem uporu as turških rudarjev pustil nad 20.000 ljudi po ječah. Po zakonu in kot čuvar zakona je bil do tega upravičen. Toda ni računal z ljudsko psihologijo, ki »e vedno postavi na stran tistega, ki se zdi preganjan. Španec po svoji davni tradiciji smatra, da je vstaja ali opor proti oblasti sveta dolžnost in pravica vsakega pravega Španca. Ko je vojaštvo zatrlo upor sovjetsko in anarhistično organiziranih Asturcev, je javno mnenje bilo na strani vlade. Toda masa ni mogla razumeti, zakaj naj bi uporniki bili tako strogo kaznovani, kakor se je v tem primeru zgodilo. Naenkrat je upornikom naklonilo svoje simpatije, ker je v njih videlo žrtev oblasti. Španec je namreč po svoji naravi kaotičen, revolucionar in anarhist. Dober poznavalec španskih razmer in sam Španec, Marc le Mondčque piše o francoski reviji Etudes (5, jan. 1937), da se radi socialnih neprilik — in naj so bile ie tolikšne, španski pro-letarec ne bi nikdar uprl. Njemu zadostuje dnevno kos kruha, krompir in posoljene sardine — kar prav za prav nima nobene cene. Toda njegov najvišji ideal, okrog katerega se pleto vse njegove misli, je absolutna in neomejena svoboda, on je anarhist, ki sovraži vsako obliko vladavine. Tega mladi Gil Robles ni uvidel, ali pa v danih razmerah ni mogel upoštevati. Toda simpatija ljudskih mas s kaznovanimi in zaprtimi anarhisti je mnogo pripomogla k nadaljnjemu razvoju Španije — na levo. V celem Kocbekovem članku je morda najbolj nekritična ona trditev ko pravi, da se je »upor sprožil brez pametnega razloga«, češ, saj tedaj niso vladali komunisti, ampak je Španija imela meščansko vlado. »Fašisti« so se torej uprli iz koristo-Ijubja, »ilegalno in protizakonito«, upor jim je »narekovala družabna užaljenost in strankarska strast«. Poglejmo, kako je s to stvarjo. Najprej usodne volitve 16. februarja 1936. leta Po parlamentarnem običaju bi moral dobiti volilno vlado Gil Robles, ker je bil vodja najmočnejše parlamentarne skupine. Toda predsednik republike Alcala Zamora Gil Roblesa ni maral osebno; bil jc pa tudi hud nasprotnik njegove politične skupine. Tako je volitve izvedel njegov človek, in sicer tako, da so levičarji, katerim sc je Alcala Zamora moral zahvaliti za predsedstvo, dobili večino. Toda za to uslugo sc jc Zamori »frente popular« slabo izkazala., Komaj je dobro dobila oblast v roke, ji je postal odveč. Rabila je še bolj radikalno levičarskega, čisto svojega človeka in Zamora je moral odložiti predsedstvo republike in je bil srečen, da je odnesel celo kožo v inozemstvo. Ko pa je mož bil enkrat v Švici, je s svojim polnim podpisom: Niceto Alcala Zamora, bivši predsednik republike popisal v Journal de Geneve (17. januarja 1937), kakšne šo bile tudi znamenite volitve, v katerih je »ljudstvo«, kakor se izraža g, Kocbek, dobilo večino. Zamora takole pripoveduje: »Ljudska fronta je prišla na oblast s pomočjo vodilne metode, ki je absurdna in krivična in ki daje relativni večini, pa čeprav predstavlja napram drugim strankam absolutno manjšino — v parlamentu absolutno večino. Tako se je zgodilo, da je ljudska fronta v mnogih okrajih s 30.000 glasovi manj kot jih je dobila opozicija, odnesla 10 mandatov od 13, čeprav je dobila le 1 ali 2% več glasov kakor prva najmočnejša stranka za njo. In to |e bil slučaj v mnogih okrožjih.« »Po številu oddanih glasov za opozicijo smo videli, da je Frente papular bila tepena, kljub temu, da »o v popoldanskih urah z vsemi svojimi zelo številnimi masami anarhisti pritisnili na volišča. Anarhisti so se do tedaj vedno vzdržali volitev. Frente popular je legalno dobila nekaj prav malega nad 200 mandatov od 473, kolikor jih je štel parlament. Bila je v skupščini najmočnejša manjšina, absolutne večine ni dosegla. Toda hitro •• ft je posrečilo, da fe dobila tndi to, in sicer na ta način, da je poteptala vse ozire na zakon in vest.« »Zgodilo pa »e je to na sledeči način: Že 17. februarja, torej dan po volitvah je ljudska fronta, ne da bi čakala izida uradnega voiilnega skruti-nija, ki bi imel dokončati svoje delo 20. februarja, pognala svoje mase na ulico, pričela je z neredi in štrajki in zahtevala nasilen prevzem oblasti. V upravi je nastala kriza in več prefektov je odstopilo. Množice so vdrle v volilne lokale, se polastile volilnih zapiskov in na mnogih krajih potvo-rile volilne rezultate. Na ta način ni bilo več težko dobiti za »frente popular« prevladajočo večino.« »S to večino, ki so jo na bizaren način podprli Baski, je »ljudska fronta« izvolila komisijo za potrditev mandatov, V gotovih okrožjih, kjer je opozicija (desnica) bila zmagovita, so bili vsi mandati razveljavljeni, nasprotno pa so bili proglašeni za poslance kandidati ljudske fronte! To ni bila le slepa strankarska strast, ampak premišljen in do kraja izveden načrt, kako priti do oblasti.« Tako popisuje rojstvo ljudske fronte in njeno zmago predsednik španske republike, ki je bil gotovo o vseh dogodkih najnatančneje poučen in ki je po 7 tednih moral odstopiti, ker ni hotel teptati ustave in zakonov. — Kaj naj si mislimo o tako pridobljeni »legalni« oblasti »ljudske fronte«, kar nam je K. v svojem članku popolnoma zamolčal? (Daljes.) Danes sestanek predsednikov vlad držav Mate zveze Bukarešta, 16. jun. TG. Posvetovanja med dr. Hodžo in Tatarescomso končana. Uspeh je bil dosežen v vseh točkah. Dr. Hodža je sedaj lahko prepričan, da vlada strnjena fronta v politiki držav Malo zveze. Romunija bo tudi nakupila znatne množine orožja na Češkoslovaškem in ga tudi plačala. Dr. Hodža se je nocoj odpeljal v Turn Severim ob etnem s Tatarespom in Atrtonescom. Jutri zjutraj ee pripelje v Prahovo ministrski predsednik dT. Stojadinovič. Vsi trije predsedniki vlad se bodo jutri vkrcali na romunsko donavsko ladjo »Kralj Karol«, kjer bodo imeli posvetovanja, medtem ko bo ladja plula po Donavi. Državnike spremlja številno spremstvo ter mnogo časnikarjev. Jutri zvečer bo izdano uradno poročilo o -uspehu posvetovanj in o sklepih, ki se tičejo srednje Ev rope, predvsem Madjarske. Ni čudno . . . Stalin bolan Upori armade po številnih krajih Rusije Rim, 16. jtra. b. Agencija Štefani poroča iz Varšave, da je dunajski specialist dr. Oettinger, kl je hil nnjno poklican v Moskvo, da pregleda Stalina, ob vrnitvi izjavil, da fe njegovo zdravstveno stanje zelo težko, ker ima sladkorno bolezen in pa raka na mehurja. Zato bi bila nujno potrebna operacija. V zvezi s tem je bil zaslišan tudi znani kirurg dr. Finsterer in povabljen v Moskvo, vendar pa je povabilo odbil, ker je mnenja, da bi bila takšna operacija prenevarna ter da je zanjo prepozno. Semkaj prihajajo vesti o nadaljnjih aretacijah v sovjetski Ruisiji. Razen tega se je izvedelo-, da je v številnih krajih Rusije prišlo do hudih uporov, ki se uradno zanikajo zaradi tega, da ne hi zanej zvedeli še drugi kraji v sami Rusiji. V Nahičevanu je prišlo do hudega upora med donski-mi kozaki, ki jih je hote Stalin pridobiti za sebe ter jim je nedavno dat iste časti in koristi, kakor eo jih uživali nekdaj v carski Rusiji, in pa med člani GPU. Donski kozaki so skoraj povsod porazili čekiste, nekatere oddelke GPU so naravnost masakrirali. Samo manjšim posadkam se je še posrečilo obdržati svoje položaje v samem mestu Nahičevanu. Nujno je bila poslana vojaška pomoč, toda trdijo, da so tudi vojaki prestopili h koza-kom ter štrli odpor čekistov. Po ulicah so postavljene barikade, vlada pa je poslala nujne okrepitve, ki imajo povelje, obvladati upor. V samem Nahičevanu so oblasti že obnovile red, sedaj Županska in Kmečka zveza v Belgradu Belgrad, 16. jun. m. Davi je prispela semkaj delegacija Županske in Kmečke zveze ter zastoj> niki vinogradnikov, da izvršijo sklepe občnih zborov tako Županske kakor tudi Kmečke zveze. V de-putaciji so Nande Novak, Alojzij Mihelčič, Ivan B rod ar in Ivan Vesenjak. Deputacija je bila davi sprejeta pri gradbenem ministru dr. M. Kožulu, pri katerem je posredovala radi razdelitve fonda za javna dela. Zastopniki obeh organizacij so gradbenega ministra prosili, daj 6e upošteva pri razdelitvi kreditov v večjem obsegu tudi Slovenija. Dalje so prosili, naj 6e jjodeli čim širša samouprava okrajnim cestnim odborom. Nato so se zastopniki podali k pomočniku ministra dr. Spali a ing. Senjanoviču, kateremu eo izročili resolucijo občnih zborov obeh zvez. Dopoldne je zastopnike omenjenih organizacij sprejel kmetijski minister Stankov ič, pri katerem so posredovali radi starostnega zavarovanja kmetov in delavcev ter prosili, naj bi se prispevek kmet. ministrstva za nabavo kmetijskih 6frojev čimprej nakazal banovinam. Ministra Stankoviča so opozorili tudi na nujno potrebo ozdravitve zadružništva v Sloveniji. Gg. Novaka, Mihelčiča, Vesenjaka in Brodarja je dopoldne 6»rejel tudi minister dr. Krek. Izročili so mu resolucije svojih občnih zborov. Dr. Krek je deputaciji obljubil vso fiodporo. Ob 6 popoldne je deputacijo sprejel notranji minister dr. Anton .Korošec, kateremu so prav tako izročili resolucije ter ga prosili za pomoč kreditnemu zadružništvu. Posredovali so radi rešitve vprašanja ljubljanske bolnišnice in spremembe občinskega zakona. G. ministra so prosili tudi za posredovanje, naj bi se čimprej izaal zakon o samoupravnih financah, da bi se občinam odvzela bremena za okrajna načelstva in bi se jim dala čim večja samouprava. Zastopniki Županske in Kmečke zveze bodo jutri sprejeti pri finančnem ministru dr. Letici, guvernerju Narodne banke dr. R a d 06 a v 1 j c v i ču in upravniku Državne hipotekame banke. Izpiti za carinske uradnike Belgrad, 16. junija. AA. Na osnovi čl. 1 zakona o organizaciji finančne uprave, je finančni minister izdal spremembe pravilnika za višje državne strokovne izpite carinskih uradnikov. Po teh so za napredovanje v 6 položajno skupino carinski uradniki, katerin zvanja se razporejajo od 9. do 5. po-ložajne skupine, dolžni poprej napraviti višji državni strokovni izpit. Po določilih pravilnika ga lahko delajo samo carinski uradniki 7. položajne skupine, ki imajo najmanj 12 let dejanske državne službe. Carinski uradniki, ki so že napravili višji državni strokovni izpit po dosedanjih določilih 7.a napredovanje v 7. položajno skupino, niso dolžni delati ta izpit še za napredovanje v b. skupino. pa se je pričelo streljanje v masah, kar povzroča novo ogorčenje in bo bržkone uporniški val zajel še sosedne pokrajine. Začudenje v Tokiu Tokio, 16. jun. b. Vesti o aretiranih generalih v Moskvi tukaj niso povzročil« posebnega iznena-denja, senzacijo pa je povzročila aretacija Karaha-na in Jurerajeva, ki sta bila oba svoječasno poslanika v Tokiu. Japonskim krogom ni anano, zakaj naj bi bila aretirana oba odlična diplomatska predstavnika, zlasti pa Karahan, ki je n« Daljnem vzhodu vodil uspešno komunistično politiko, ki je Moskvi mnogo pomagala. Razen tega so pnHšle>«em-kaj iz Vladivostoka vesti, da so ee tanlk&j mornarji na nekaterih vojnih ladjah. Podrobnosti ni mogoče izvedeti, ker je meja pri Vladivosrtoku hermetično zaprta, v luko pa ne sme raphrtti. nt>-bena tuja ladja. sif»»wvjw»fj Pariz, 16. junija. AA. (Havas.) Iz Moskve poročajo, da je general Vorošilov imenoval šefa poli-, tičnega vodstva rdeče vojske Petra Adeksandroviča Smirnova za armadnega komisarja drugega razreda. Smiraov pride na mesto generala Gamarika, ki si je sam vzej življenje. Varšava, 16. jun- c. Poljski listi objavljajo, da včeraj ves dan ni prišel več noben vlak iz Rusije. Vendar listi menijo, da meja najbrž ne bo ostala dolgo zaprta. Jugoslovani obsojeni na Dunaju Dunaj, 16. junija. AA. (Korbiro). Tu se je vrSi-la razprava proti večji eikupini jugoslovanskih .in avstrijskih komunistov, ki eo jih lani prijeli na Dunaju. Skuipina je delovala z Dunaja protizakonito, njeni člani so potovali po raznih deželah s ponarejenimi potnimi listi. Izmed jugoslovanskih držav-vljanov eo v tej skupini obsodili na ječo in na izgon iz Avstrije za vedno naslednje: Mariča Ivana, mehanika iz Splita, Marušiča Dragotina, delavca iz Zagreba, Srdjo Pirca iz Sarajeva, Hudomalja Karela in Kidriča Borisa, oba iz dravske banovine. Kr. ladja „Jadran'4 v Neaplju Belgrad, 16. junija. AA. Poveljnik kr. ladje »Jadran«, ki je priplul 14 t. m. v Neapelj, je sporočil tole: 14. t. m. so bili opravljeni vsi uradni obiski vojaških in civilnih oblastev. 15. t. m. dopoldne eo si gojenci pomorske vojaške akademije in podčastniške šole ogledali pristanišče in pristaniške naprave. Opoldne je šel poveljnik ladje z več ladijskimi častniki kosilo, ki jim ga je priredil poveljnik južnotirenskega morja. Popoldne so si gojenci in ostala posadka ladje ogledali mesto. Hrib se je utrgal Sarajevo, 16. jun. b. Zaradi hudega deževja se je v petek ponoči utrgal velik hrib pri Vranduhu. Hrib je zasul državno cesto, ki veže Sarajevo z Brodom, tako da je promet oviran. Vlak, ki je pri-vozil ob 5.06 je naletel na kup zemlje ter sta ee lokomotiva in prvi vagon prevrnila. Promet je bil obnovljen šele ob 13. Belgrajske vesO Belgrad. 16. junija. AA. Sinoči ob 20.26 se je pripeljala Nj. Vel. kraljica Marija iz Romunije v Belgrad. Belgrad, 16. junija. AA. V želji, da se že izdelane spremembe in dopolnitve v zakonih o srednjih šolah, učiteljiščih in meščanskih šolah ko-mieijsko pregledajo in da se jim da dokončna obli-ak, je prosvetni minister Dobrivoje Stosovič sklenil sestaviti odbor, ki bo opravil to delo in dal svoje predloge. Za člane tega odbora so imenovani med drugim tudi sledeči Slovenci: dr. Sušnik, načelnik banske uprave v Ljubljani, G. Šilih, profesor učiteljišča v Mariboru in (ime v radio-gramu izpadlo) upravitelj meščanske šole v Ljubljani (ime gosjKKia Avala ni dala). Belgrad, 16. junija. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojndinovič je danes dojioldne sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu niftrljnrKUeg« poslanika na našem dvoru Valdemarja de Alla, bolgarskega poslanika Ivana Popova in kraljevskega jioslanika v Berlinu Aleksandra Cinca-Markoviča. Sokol in politika Dne 5. decembra 1929 je bil na predlog ministra za vojsko in mornarico podpisan in proglašen zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslovije. Prvi člen tega zakona pravi, da se »za telesno in moralno vzgojo državljanov ustanovi viteška organizacija pod imenom Sokol kraljevine Jugoslavije«. Dne 14. februarja 1930 pa sta takratni prosvetni minister Boža Maksimovič in takratni vojni minister general Hadžič podpisala »Statut o organizaciji in poslovanju Sokola kraljevine Jugo6lovije«, ki v svojem členu 3. določa, da lahko postane član Sokola kraljevine Jugoslavije vsak vsaj 18 let stari državljan kraljevine,« če je v svojem in družabnem deloVanju neoporečen.« Vrhovna zveza Sokola pa je na podlagi pravic, ki jih dajeta tako zakon kakor pravilnik, izdelala celo vrsto resolucij, ki so bile izdane v posebnem zvezku pod naslovom »Pu-tevi in ciljevi Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije« in kjer so merodajna za vse župe, društva, čete in posamezne člane Sokola določila gotova načela, ki naj tvorijo idejno osnovo organizacije in njenega dela. V resoluciji štev. 19 beremo: »Sokol kraljevine Jugoslavije je obča narodna in nepolitična organizacija. Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije, sokolske župe, sokolska društva in čete pa niti posamezni izrečno kot Sokoli ali zastopajoč sokolske organizacije, ne smejo v političnih manifestacijah niti dajati politične izjave«. Resolucija štev. 20 pa določa: »Sokolstvo priznava svobodo prepričanja in misli vsakega posameznika. Sokolstvo spoštuje vsako vereko naziranje in čustvovanje, ker smatra, da ie vera najintimnejši del notranjega duševnega življenja. Sokolstvo sprejema načelo verske strpnosti«. Navedli smo osnovne zakone, na podlagi katerih ima y naši državi Sokol kraljevine Jugoslavije svoj zakoniti obstoj in svoj odmerjen delokrog, za katerega je bil ustanovljen in ki ga zakoni države ščitijo. Preteklo nedeljo, dne 13. iunija 1937 pa smo na področju sokolske župe za dravsko banovino — in sicer na več krajih hkrati — doživeli, da so ljudje s sokolskimi znaki ali celo oblečeni v sokolske uniforme povzročili javne nerede, se zoperstavljali organom javne varnosti in reda, vzklikali proti najvišjim predstavnikom oblasti v državi kakor tudi proti članom obstoječe vlade kraljevine Jugoslavije, javno 6krunili državno himno, sramotili vero in predstavnike vere ter vzklikali Petru Živkoviču ter 06ebam, ki stoje na čelu izrazito političnih strank in so nedavno dobili še čisto nosebno politično obeležje. To se je zgodilo v Ljubljani. Drugod — kje, lahko jjovemo — so ljudje oblečeni v 6okolske uniforme ali s sokolskimi znaki v javnem 6nrevodu manifestirali za Jugoslovansko nacionalno stranko, vzklikali njenemu predsedniku Petru Živkoviču in z raznimi vzkliki žalili najvišje predstavnike oblasti sedanjo vlado, blatili par>eža in katoliško cerkev. Slovensko ljudstvo, ki z izjemo peščice ljudi podpira sedanjo vlado in je tako tudi soodgovorno za usodo države, se sprašuje, kako je moglo priti do takšnih dogodkov in zakaj oblast še čaka in ne izvaja posledic. , .. , Ali je Sokol kraljevine Jugoslavne postal privesek politične organizacije? Ce je to res, potem naj preneha zanj veljati zakon, s katerim je bil ustanovljen in naj bo odslej deležen zaščite zakonov, ki urejujejo življenje in delovanje političnih združenj sploh. Ali pa je starešinstvo sokolske zupe za dravsko banovino, ki je odgovorno za nošenje 6okolskih znakov in 6okolskih uniform ter odgovorno tudi za demonstracije ljudi, ki nosijo sokolske znake in se oblačijo v sokolske uniforme, samo trenutno izgubilo avtoriteto in se društva ter članstvo samo trenutno niso držala njegovih navodil? Ce je to res zakaj se pa jx>tem javnosti ne pove. da so bile od župskih oblasti ukrenjene javne sankcije proti tistim, ki so javno manifestirali proti sedanji vladi ter javno izpovedali za politično opozicijo, ki je proti tabor SLOVENSKIH fantov in mi v celju od 27. do n. junija 1»s7 SE BO NEPREKLICNO VRŠIL! ne dajte se begati od nikogar. • fantje in možje, na svidenje v ceiju i njej, ter so tudi drugače javno kršili zakon in pravilnik o ustanovitvi Sokola. Ali pa je odpovedalo starešinstvo župe, ker ni znalo vzgajati po načelih, ki jih je določil zakon? Zakaj se pa jxptem proti župskemu starešinstvu ne izvedejo sankcije, ki 60 edine na mestu, da se pokliče na odgovor in razreši, če je njegova krivda dokazana! Slovensko ljudstvo se sprašuje — in to njegovo vprašanje odmeva po vsej državi — če je res mogoče, da morajo ljudje z znaki in v uniformah organizacije, ki je bila z zakonom ustanovljena, da vzgaja ljudstvo duhovno in telesno v zveste državljane in ki iz državnega proračuna sprejema izdatne podpore, po Sloveniji javno manifestirati proti vladi, proti režimu, proti predstavnikom najvišje oblasti v državi, skruniti državno himno, agitirati za upor proti redu in miru v državi, sramotiti predstavnike vere. Na to vprašanje slovensko ljudstvo čaka odgovora. Objava banske uprave V zvezi z demonstracijami ob prihodu predsednika JNS Petra Živkoviča v Ljubljano dne 5. junija t. 1. zvečer so nastale govorice, da je bila pri tej priliki raztrgana državna zastava, ki jo je skupina omladine JNS nosila po ulicah. Po vsestranski in podrobni uradni preiskavi je ugotovljeno sledeče: Skupina omladine JNS je tega dne zvečer pred ljubljanskim kolodvorom pri vhodu pričakovala Petra Živkoviča z državno zastavo na čelu, ki so jo razvili po dolgem in povprek, da so došli vodje JNS pod njo stopili iz kolodvorskega poslopja na prostor pred kolodvorom. Zastava je bila čista in cela. Ko je ta skupina prispela na Kongresni trg, kjer je že čakala množica demonstrantov, so se proti državni zastavi iztegnile roke, kot da jo hočejo nosilcu izviti. Zaslišali so se klici iz skupine omladine JNS, ki je zastavo nosila: (Državno zastavo hočejo raztrgati!« Takoj za tem so se slišali klici iz iste skupine: »Saj to so naši, naši so!« Pomota se je pojasnila. Bili so sami omladinci JNS med seboj. Tudi tu se zastavi ni zgodilo ničesar. To zastavo je ista skupina potem še nesla skozi Wolfovo, Prešernovo in šelenburgovo ulico zopet nazaj na Kongresni trg. Med celim tem obhodom je zastava bila čista in cela. S Kongresnega trga je skupina omladine JNS zastavo končno zanesla v poslopje Kazine, razvito po dolgem in fiovprek. Zastava je bila čista in cela do trenutka, ko je izginila v poslopje Kazine. Zaslišani so bili vsi policijski izvršni organi, nadzorni in podrejeni, v uniformi in civilu, ki so zastavo videli in jo spremljali, zasledujoč vsako njeno kretanje, zaradi kontrole pa tudi še nekaj ne-službenih prič, in vsi trde enodušno, da je bila zastava nedotaknjena vse dotlej, ko jo je skupina omladine JNS odnesla v poslopje Kazine. Poslej sc ta zastava ni več pojavila na ulici. Iz pisarne kralj, banske uprave v Ljubljani dne 16. junija 1937. Kako potvarjajo resnico Dr. Kramer je s svojim podpisom izdal letak, ki opisuje dogodke preteklih dni v luči, v kateri jih vidi JNS in želi, da bi jih tudi drugi videli. Po stari navadi se v tem letaku prikazuje JNS kot edina nositeliica jugoslovanske ideje, ki ji je poverjena v obrambo jugoslovanska zastava ter država s kraljem na čelu, ki ga ta letak zopet po nemarnem imenuje isto tako, kakor so začeli pristaši te male skupine vsakokrat j>eti vzvišeno državno himno, kadarkoli kdo ogroža JNS ali pa izraža svoje nezadovoljstvo zoper njene voditelje in dejanja. V smislu te taktike, o kateri prijatelji g. Živkoviča mislijo, da se jim mora obnesti, opsuje g. dr. Kramer dogodke ob Živkovičevi ekspediciji v Slovenijo tako, kakor da bi si bili po tem neljubem gostovanju bi"šega diktatorja, ki je prepovedal Slovencem, da bi se imenovali narod, izzvani politični nasprotniki JNS izbrali prav za prav za tarčo ne tega gospoda in njegove spremljevalce, ampak samo Jugoslavijo, jugoslovansko ideologijo in jugoslovansko narodno misel! In vendar g. dr. Kramer sam dobro ve, da je veljalo vse edinole tistemu Petru Živkoviču in tisti ideji jugoslovenskega fašizma, katero je ta mož svojčas kot šef vlade predstavljal in ki jo hoče danes kot šef opozicije zopet uveljaviti v borbi zoper vlado, ki si je zapisala na program vpostavitev popolne demokracije. Kako avtor letaka sam dobro čuti, da je eks-pedicija Petra Živkoviča pomenila hudo izzivanje slovenskega naroda in dežele pa velike večine Slovenije ter slovenske JRZ, ne izvzemši drugih skupin, ki so odločno proti jugoslovenskemu fašizmu, to dokazuje njegov letak sam, v katerem skuša g. Živkoviča opravičiti, češ, da je zavzemal v najbolj kritičnem trenutku našega državnega in nacionalnega življenja prvo mesto v državi. Seveda je to opravičevanje jalovo, zakaj ne samo slovenska JRZ, ampak tudi oni slovenski demokrati, ki so ostali zvesti samostojni demokratski stranki in tvorijo danes močno opozicijo zoper dr. Kramer-jevo skupino, niso pozabili, kaj je g. Peter Živkovič takrat na prvem mestu države pomenil, namreč moža, ki kritičnega trenutka našega državnega in nacionalnega življenja niti najmanj ni rešil, ampak krizo le poostril, tako da je država po šestih letih diktature bila na robu propada. G. dr. Kramer pa, ki se sicer z vsemi štirimi otepa odgovornosti za diktaturo, povzdiguje sedaj njenega prvega služabnika naravnost v nekega rešitelja države, kar je v najostrejšem nasprotju s tistimi »Jutroviml« članki, v katerih si JNS dan na dan iznova pere roke, češ, da diktature in njenih ukrepov, naperjenih zlasti proti slovenskemu narodu in njegovim svetinjam, ni kriva ona, ampak bog-vekdo ... Kako da je zdaj ta Peter Živkovič postal simbol in malik JNS, o katerem zahteva dr. Kramerjeva družba, da naj se mu klanja vse slovensko ljudstvo in poljublja njegov škorenj, ki ni pogazil vseh ljudskih svoboščin samo pri nas, ampak v vsej državi? Dobro bi bilo, če bi dr. Kramer izdal še en letak, v katerem nam bi pojasnil to čudovito protislovje jeenesarske politike. Za nas pa Peter Živkovič ni noben simbol Jugoslavije in jugoslovanske misli, marveč je postal ravno nasprotno simbol tiste politike, ki hoče naši državi in jugoslovanstvo s pestjo vsiliti misel centralizma in unitarizma, ki proglaša, da je slovenstvo v nasprotju z jugoslovanstvom in da se zato mora likvidirati. Zato dr. Kramerjev letak ne bo dosegel svojega cilja, da bi čisto strankarsko politično eks-pedicijo Petra Živkoviča naslikal kot nekak slovesen pohod jugoslovanstva v Slovenijo, ki naj se izpreobrne k edino pravi državni in nacionalni ideji, češ, da se v Sloveniji »jugoslovenska misel proglaša za vsiljeno, protinarodno in plačano ideologijo«. Dr. Kramer dobro ve, da kaj takega v Sloveniji ni nihče trdil in noben časopis kaj takega ni zapisal. Vsiljena, protinarodna in plačana ideologija je jugoslovenski centralizem in aniiarizem, ki je nasprotnik slovenskega duha in ki ga zato slovenski narod odločno odklanja in se mu nikoli ne bo uklonil, ker le dober Slovenec more biti dober Jugoslovan, tisti pa, ki slovenstvo označujejo kot nezdružljivo in nasprotno jugoslovanstvu, so grobokopi jugoslovanstva in države. Letak dr. Kramerja se poslužuje cele vrste neresnic in izmišljotin zagrizene strankarske fantazije. Dr. Kramer na primer pravi, da je bila ob demonstracijah dr. Živkoviča oskrunjena državna zastava in zasramovana državna himna, pri čemer da so varnostni organi igrali popolno pasivno vlogo. Policijsko pa je ugotovljeno, da se jugoslovanski zastavi, ki jo je nosila tako zvana omladina JNS, ni zgodilo prav ničesar, da so z njo ti omladinci po mili volji demonstrirali za Petra Živkoviča in dr. Kramerja, da so tudi neovirano peli razne himne, med njimi tudi državno, ki so jo le profanirali, ker se v nobeni kulturni državi državna ali kraljeska himna ne sme izrabljati in propagirati za sredstvo strankarskih demonstracij. Kakor ugotavlja banska uprava, se državne zastave omladine JNS nihče ni dotaknil in je bila čista in cela do trenutka, ko je izginila v poslopje Kazine. Zato bi pač odgovoren politik, ki zavzema mesto v senatu, ne smel take trditve postavljati v ospredje svojega letaka in navezati na njo izvajanja, kakor da se je v Ljubljani oskrunjevala državna zastava, ta najvišji simbol naše jugoslovanske skupnosti. Radi bi tudi vedeli, kaj so tisti pojavi, o katerih pravi dr. Kramer, da jih je s stališča državne in nacionalne samozavesti globoko obžalovati. Takih pojavov ni nihče videl niti slišal, razen če je kdo imel take privide in halucinacije, da je videl in slišal, česar nikoli ni bilo, kakor so jih fmeli tudi tisti narodni in napredni možje, ki so ob znanih šenčurskih dogodkih trdili, da so videli pojave, potem pa se je pred sodiščem izkazalo, da je bilo vse ali zlobno izmišljeno ali pa produkt njihove bolne strankarske miselnosti. Žalibog je ta miselnost, ki vsak politični pojav, ki se ne strinja s programom JNS, ožigosa kot protidržaven, pro-tidinastičen in protijugoslovanski, popolnoma neozdravljiva, kakor kaže letak dr, Alberta Kramerja. Dobri pasta za i Obloga ali film je f začetek zobnega i kamna in gnilobe-p zato - vedno obli loge proste zobe (d2) (d3> Dovolj je, da smo pokazali na to tendenco, ki je rodila letak vodje slovenske JNS in ki hoče skaliti pogled na pravi položaj in dogodke, ki jih ni izzval nihče drugi nego tisti, ki so demonstrativno pripeljali v Slovenijo Živkoviča, da ga pred stavijo kot bodočega moža, ki naj zopet z diktatorsko pestjo uveljavi fašistično pojmovanje jugoslovanske države Da dr. Kramer brani tiste omladince JNS, ki so napadli slovenske katoliške akademike in so krivi žrtve Rudolfa Dolinarja, se spričo vsega tega razume po sebi, toda nepristranska justica bo poskrbela, da se popolnoma objektivno razjasni zadeva, ki je umevno vodstvu JNS zelo neprijetna. Sploh bo vse pojasnil čas, ki bo tudi rešil vprašanie, ali se bo naša država razvijala po zlomu diktature mirno naprej v smislu demokracije, ali pa se bodo izpolnile želje g. Petra Živkoviča, Mi prav nič ne dvomimo, da je ideologija tega moža in njegovih prijateljev definitivno zapisana smrti. Novo vodstvo frančiškanske provincije Ljubljana, 16. junija. Danes so bile v frančiškanskem samostanu pod predsedstvom generalnega vizitatorja p. Mihaela Trohe, provincijala iz Zagreba volitve novega vods'va frančiškanskega provincije sv. Križa. Za provincijala je bil izvoljen p. dr. Gracijan Heric, za kustosa p. Valerijan Landergott, za de-finitorje: p. Bonaventura Resman z Brezij, p. Teodor Tavčar z Viča, p. Krizostom Sekovanič iz Ljubljane in p. Karel Dijak iz Kamnika. Naslednje dni se bodo iz*ršile še druge spremembe v pro-vinciji. Na misijonski kongres v Grobi je! Dolžnost vsakega zavednega katoličana je, čo le utegne, da se udeleži misijonskega kongresa, ki bo prihodnjo nedeljo, 20. junija, v Grobljah. Spored: V 6obolo, 19. junija, zvečer ob pol 9 igra na prostem »Naša ajiostolac. V nedeljo, dne 20. junija, ob 9 sprejem gg. škofov; ob 10 sveta maša na prostem, inašuje nadškof dr. A. B. Jeglič, govor ima belgrajski nadškof dr. J. Ujčič; ob 11 slavnostno misijonsko zborovanje. Govore: minister dr. M. Krek, profesor J. Richter in prošt K. Čerin, nato pismeni pozdravi slov. misijonarjev in resolucije. Popoldne ob 2 pete litanije z misijonsko posvetitvijo, nato igra na prostem »NnŠn apostola«. Ljudsko petje: Pri sv. maši ob 10 in popoldne pri petih litanijah poje vse ljudstvo s spremljc-vanjem godbe. Narodne noše: Nekateri hočejo vedeti, če smejo priti v narodnih nošah. Kar pridite! Narodne noše dobe posebno mesto. Sprejem bo zraven postajališča, nato gremo na dvorišče, kjer bo sv. maša in zborovanje. Hrana 6e bo dobila tudi na mestu, vendar svetujemo, da vsak prinese za kosilo kako malenkost s seboj. Kongres se bo izvršil brez prenočevanja, zato naj vsak, ki more, pride šele v nedeljo zjutraj. Igra v soboto zvečer je za tiste, ki gredo lahko [>o igri domov. Če kdo hoče prenočevati, mora prej sporočiti. Polovična vožnja je dovoljena. Komur prido bolj j)oceni nedeljska povratna karta, naj zahteva to. Velja od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Razstava. Velika misijonska razstava bo odprta vsak dan do misijonskega kongresa. Urejena je z veliko skrbjo. Tudi misijonski film bo vsakega očaral. Izkaznice za misijonski kongres in razstavo sn dobe pri župnih uradih in na samostanskih portali v Ljubljani. Izkaznica je potrebna vsakemu udeležencu. Stane 3 din. — Pri zaprtju, motniah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodeo kozarec naravne »Franz-Josej grenčice«. Razpisana učiteljska mesta Belgrad, 16. jun. m. Prosvetno ministrstvo je razpisalo v Sloveniji naslednja prazna učiteljska mesta: I. Kraji, za katere je treba 10 let službe Okraj Ptuj: Ptuj-okolica 1 za moške, 1 za ženske. II. Kraji, za katere je treba 8 let službe Okraj Črnomelj: Črnomelj 1; Metlika 1. — Okraj Krško: Kostanjevica 1. — Okraj Lendava: Dol. Lendava 2 za moške, 1 za ženske. — Okraj Ptuj: Ormož 1. — Okraj Litija: Višnja gora 1 za moške, 1 za ženske. — Okraj Kranj: Tržič 1 za moške. — Okraj Laško: Laško 1. III. Kraji, za katere je treba 5 let službe Okraj Brežice: Podsreda 1 za moške; Rajhen-burg 1. — Okraj Celje: Vransko 1 za moške, 1 za ženske; Sv. Jurij ob južni žel. 1 za ženske. — Okraj Dol. Lendava: Turnišče 1 za ženske. — Okraj Kamnik: Domžale 1. — Okraj Konjice: Vitanje 2 za ženske. — Okraj Laško: Trbovlje 1 z& moške; Trbovlje-Vode 1 za moške, 2 za ženske. — Okraj Ljutomer: Gornja Radgona 2 za ženske. — Okraj Logatec: Planina 1 za moške. — Okraj Maribor levi breg: Sv. Lenart 1; Sv. Trojica 1 za ženske. — Maribor desni breg: Makole 1 za moške, 2 za ženske; Studenice 1 za ženske; Sv. Lovrenc 1 za moške. — Okraj Novo mesto: Žužemberk 1 za moške. — Okraj Dravograd: Dravograd 1 za moške; Guštanj 1; Marenberg 1; Muta 1 za ženske. — Okraj Slovenjgradec: Velenje 2 za ženske. — Okraj Škofja Loka: Železniki 1 za moške. — Okraj šmarski: Kozje 1 za moške, 3 za ženske; Lemberg 1 za ženske; Pilštajn 1 za moške, 1 za ženske; Rogatec 2 za ženske; Šmarje 1 za moške. Prazni oddelki po vaških šolah Okraj Brežice: Bizeljsko 2, Blanca 1 za moške, Kapela 1 za ženske, Pečice 1 za ženske, Pi-šece 1 za ženske, Senovo 3 za ženske, Vel. Dolina 1 za ženske, Videm 1 za ženske, Zabukovje 1 za ženske, Čatež 1 za moške, 1 za ženske. Okraj Celje: Nova cerkev 1 za ženske, Gomilj-sko 1 za ženske, Liboje 1 za ženske, Sv. Pavel pri Preboldu 1 za ženske, Kalobje 1 za moške, Dobrna 1 za moške. Okraj Črnomelj: Stara lipa 1 za ženske, Sela 1 za ženske, Radatoviči 1 za moške, 1 za ženske, Preleka 2 za ženske, Štrekljevec 1 za ženske. Okraj Dol. Lendava: Bogojina 1 za ženske, Beltinci 2 za ženske, Pince 1 za moške, 1 za ženske, Velika Polana 1 za ženske, Dobrovnik 2 za ženske, Gornji Lakoš 1 za ženske, Črensovci 1 za ženske. • Okraj Dravograd: Črna 2 za ženske, črneče 1 za ženske, Sv. Danijel 1 za ženske, Ojstrica 1 za ženske, Prevalje 3 za ženske, Sv. Primož 1 za moške, 1 za ženske, Remšnik 1 za ženske, Kapla 1 za ženske, Vuhred 1 za ženske. Okraj Gornji grad: Nova Štifta 1 za moške, Gorica 1 za ženske, Skorno 1 za moške, Šmartno ob Dreti 1 za moške, Šmihel nad Mozirjem 1 za ženske, Solčava 1 za ženske. Okraj Kamnik: Čemšenik 1 za ženske, Krtina 1 za ženske, Peče 1 za ženske, Vodice 1 za ženske, Sv. Ožbolt 1, Moravče 1, Sela 1 za moške. Okraj Kočevje: Loški Potok 1 za ženske, Stari Log 1 za ženske, štalcerji 1 za ženske, Kužeij 1, Karavas l za moške, Dol. Topla reber 1, Gora 1, Dol. vas 1 za ženske. Okraj Konjice: Sv. Florijan 1, Zreče 1 za moške, 1 za ženske. Okraj Kranj: Besnica 1 za moške, Olševek 1 za ženske, Podbrezje 1 za ženske, Križe 1 za ženske,- Voklo 1 za moške, Mavčiče 1 za moške, 1 za ženske. o)om, ki bi vodil od svečinskega daljnovoda od ceste na Kozjak ob Pesnici do pesniškega mosta ter bi potem zavil ob državni cesti proti severu. Ce bo lelop ugodita -»Huna letina Ser pride med ljudi kaj denarja, bo gotovo vsa zgornja pesniška dolina elcktrificirana. m Regulacijo Slovenske ulice jc odobrila han-ska uprava. Regulacija se že vrši ter so mestni delavci podrli pritlično hišo, ki je stala nasproti gledališča in pa prizidek na hiši poleg oskrbniš-nice, tako da je sedaj ulica znatno razširjena. m Lepo priznanje zmagovalcu. Mariborski kolesarski športnik Štefan Rozman se je na kolesarski tekmi Belgrad-Sofija najbolj proslavi! ter je dostojno zastopal slovenski kolesarski šport. Včeraj se je Rozman vrnil iz Belgrada nazaj v Maribor. Njegov klub SK Železničar ter mariborski športniki so mu priredili v dvorani Nabavljalne zadruge lep pozdravni večer, številni govorniki so v imenu mariborske športne javnosti izrekli zmagovalcu 6voje priznanje. m Izlet v Slovenske gorice, katerega so nameravali v nedeljo prirediti Združeni zasebni in trgovski nameščenci v Mariboru, začasno iz tehničnih razlogov odpade. m V edini Alojzijevi cerkvi na Slovenskem — v bogoslovni cerkvi v Mariboru se bo obhajal god cerkvenega patrona že v nedeljo 20. t. m. Ob pol šestih bo slovesna sv. maša, popoldne ob tričetrt na štiri pa zadnji shod dobrotnikov cerkve. m V Trst, Gorico in Benetke! Tridnevi izlet z »Putnikom« posebnim vlakom od 27. do 29. junija 1937. Vozne cene vključno vizum: Trst din 200, Gorica din 215, Benetke din 265. Prospekti, informacije in prijave pri »Putnik« Maribor. m Poštna vožnja Maribor—Sv. Lenart v SI. gor. se bo oddala na licitaciji dne 21. f. m. na okrajnem glavarstvu. m Tragedija mladega dekleta — ker nima službe. Včeraj smo že poročali o obupnem dejanju mlade 17-Ietne absolventke trgovske šole Anice Novakove, ki je skočila z dravske brvi v narastlo Dravo, a 6ta jo v poslednjem hipu rešila s čolnom oba rata gostilničarke »pri Malih Benetkah« gg. Da-bringerja. Izvedeli smo o tem tragičnem slučaju nekatere podrobnosti: Mati mladega dekleta je v Jagodini v 6lužbi in je le s težavo vzdrževala hčerko v šolanju. Letos je dekle končalo trgovsko šolo, ni pa nobenih izgledov za službe. Po zaključku šole se je Novakova jjodala domov v Macelj, pred dvema dnevoma pa je prišla nazaj v Maribor po obleko. V Mariboru ima teto, pripeljala pa 6e je z večernim vlakom ter ni mogla nikogar več dokli-cati, da bi dobila prenočišče. Hotela je prenočiti v parku, tam jo je dobil 6tražnik na svojem obhodu ter jo odvedel v policijski zapor. Naslednjega jutra so jo seveda izpustili, vendar pa jc vse to tako delovalo na dekle, da je čisto obupalo ter skočilo v Dravo. Sedaj je v bolnišnici, ko jo bodo pa od tam izpustili, bo zopet prepuščena temni usodi. m Drzen tat v rokah pravice. Pri Sv. Trojici so orožniki aretirali 28-letnega brezposelnega delavca Ivana Ribiča, ki je bil radi številnih tatvin in vlomov pravcati strah za prebivalstvo Slovenskih goric. Ribič je bil 6pecijalist za vlome v hiše ob belem dnevu, ko so se ljudje nahajali pri delu na polju. Pokradel je iz takih hiš vse, kar niu je prišlo pod roke. Nakradene stvari je prodajal raznim svojim kmečkim odjemalcem, denar pa je lahkomiselno zapravljal. m Starček pod kolesom. V Košakih se je pri-petila huda nesreča. 75-letnega Antona Vicmana je na cesti podrl neki kolesar ter je starček obležal nezavesten. Prepeljali eo ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima močan pretres možganov. Celic J| I/-)' I c Pevski koncert »Celjskega Zvona« bo drevi ob pol 9 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. c Strokovna nadaljevalna šola mestne občine Celja je zaključila šolsko leto 1936-37 v nedeljo 30. maja. V letošnjem šolskem letu je bil pouk v 14 razredih, v katerih je poučevalo 28 učnih moči. V začetku šolskega leta je bilo vpisanih 325 vajencev, med temi 79 deklic; koncem šolskega leta pa je ostalo 282 članov obrtnega naraščaja, med temi 56 vaj en,k. Z uspehom je dovršilo razred 230 vajencev in vajenk, 35 jih ima popravni izpit, nesposobnih je 17. Prihodnje šolsko leto 1937-38 se bo pričelo za vse razrede v nedeljo, 5. 6ept. t. 1., pouk pa bo trajal do konca maja 1938. c V celjski bolnišnici je 14. jun. umrla 37-letna čevljarjeva žena Trbovc Marija, doma iz Harja pri Marija Gradcu. N. p. v m. c Na državni dekliški ljudski šoli v Celju bo vpisovanje novink za I. razr"-1 :-an'jek. dne 21. junija od 8—12 ter od 15—18 v pisarni šolskega upraviteljstva (I. nadstr.) K vpisovanju smejo pripeljati starši otroke, ki do 1. septembra dopolnijo 6 let, morajo pa priti k vpisu vse deklice, ki dopolnijo letos 7. leto. Za otroke, ki niso bili rojeni v Celju, naj prineso starši 6 seboj krstni list. Pred vpisom v šolo bo isti dan od pol 8—14 obvezen zdravniški pregled novink v Zdravstvenem domu (I. nadstr.). c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Poročno potovanje« s popustom«. c Opozorilo kolesarjem, motociklistom in šoferjem. Od vseh strani prihajajo poročila o večjih in manjših nesrečah, ki jih zakrivijo zdaj kolesarji, drugič zopet motociklisti in šoferji. Zato se upravičeno pritožujejo pasantje, s kako brezobzirno naglico drvijo kolesa, motorji in avtomobili često tudi po prometnih ulicah. Policija sicer pazi na te dirkače, vendar ti ljudje precej, ko pridejo izpred oči stražnika, poženejo svoja vozila zopet v dir, preveč zaupajoč v svojo spretnost. c Popravi. V včerajšnjem »Slovencu« se je vrinila napaka pri poročilu »Iz zasede ga je napadel«. Napaden ni bil župan iz Rečice ob Savinji, ampak Gluk Josip, 31 letni zidar iz Homca pri Rečici ob Savinji. Za znižanje pavšalirane pridobnine za male podeželske obrtnike Na redni skupščini Združenja kovinarjev v Ribn ici na Dolenjskem jo bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: »Pavšalizacija obrtnega davka so je siccr s finančnim zakonom za leto 1937/1938 regulirala in znatno zboljšala, toda za male podeželske obrtnike je to še veliko premalo in plačujejo še vedno previsoko pridobnino, ki nikakor ne odgovarja njihovemu zaslužku. Krivično je, da mora mali obrtnik v neprometnem kraju, v kaki gorski vasi plačevati isto pavšalirano pridobnino kot njegov tovariš, ki biva v najbolj prometnem kraju in ima vse leto delo. Prav vsled tega 6e množc odpovedi obrtov, ker naš mali obrtnik v oddaljenih kmetskih vaseh nima dela, odnosno dela komaj nekaj dni v mesecu ter je davek zanj šc vedno previsok in ga mali obrtnik nikakor ne zmore. Vsied tega zbrani obrtniki nujno predlagamo in prosimo, naj se pnvSaiirana pridobnina za male podeželske obrtnike še zniža, odnosno kategorizira tako, da tisti, ki manj in malo zaslužijo, plačajo tudi nižjo pridobnino in plačajo lo za čas, v kalerem delajo. širite katoliško časopisje! Za naš izvoz lesa v Italijo V prvih dneh junija je bila v Ljubljani seja lesne industrije pri Zvezi industrijcev, v kateri je predsedoval g. ing. Jernej Zupane. Na seji so razpravljali najprej o novi organizaciji leene industrije in trgovine, kar se je tudi že izvršilo na konferenci v Zagrebu dne 10. junija. Ker 6e bliža čas za trgovinska pogajanja z Italijo, je lesni odsek sklenil predložiti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine konkretne predloge glede izvoza lesa v Italijo. Sedanji kontigenti so vsekakor nezadostni ter bi 6e morali povečati. Licence, ki jih izdajajo italijanske oblasti italijanskim uvozmikom, se glase na težo in vrednost. Ker pa cene lesa varirajo, bi bilo potrebno, da se licence izdajajo samo po teži. Nadalje izdajajo italijanske Kriza francoskega banka Zvišanje diskonta za 2%, o katerem smo včeraj poročali, ni doseglo svojega namena. Obrestna mera za terminske devize je nadalje narastla in danes znaša report za frank že nad 50%. Nervoz-nost na deviznih trgih se povečuje. V zvezi s tem je zahtevala Blumova vlada izredna pooblastila. Predvsem so izredna pooblastila zahtevana v namenu, da se prepreči nadaljni beg kapitala iz Francije. V drugi vrsti pa gre vladi za nove davke, ki naj vsaj malo spravijo v ravnotežje državne finance, pa še to za malo časa. Kajti efekt novih davščin je preračunan komaj na 5 milijard frankov, kar bo zakrilo luknje le za malo časa. Nadalje bo vlada zahtevala od Francoske banke, da da predujem na državno blagajniške zapiske. Končno misli tudi na kontrolo bank. Bilance Sava, splošna zavarovalna deln. družba v Zagrebu. Olavnica 10.0 milij., čisti dobiček 1.7 (1.4) milij. brez prenosa. Tvornica vpognjenega lesa na Sušaku sklicuje občni zbor delničarjev 6. julija. Pri glavnici 3.0 milij. izkazuje za 1936 0.96 milij. din izgube, skupno s prenosi iz prejšnjih let 1.44 milij. din. Predlaga zvišanje glavnice in izpremebo naziva tvrdke. Drugi plavž v Varešu je začel obratovati. Iz Sarajeva poročajo, da je začel obratovati tudi drugi plavž v državni železarni Vareš — Majdan, ki je počival 6 mesecev. Tiskarna Merkur. V sredo popoldne je bil občni zbor delničarjev tiskarske industrijske družbe »Merkur«. Na občnem zboru je bilo sklenjeno znižati delniško glavnico od 1,500.000 din na 500.000 dinarjev in potem ponovno povišati na 750.000 din z novo emisijo delnic. V zvezi z izpremembo delniške glavnice so bila izpremenjena tudi pravila družbe. Poleg tega so se pravila izpremenila v toliko, da se je število članov upravnega sveta znižalo od 9—12 na 5—7. Pri nadomestnih volitvah v upravni srvet je bil izvoljen g. Andrej Šarabon, ki je tudi predsednik upravnega odbora. Poverjcništvo Zveze industrijcev v Mariboru. Uprava Zveze industrijcev je na svoji zadnji seji sklenila, da ustanovi v Mariboru poverjenjštvo svoje organizacije v smislu pravil. Poverjeništvo sestoji ,iz treh članov ter ima nalogo podpirati zvezo v njenem delovanju na 6vojem področju. Odkupna cena maka. Na seji Gospodarsko-finančnega odbora ministrov je bilo sklenjeno, da bo tudi letos odkupna cena za opij 20 din za enoto morfina. Obenem je bilo sklenjeno producentom priporočiti, da zmanjšajo posejano površino, ker so zaloge opija prevelike. Prijava švicarskih terjatev v Jugoslaviji. Švicarski narodnogospodarski departement je odredil, da morajo vsi švicarski državljani prijaviti vse svoje terjatve v Jugoslaviji in sicer švicarskemu obračunskemu zavodu. Terjatve se morajo prijaviti ločeno: 1. terjatve, ki so nastale pred 12. novembrom 1036, 2. terjtave, ki so nastale med 12. novembrom in 31. decembrom 1936 in terjatve, ki so nastale po 31. decembru 1936. Terjatve se morajo prijaviti najkasneje do 18. junija na posebnem formularju. Ta prijava terjatev je v zvezi s pogajanji, ki jih vodi posebna švicarska delegacija v Belgradu glede ureditve trgovskega in plačilnega prometa med obema državama. Načrt kolektivne pogodbe za strojnike in kurjače. Zveza strojnikov kralj. Jugoslavije, sekcija Ljubljana je predložila Zvezi industrijcev v Ljubljani osnutek kolektivne pogodbe, s katero naj bi se uredili službeni odnošaji strojnikov in kurjačev, zaposlenih v podjetjih na področju naše banovine. Načrt pogodbe vsebuje poleg drugih določil tudi najmanjše mezde za strojnike in kurjače ter plačan dopu6t in pokojninsko zavarovanje pri Pok. zavodu v Ljubljani. oblasti licence za uvoz samo uvoznikom iz južne Italije in z otokov. Toda kar teži naš izvoz v severno in srednjo Italijo, bi bilo nujno potrebno, da se dodele v prvi vrsti uvoznikom iz ten krajev. Našemu izvozniku naj se zagarantira prejem polne protivrednosti za izvoženi les. Stroške za klirinška nakazila, ki nastajajo na italijanski strani, naj nosi italijanski kupec. V zvezi z ureditvijo plačilnega prometa je potrebno, da 6e olajšajo pogoji za plačilo v naprej. Ker smo z ozirom na uvozne carine in prevozne stroške še vedno v neenaki konkurenčni borbi z Avstrijo in Madjareko na italijanskem trgu, naj se konkurenčni pogoji izenačijo. Končno zahtevajo lesni industrijci znižanje uvozne carine za rezano neparjeno bukovino, ki 6e uvaža v Italijo le iz Jugoslavije. Plačilo pomorske voznine pri izvozu v klirinške države. Finančno ministrstvo sporoča, da izdaja Narodna banka na prošnjo posameznih podjetij dovoljenja, da 6mejo podjetja prodati svoje blago cis namembna luka vendar le pod pogojem, da plača pri izvozu v klirinške države v vsakem primeru kupec s tem, da odbije prevozne stroške od domače do namembne luke od fakturnega zneska. Podjetja, ki imajo priliko izvoziti blago na navedeni način, naj naslovijo primerne prošnje neposredno na Narodno banko. Zemljiška knjiga. Ker je delo g. Antona Spen-deja, ravnatelja zemljiške knjige v pok., o vpisih v zemljiško knjigo, izdano 1919 pošlo in ker 60 v zakonodaji nastopile velike izpremebe, je sedaj objavil g. Spende novo publikacijo »Zemljiška knjiga«, ki bo dobro služila vsem, ki imajo posla s stvarmi zemljiške knjige. V 6 poglavjih obravnava najvažnejšo tvorino: (I. O zemljiški knjigi vobče, II. Zgledi) vzorci (prošenj. III. Pogodbe in druge listine. IV. Takse. V. Vpi6i v zemlj. knjigo. VI. Kakšna je glavna knjiga? Zgledi vpisov vložkih). V knjigi vpošteva avtor vse novejše zakone in predpise, med njimi tudi že novi finančni zakon za 1937-t938, ki prinaša važne izpremembe glede dednih taks. Posebno dobro je v knjigi, da vsebuje toliko praktičnih primerov za poslovanje. Avtor, ki je priznan strokovnjak, je napravil veliko delo. ki bo zelo koristilo pravnikom, pa tudi V6em praktikom. Strokovne ocene so ugodne. Knjiga obsega 164 str., stane 44 din, vezana v platno. Založila tiskarna J. Blasnika nasledniki d. d. v Ljubljani. Rentni davek je dal lani v naši banovini 5.1 (1935 5.7) milij. din, v vsej državi 30.2 (36.5) milij. dinarjev. Uslužbenski davek. Leta 1936 so plačali zasebni nameščenci 133.0 (136.4) milij. din, državni pa 123.5 (119.2) milij. din u6lužbenskega davka. Na posamezna finančna ravnateljstva se razdeli donos sledeče (v milij. din, prva številka jk>meni donos od državnih uslužbencev druga od zasebnih): Belgrad 20.8, 22.1. moravska 7.9 5.4. vardarska 7.6, 3-3, zetska 6.4, 3.6, donavska 13.5, 20.0, drinska 14.8, 6.3, vrbaska 3.5, 2.0. primorska 7.6, 4.0, savska 29.6, 45.0, dravska 17.8, 23.3. Pripominjamo, da so uslužbenci plačali davka leta 1935 pri nas 19.4, zasebni pa 21.7 milij. in. Odprava konkurza. Rebolj Mirni, pos., Ljubljana (ni kritja za stroške postopanja). Odlog plačil je dovoljen Splošni gospodarski zadrugi, r. z. z o. z. v Sevnici za 6 let, počenši s 15. majem 1937, dolgo velja za terjtave, nastale do 3. marca 1937. Obrestna mera 2% brutto. Dobava: Gradbeni oddelek ravn. drž. železnice v Ljubljani sprejema do dne 18. junija ponudbo za dobavo železne pločevine in tetiderskih zakovic. Licitacije: Dne 19. junija bo pri Režijski komisiji tehniške komisije št. 1 na Vrhniki licitacija za oddajo z.idarekih, tesarskih, krovskih in mizarski hdei. Dunajski Creditanstalt — Bankverein znižuje glavnico. Letni zaključek tega zavoda za 1936 izkazuje zmanjšanje bilančne vsote od 760.8 na 688.0 milijonov šilingov. Zmanjšali 60 se upniki od 392.8 na 380.17 milij. šil., dočim so se hranilne vloge povečale od 132.7_ na 136.97 milij. Zmanjšanje bilančne vsote pa je predvsem pripisovati dejstvu, da je glavnica znižana od 167 na 101 milij. šilingov. S tem dobi računski zavod 66 milij. šilingov, katere porabi za kritje pokojninskih obveznosti. Ustanovi se posebna pokojninska izpolnjevalna blagaj na, ki bo imela 96 milij. šilingov. Znižanje glavnice se izvede tako, da se zniža imenska vrednost prednostnih delnic za 25%, navadnih delnic pa za 50%. Lastniki prednostnih delnic dobe posebne amortizacijske liste. Lanski dobiček je zavod predvsem porabil za odpise, nastale v zvezi z lansko devalvacijo. Tako je izkazanega čistega dobička le 4.85 JI.17) milij. šilingov. Dividende še ne bo, pač pa jo je pričakovati za 1937. — Iz poročila je nadalje zanimivo, da so zadolžene industrije vrnile za okoli 47.8 milij. dolgov pri zavodu. Likvidnost zavoda je zelo znatna. Borza Dne 16. junija 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Belgradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil malo na 8.19-8.29, v Belgradu na 8.15—8.25. Italijanske lire eo beležile v Zagrebu 215.80 do 218.20, v Belgradu 223.80-226.20. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 12.60 do 12.80, ter so ravno toliko beležili tudi v Zagrebu. Nadalje so beležili v Zagrebu za konec junija 12.585—12.785, za sredo julija 12.55—12.75, za konec julija 12.60—12.80, za konec avgusta 12.67 do 12.87, za sredo septembra 12.68—12.88, za sredo oktobra 12.585—12.785. V Belgradu so beležili 12.54-12.74. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.158.728 dinarjev, v Belgradu 3.614.000 din. Efektni promet je bil v Zagrebu slab, dočim je v Belgradu dosegel 719.000 din. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2392.16—2406.76 Berlin 100 mark...... 1742.53—1756.41 Bruselj 100 belg....... 734.19— 739.26 Curicb 100 frankov..... 996.45—1003.52 London 1 funt.......214.55— 216.61 Newyork 100 dolarjev .... 4317.26—4353.58 Pariz 100 frankov...... 193.70— 195.14 Praga 100 kron .,,,.,, 151.64— 152.74 Trst 100 lir........ 228.44— 231.53 Clirich: Belgrad 10, Pariz 19.44, London 21.56, Newyork 436.5, Bruselj 73.70, Milan 23.—, Madrid — Amsterdam 240, Berlin 174.95, Dunaj 81.60 (81.70), Stockholm 111.175, Oslo 108.35, Kopenha-gen 96.25, ZUrich —, Sofija —, Praga 15.22, Varšava 82.65, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfore 9.5225, Buenos-Aires 133.375. Vrednostni nanirii Ljubljana. 7% inv. pos. 87.50—89, agrarji 51.50 do 52.50, vojna škoda, prompt. 406—408, begi. obveznice 74—76, 4% severni agrarji 51—53, 8% Bler. pos. 96—96, 7% Bler. pos. 85—86, 7% Bler. pos. Drž. hip. banke 99—100, Trboveljska 250—260. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 8S den. (89.25), agrarji 52.25—52.50, vojna škoda, prompt. 407.75—408.50 (408.50, 408), begi. obvezn. 76.50—76.75, dalmat. agrarji 74.50—75, 4% severni agrarji 52—52.50 (52.25), 8% Bler. pos. 96 blago, 7% Bler. pos. 86 den. (86.25, 86), 7% pos. Drž. hip. banke 100 den., 7% stab. pos. 87. — Delnice: Narodna banka 7.150 den. (7.160), Priv. agrar. banka (198.50). Zagreb. Državni papirji: vojna škoda, promptna 407.50— 408.50, begi. obv. 71.75—72 (72, mali komadi), 8% Bler. pos. 96 blago, 7% Bler. pos. 85.50—86. — Delnice: Narodna banka 7.150 den., Priv. agrar. banka 195.50—196.50, Trboveljska 250 den., Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. tov. 180—190, Dubrovačka 380—400, Jadr. plov. 375— 425, Oceania 250 denar. Žitni trg Novi Sad: Vse neizprem. — Tend. neizpr. — Promet srednji. Živina Ljubljanski živinski sejem 16. junija. Zaradi deževnega vremena jc bil današnji sejem slab. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 39 (18) volov. 27 (12) krav, 8 (6) telet, 164 (93) prašičkov za rejo in 64 (14, od teh 7 klavnih konj za Dunaj) konj. Cene so bile iste kot na prejšnjem sejmu in sicer: voli I. 5.25 do 5.75, II. 4.75 do 5.25, III- 4 do 4.50, krave debele 3.50 do 4, klobasarice 2 do 3.25, teleta 6.50 do 7.50 din za kg žive teže; prašički za rejo 140 do 230 din za komad, konji po velikosti 400 do 3.500 din za komad. Proslava presv. Srca Jezusovega Sv. Trije Kralji v Slov. gor., 15. jun. Prelepo se je izvršila v tukajšnji romarski cerkvi Sv. Treh kraljev, podružnici župnije Sv. Benedikta v Slov. goricah, slovesnost v čast božjemu Srcu v nedeljo, 6. junija. Na to nedeljo Srca Jezusovega se je pripravljala lenarška dekanija a tridnevnico. V cerkvi Sv. Treh kraljev eta jo vodila čč. oo. cistercijana p, Evgen Fiderer in p. Ambrozij Brenčič, ki sta z navdušeno besedo vnemala narod za božje Srce in vzbujala neomejeno zaupanje v pomoč presv. Srca. Verniki so ju ubogali in res v velikem številu vse štiri dni pristopali k mizi Gospodovi ter se dan in noč vrstili v goreči molitvi. Višek proslave pa je bil v nedeljo. Mladina je cerkev lepo okrasila in postavila štiri slavoloke s pomenljivimi napisi. Zjutraj se je znašla skoraj vsa župnija pri obhajilni mizi. fmeli 6mo pel svetih maš. Slovesno sv. mašo z asistenco je opravil mariborski stolni prošt dr. Maks Vraber, slavnostno pridigo pa je imel p, Ambrozij Brenčič. Cerkev je bila nabito polna. Krasno je popeval moški zbor nad 40 pevcev od Sv. Benedikta, Sv. Antona in Sv. Ruperta v Slov. goricah. V procesijah so prihitele k pozni službi božji župnije: Sv. Trojica, Negova, Sv. Ana, Sv. Anton, Sv. Bolfenk in Sr. Lenart ter iz ptujske dekanije: Sv. Andraž v Slovenskih goricah. Na avtobusih so se pripeljali verniki od Sv, Ruperta. Številno so prišli častilci božjega Srca od Sv. Jurija v Slovenskih goricah, od Marije Snežne, od Sv. Petra v Gornji Radgoni in še od drugod. Vsa ta tisočera množica se je po službi božji zbrala na severni strani cerkve, kjer je bil pripravljen govorniški oder za slavnostno zborovanje, ki ga je upeljala pesem Srca Jezusovega, zapeta od zbranega ljudstva in ga je otvoril dekan Gomilšek. Kot prvi govornik je nastopil urednik Franc Terseglav iz Ljubljane. Z navdušeno besedo je razložil, kako naj bi možje in fantje hodili v šolo božjega Srca, da se od njega natičc ljubezni do Boga, do naroda Ln do bližnjega. — Jedrnate besede govornikove so našle pol v srca dobrega ljudstva, ki je viharno večkrat odobravalo govornikova izvajanja. Prav tako iz srca jc drugi govornik dr. Lavrenčič, okr. sodnik iz Maribora, poudaril potrebo praktičnega verskega življenja, o katerim gotovo odstranimo grozečo nevarnost komunističnega brezboštva. Ko je zbrani narod opomnil, naj vse versko obnovitveno delo ▼ duhu božjega Srca postavi pod varstvo Marije, Kraljice Slovencev, kot ob evharističncm kongresu v Ljubljani, da bo uspešno, je tem besedam sledilo enodušno pritrjevanje. Iz tisočerih grl je zadonela Marijina pesem: »Lepa si lepa, roža Marija« kot dostojen zaključek veličastnega nepozabnega zborovanja, ki je nad vse navdušilo zbrane množice. Po dve urnem odmoru smo se zopet zbrali v prelepi trikraljeveki cerkvi ob pol 3 popoldne, kjer je bilo st. Reinje Telo izpostavljeno že eno uro poprej. P. Ambrozij Brenčič je v spravni pridigi pojasnil, kako potrebna je naša sjrrava bož-je-ga Srca ob tolikih žalitvah posameznikov in celega naroda. Na to je sledila zelo dolga spravna procesija. Najsvetejše je nosil prošt dr. Vraber, mladeniči pa so naložili na 6voje rame visok kip presv. Srca. Procesija ee jc pomikala po vrhu hriba, krenila v dolino in 6e vrnila zopet na hrib v cerkev Sv. Treh kraljev, kjer so sledile pete lita-nije Srca Jezusovega, posvetilna in spravna molitev, zahvalna pesem in blagoslov. Tako lepe proslave božje Srca še ni videla trikraljevska cerkev, ki se odlikuje po mnogih umetninah, ki so vredne ogledanja, posebno pa tudi po krasnem oltarju presv. Srca. Vsakdo, ki sc je udeležil proslave, je radostnega srca priznal: Bilo je prelepo! Udeležilo se je dekanijske proslave božjega Srca 15 duhovnikov. Naj rodi bogate sadove, naj poglobi češčenje božjega Srca med našim obmejnim narodom in naj zedini vse z božjim Srcem, v katerem edinole je naša rešitev! p., i uumajMa Kulturni obzornik Mladika V šesti letošnji š-tevilki toga našega družinskega lista se je po daljšem času oglasil Janez J a 1 e n. »Zgodnji macesen«, ki ga objavlja, opi-sujo nepričakovano srečanje dveh, ki eta nekoč v mladosti zgrešila svojo ljubezen, wiaj, v svoji pozni dobi pa si izpovesta resnico. Izkaže se, da so mnogokrat usodne v življenju nesmiselne malenkosti in zadržane neizgovorjeno6ti, nekje proti koncu pa najde vsaka nepopravljivost svojo pomiritev. Jalenova novela je lep prispevek leposlovju, ki niu »Mladika« posveča toliko pažnjo. V nadaljevanju pa piše Mara H u s o v a svojo >2ivo plameni-coc, ki obeta postati odlično delo mlade pisateljice. Dr. Andrej Snoj nadaljuje svoje opise iz Palestine, ki družijo stvarno opise današnjega stanja onih krajev, z zgodovinskimi in arheološkimi izdatki ter versko pomembnostjo za kristjane. Poglavje »V Jordansko kotlino in k Mrtvemu morju« jiripoveduje o Lazarjovoin grobu v Betaniji, opisuje j>ot skozi Judejsko puščavo, grški samostan sv. Jurija ter »palmovo* mesto Jeriho. Prav tako nadaljuje Ivan Zoreč svojo zanimive in dragocene spomine »po starih papirjih Kotarjovega Na-netac — iz nižav in težav. — Pesmi so prispevali Vinko Beličič, Ivan Cnmpa ter Leopold Stanek. Dr. Tine 1) e b e 1 j a k pa je objavil ie svojega prevoda Puškinovih pravljic »Pravljico o speči ro-rični in sedlnih junakih«. Celotno zbirko bo r, literarno kritičnim uvodom dr. Debeljakn izdala Mohorjeva družba. Zanimiva je ilustracija po najnovejši ruski izdaji. V drugem delu -Mladike : opisuje Albin 7. a -1 a z n i k veliko brazilijansko mesto Rio de Ja-neiro, poroča o njegovem postanku ter očrtava njegovo zunanjo in gospodarsko podobo. Priložena je lepa slika. — Nove pregovore in reke je zbral in objavil I. šašelj. — Poleg knjižnih ocen pa ima >Mladika« še dva zanimiva članka. V prvem piše K. Dobida »K delu Hinka Smrekarja«, v drugem pa daje Hinko S m r e k a r nekaj opazk o cerkveni umetnosti. — Važen in poučen je članek dr. B. D r a g a š a o velikih jiočitnicah otrok, ki jih motri z zdravstvenega stališča. Več je tudi gospodinjskih razprav, pouka za lepo zabavo in anekdot. — »Mladika« je zelo dobro in primerno ilustrirana. Klic divjine (Spisal Jack London. Slovenski mladini priredi! Pavel Holcček. Založila Družba sv. Mohorja. Zvezek 92. Strani 111. Broš. 12 din, nečlani 16. Vezana 18 din, nečlani 24.) Ime Jacka Londona je poznano v svelu in tudi k nam so že našl<» pot njegove knjige. Gotovo so mu predvsem pridobilo prijateljev, saj je takšen častilec zdravja in moči, kakršen je London, mikaven zlasti za sredino civilizirane uglajenosti in izravnanosti, ki jo žo davno pozabila in prekoračila brezobzirno, osamljeno borbo z elementarnimi silami, ter ne po^nn več divjine in njenega zakona o selekciji močnih v tistem prvotnem, životinjskeni pomenu. London jo sam doživljal in spoznaval svobodno skupnost prirode, zveri in ljudi, ki jo severno amerikanski gozdovi tvorijo z iskalci zlata in drugih prirodnih bogastev, zato premorejo njegovi spisi neko nasilno moč nad čltutoljem in izkazujejo občudovanje tirja|očo veličino. »Klic divjine« je povest o psu in njegovih tovariših na severu Amerike, v celoti značilna za Londona. Opisuje življenje psa, ki so ga ukradli mostnemu gospodarju in ca prodali za vprežno živino ljudem na severu, kjer jc naenkrat postavljen na sredo neznanih sovražnosti, v kraje, kjer se križajo slepe in preračunane sile, ki so iztekajo v dejanja, polna izrednih naporov in borb za življenje, trajajočih do poslednjo izčrpanosti. Z neverjetnim razumevanjem riše pisatelj sposobnosti svojega psa, ki se mu s spremembami okolja jk>-časi budijo prvotni instinkti svobodne, samoobrambi prepuščene živali, za vse njene nagibe ve in vsa njena občutja pozna, kakor da sta si dobra prijatelja. London jo poln navdušenja za svojo žival, za njeno nenavadno telesno in možgansko sposobnost, ki so izostruje v nevarnostih in težavah. Ponos, sram, mržnjo, dobrohotnost, vse do zadnjih možnosti je zajel pisatelj iz življenja psa In ga upodobil v povesti. Jack l^indon sprotno in prepričevalno, psihološko motivirano razvija ravnanje psa, ki jo vzet v težavno službo človek« na divjih poteh skoz gozdove in samoto. Mojstrsko oblikovanje daje knjigi oznako izredne umetnine. Zabavna in v marsičem poučna knjiga bo zlasti danes našla mnogo privržencev med mladino in odraslimi žo radi nepoznanega »veta. v katerem se povest dogaja, in radi ohčudovanja prirodnih eksistenčnih borb in sil, ki jih dandanes predvsem Notnci številno poknzujejo v besedi in sliki. sKlic divjine« je ilustriral D. Klemenčič. • Vprašanje profesorskega strokovnega glasila. V naši javnosti eo jo žo večkrat sprožila misel, da Slovenci nc sinemo ostali brezbrižni do raznih strokovnih listov in revij, kakor jc med njimi tudi >Glasnik Jugosiovonskog profesor-d ruštvac v Belgradu, ker sicer prevladuje mnenje, dn je ž njimi vse v najlepšem redu. Pred kratkim jo izšla majska številka »Glasnika« (knjiga XVII., 9), ki prinaša sledečo strokovne ler znanstvene članke in razprave: Z« osni-vanje struČnih radnih zajednica (Dr. Branko M a g a r a š e v i č), O potrebi jednukoR školskog ohrazovanja ženske i muške olnladino (Julija »Osko v i č). O oceujiVhiiju imolaMliRa (Anica š a ulic), U čemu su teškoče, I. Dva mentalitela (M i len ko Stoja novi č, Kstetičko vaspitanje srednješkolske omladine (S. V. Ris t a nov i 6), Prometoj v luči religij, II. krščanstvo (Stanek Leopold), Dečja književnost noša u okviru »Zlatne knjigo« (Spnsoje Vasiljev), Serdar (D j o r d j e Kisolinovič), Dva piokušaja povečanja interes« u nastavi fiziko (Miladin Djordjevič), Naj>omenn na moj članak o tan-gentama čunjosjeka (V e r 1 i č M i 1 a n) in Osnovni Irigonomelriski obrasci (Miroslav £ i v k o v i č). Pripominjamo, da je od 11 člankov oziroma razprav samo eden slovenski, trije so tiskani v latinici, ostalih sedem v cirilici. Z ozirom n« kulturno stanje je to razmerje za Slovence gotovo sramotno in poniževalno. Uredništvo pravi, da nima dovolj slovenskih člankov na razpolago, kar ne odgovarja resnici. Jc pa doloma bilo krivo tudi nezaupanje slovenskih sodelavcev, kor so njihovi članki izšli v nemogoči obliki. Zadnji čas je stvar nekoliko boljša, ker vrši korekturo slovenskih člankov slovenski profesor v Belgradu. Zaradi gornjih pjomislekov je že večkrat padel predlog, da naj za naše domačo razmere (službeno objave, domači problemi) slovenski profesorji ustanovo svoje glasilo, o skupnih slvaroh pa bi razpravljali v belgrajskom »Glasniku«, ki gotovo nima dovolj prostora niti smisla za pokrajinske razmere. Predlog gotovo ni napačen in bo s prihodnjim šolskim letom treba preiti k njegovi izvedbi. V »Glasniku« jo nadalje zelo važen pregled ovropskih pedagoških časojnsov, v katerih je najti marsikaj zanimivega. Vsaka številka glasila prinaša hidi poročila Iz Profosorskeg adruštva iz glavne upravo. Nn prvem mostu toga oddelka je objavljeno stanje fonda z« zgradbo profesorskega doma: jo to sedaj žo lepa vsota 2,045.657 dinarjev. Dalje izvorno iz to številke, da so bo letošnji kongres profesorjev vršil v Mostarju. Težko socialno stanje naših profesorjev se da razbrati iz zaključnih računov Kreditno in pomožno zadruge Profesorskega društva. Na koncu glasila sledijo ocene knjig i. dr. Sedanji urednik >Glut»nika» jc profonor Predrag Karali č. Zanimiva pravda med radijskimi poslušalci in radijsko družbo Poslušalci radia „kradejo" luč Na Nemškem se sedaj ondotna sodišča pečajo s kaj nenavadno zadevo. Prebivalci vrtnih kolonij pri Hamburgu so bili namreč od nekaterih brezžičnih oddajnih postaj toženi, češ da s svojimi napravami kradejo iz zraka električno energijo ter jo porabljajo za rasvetljavo svojih vrtnih utic. Ta pravda, ki je sama na sebi kar nekam smešna, bo nemškim sodiščem še glave belila, ker je silno zapletena. Obtoženi lastniki vrtnih utic, kolonij z utica-cami na vrtu, kakršne Nemci imenujejo »Schreber-garten«, prebivajo blizu hamburške oddajne postaje v Billebrooku. Znana stvar pa je, da se blizu oddajne postaje nabira močno električno polje, ki je prenasičeno z elektriko. Kdor torej prebiva kar tam zraven oddajne postaje, temu ni treba niti velikega sprejemnega aprata, temveč kar na svoj mali detektor priklopi lahko velik zvočnik, ki se daleč okoli sliši. Td mali vrtnarji pa se ukvarjajo z majhnimi umetelnostmi. Med njimi je nekdo, ki se kaj rad ukvarja z električnimi poskusi. Ta je med svojim poskušanjem dognal, da je električna energija blizu Billenbrooka tako velika, da bi lahko, če jo vjame, lahko svetila v žarnicah. Ko je to dognal, seveda ni molčal, temveč je svojo iznajdbo povedal drugim svojim sosedom. Ker pa je njihov strokovnjak ugotovil, da bi lahko s tisto elektriko doma svetili le, če narede dovolj visoke antene, so sedaj začeli vsi graditi velike skupne antene, da bi zajeli čimveč tiste elektrike, ki je zgoščena okoli oddajne postaje. Na te antene so nato priklopih svoje žarnice, vsled česar jim poslej ni bilo več treba plačevati drago elektriko iz hamburške elektrarne. To se je godilo toliko časa, dokler ni za njihovo početje izvedela odajna postaja. Ko pa so gospodje od tiste družbe, ki ima oddajno postajo izvedeli, kaj se dogaja, so takoj veleli natančno preiskati, kdo izmed tistih grešnih vrtnarjev spada med radijske komarje, to se pravi, kdo zastonj posluša, torej krade glasove. Toda preiskava je kmalu dognala, da so mali vrtnarji kaj pošteni ljudje, ker so vsi pravilno plačevali prispevke za svoje radijske sprejemne aparate. Torej komarjev, ki bi kradli glasove, med njimi ni bilo. Pač pa je bilo ugotovljeno, da vsi na gori opisani način »kradejo« svojo svetlobo. S tem dognanjem pa družba ni bila zadovoljna. Zato je naročila svojim tehnikom in drugim strokovnjakom, naj izračunajo, koliko je tista »ukradena« elektrika vredna. In družbini strokov- njaki so šli na delo ter izračunali, da imajo vrtnarji kakih 400 žarnic, katere porabijo toliko električne energije, da bi v enem letu to znašalo 200.000 mark, ali v našem denarju do 3 milijone dinarjev. Na podlagi tega strokovnjaškega mnenja je nato radijska družba zoper vrtnarje vložila ovadbo zaradi tatvine. V tej ovadbi naglasa družba, da ona elektriko razsipa v ozračju zato, da ljudje lahko poslušajo njeno oddajno postajo, nikakor pa ne zato, da bi s to elektriko kdo svetil. Če pa s to elektriko kdo sveti, s tem povzroči, da drugi potem manj in slabše slišijo tisto postajo. Toda vrtnarji se niso dali ugnati v kozji rog, marveč so na tožbo tako-le odgovorili: Res so naredili visoke antene, s katerimi sedaj prihaja v njihove utice več elektrike. Toda teh anten niso zgradili zato, da bi po njih kradli svetlobo in električno energijo, marveč zato, da bi na svojih aparatih lahko bolje poslušali, kar pa je njihova sveta pravica. Domačo postajo sicer lahko slišijo brez anten, kar je res, je res. Toda domača postaja je tako blizu, da s svojim oddajanjem preglasi vse druge postaje, vsled česar potem drugih postaj ne morejo brez večnih motenj poslušati. To pa je zaradi tega, ker so tako nesrečni, da stanujejo takoj zraven velike domače oddajne postaje. Da so mogli začeti poslušati tudi druge oddajne postaje, so morali začeti postavljati visoke antene, ki omogočajo, da sedaj lahko brez posebnih motenj poslušajo vse postaje. Ker pa je električna energija poleg domače postaje tako velika, je sedaj v njihovih napravah dovolj elektrike za poslušanje. Zraven pa lahko še gori s to elektriko žarnica, ki spada k aparatu. Če je pa ta žarnica zaradi preobilice elektrike tako svetla, da razsvetljuje še njihovo utico, tega oni niso krivi in to tudi nobena tatvina biti ne more. Sicer pa tudi v pravniškem smislu ni nobena tatvina, ker s tem nikogar niso oškodovali. Prvič tista elektrika ni last nikogar, drugič pa so kot lastniki sprejemnih apratov storili le to, kar je njihova neoporečna pravica. Vsakdo se ima namreč pravico braniti zoper zunanje motnje, ki mu otežujejo poslušati radijske prenose, za kar so vse pošteno plačali. Sedaj bodo imeli besedo strokovnjaki, ki bodo dognali, aH imajo vrtnarji prav. Ti strokovnjaki pa seveda ne bodo sami juristi, ampak bodo govorili tudi tehniki. To pričkanje pa bo tako dolgotrajno, da bodo gotovo pretekla dolga leta, preden bo ta pravda končana. Milanski list »Corriere« poroča iz Newyorka, da so 13. 1. m. neznani razbojniki hoteli uropati mladega Rockefellerja Johna, da pa ga je s svojo prisotnostjo duha rešila njegova prijateljica ali zaročenka. Dekle se piše Margareta Mouquentry. Dva razbojnika, ki sta sklenila ugrabiti mladega Rockefellerja, sta čakala dekle pre njenim stanovanjem. Ko je dekle prišla iz stanovanja, sta ji sledila do male restavracije, v katero je šla jest. Bivši francoski ministrski predsednik Tardieu se je poročil z gospo Blanchert. Kako so hoteli ugrabili dva RocheteUerja Razbojnika sta poklicala na pomoč še dva pajdaša, da bi pomagala. Ko je kmalu nato gospodična stopila k telefonski celici, da bi od tam telefonirala, je naenkrat začutila na svojih sencih mrzlo cev revolverja. Razbojnik ji je zašepetal, naj nemudoma telefonira Rockefellerju in ga povabi na sestanek v to restavracijo. Dekle je bilo spočetka res precej preplašeno, ga je res takoj tudi povabila na sestanek v to restavracijo. To pa je storila tako prefrigano, da je mladi Rockefeller kar osupnil. S prav čudnim naglasom mu je namreč velela, naj vsekakor sam pride na sestanek ter naj za božjo voljo nikogar ne vodi seboj. To je nazadnje še enkrat tako odločno ponovila, da je iz njenega glasu mladi Rckefeller spoznal, da preti neka nevarnost in da je bilo to prav za prav svarilo in ne vabilo. Vendar jo je hotel še nekaj spraševati, na kar pa mu ni hotela odgovarjati in se je odgovoru izogibala, kar je njega docela utrdilo v njegovi domnevi Zato je kmalu nato pred restavracijo pridrdral policijski avto. Toda razbojniki so bili postavili čuječo stražo, ki je razbojnike pravočasno opozorila na policijsko nevarnst. Ko je policija vdrla v restavracijo, tam ni bilo nobenega razbojnika več. Ušli so. Pri tej priliki se zlasti spominjajo tudi, da je tolpa razbojnikov nekoč pred leti hotela ugrabiti tudi starega Rockefellerja. Bila je narejena že cela zarota. Toda zgodilo se je vse tako, da je nazadnje stvar bila bolj smešna kakor pa resna. Takrat je v Pariz prišel iz Amerike mož, ki je bil po vsem docela podoben staremu Rockefellerju. Ta veliki petrolejski kralj, kakor se je sam izdajal zanj, je hodil po pariških draguljarnah ter nakupoval dragocenosti, katere so mu pošiljali v njegovo stanovanje v razkošnem hotelu. Vsak se je pulil za čast, da bi bogatašu čim najbolje postregel. Pariški rokovnjači pa so izvohali, kje stanuje imenitni Rockefeller ter so ga sklenili ugrabiti ter od njegove družine potem zahtevati odkupnino. In res se jim je posrečilo, da so nekega dne dozdevnega Rockefellerja ugrabili iz njegovega hotela in ga odpeljali. Potem pa so sorodnikom v Ameriko pisali, naj pošljejo toliko in toliko zanj. Ker pa je pravi Rockefeller bival živ in zdrav doma pri svoji družini, je sedaj prišlo na dan, da so pariški razbojniki ugrabili v resnici nekega S padalom živila in zdravila ljudem. Na Madžar- sleparja, ki se je izdajal za Rockefellerja, da bi skem so poskušali sedaj novo napravo, ki naj lažje ljudi sleparil. Taka sleparija pa je pariške onemogoči, da bi sc živež ali zdravila pokvarila, razbojnike tako ogorčila, da so sleparja izročili če padejo ▼ vodo ali na tla. Pravijo, da se je pariški policiji. Tako so se maščevali pariški obnesla. osleparjeni tolovaji Angleška kraljeva dvojica se je preselila v kraljevski grad Windsor. Ljudstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Eno Irafiko za eno kolonijo! Kako je grof de Brazza Franciji pridobil kolonijo Kongo Pred kratkim je francoska vlada podelila gro-fici-vdovi Savorgnan de Brazza eno trafiko v Alžiru. To trafiko je 80 let stara grofica dobila za zasluge njenega rajnega moža grofa de Brazza. Kaj takega pa je storil ta mož, da je njegova vdova sedaj deležna kar cele trafike? Grof Pierre Savorgnan de Brazza se je rodil v Rimu leta 1852. Ko je dozorel v moža, je veliko popotoval po Afrik i. Njegovo prvo popotovanje v A f kriki je bilo leta 1875 do 1878. Na tem znanstvenem popotovanju je dognal tek reke Ogove ter ugotovil da ta reka ni v nikaki zvezi z reko Kongo. Nato je naslednje leto 1879 šel zopet na pot ter je popotoval po Afriki do leta 1880. Na tem popotovanju je od severne strani prišel do reke Konga precej poprej kakor pa je to reko dosegel sloveči Stanley od strani morske obale. Tako je grof de Braza to zemljo pridobil za Francijo ter je tako ustanovil francosko kolonijo. On je bil, ki je ustanovil mesto Brazzaville. Ko se je vrnil v francosko domovino, se je vedno zopet vračal nazaj v Afriko, kjer je organiziral kolonijo »Francosko ekvatorijalno Afriko«, ki je bila kasnejše razširjena v takozvani »Francoski Kongo«. Leta 1886 ga je Francija imenovala za generalnega komisarja te kolonije Ko je ostarel, je zapustil svojo kolonijo, toda se je večkrat vračal tjakaj, l^eta 1905 je zadnjikrat popotoval v svojo kolonijo ter je umrl v Dakarju, ko se je vračal v domovino. Francoska vlada je po njegovi smrti podelila vdovi pogumnega kolonijalnega osvajalca letno zlato rento 12.000 frankov. Toda ko je po vojski vrednost te rente padla, je vlada zvišala znesek na 15.000 frankov, kar pa je bilo mnogo manj kakor nekdanjih 12.000. Ker je vsakdo videl, da vdova s tem denarjem ne more živeti, zlasti, ker je njen mož svoje premoženje žrtvoval za odkritje kolonij, je vlada sklenila, da bo dala obubožani grofici enkratno podporo v znesku 6000 frankov. Toda ta velikodušni dar ni mogel trajno pomagati grofici, ki je v uboštvu preživljala svoje stare dni v svoji vili v Alžiru. V tej vili grofica hrani spomine na slavna popotovanja svojega moža. Sedaj so merodajni krogi vendarle sprevideli, da je treba ukreniti nekaj izdatnejšega. Zato so sklenili vdovi dati v priboljšek in pomoč eno tra- fiko v Alžiru. Ta trafika bi ji utegnila nosti na leto kakih 4500 frankov. Da pa je bilo zadoščeno birokratičnim predpisom, je morala 80 let stara grofica sama priti pred finančno oblast, kjer je morala priseči, da bo v trafiki tako trgovala, da nikdar niti poskusila ne bo, da bi državni fiskis kaj ogoljufala. Ko je napravila to prisego, so ji veleli, naj plača še 80 frankov za kolek, nakar je dobila dovoljenje, da sedaj sme prodajati v trafiki. Eno trafiko za eno kolonijol Take klobuke so uvedle ženske v Forest Hills v Ameriki, da lahko v vročini gledajo teniške tekme. Lindbergh prerokuje: Sloveči ameriški letalec polkovnik Lindbergh je predaval na vseučilišču Clark v mestu Worce-ster v ameriški državi Massachusetts o zračni raketi ter o njeni prihodnjosti. Zanimivo je, da je Lindbergh predaval ravno na isti univerzi, kjer deluje profesor Godard, ki se toliko peča z zračno letalsko raketo, Lindbergh je dejal: Raketo, ki naj bo letolo prihodnjosti, moramo obravnavati z dveh vidikov, da bomo mogli presoditi njeno važnost za prihodnjost. Najprvo jo moramo presojati s trgovinskega vidika, drugič pa z vojaškega, ki bi bil važen v prihodnji vojski. Kar se tiče vojaške važnosti, si moramo že danes biti kar na jasnem, da bo mogla raketa razstrelivo raznašati mnogo hitreje kakor letalo in mnogo dalje kakor pa topovi. Res pa je tudi to: Spočetka smo v svojem navdušenju vsi mislili, da bo raketa dosegla tako velikansko hitrost, da bo to hitrost mogel omejevati samo še odpor človeškega telesa. Toda pomisliti moramo, da bi povečanje hitrosti bilo n. pr. med Evropo in Ameriko v resnici do- seženo le do polovice razdalje. V drugi polovici pa bi hitrost ponehavala, Za trgovino je raketa velike važnosti zaradi tega, ker bo edino le raketa tisto prenosno in prevozno sredstvo, s katerim bomo mogli doseči hitrost več sto milj na uro. Najvišje hitrosti rakete pa ne moremo še ugotoviti. Vendar pa je to važno, da ta hitrost ne bo odvisna od obratov kakega aparata ali pa od vremenskih pogojev«. Boj za misijonske šole v Abesiniji Med Italijo in Anglijo se je začel spor zaradi misijonarjev. Italija je namreč že prej izgnala iz Abesinije vse angleške misijonarje. Pozneje je Anglija zahtevala, naj Italija dovoli angleškim misijonarjem zopet bivat: in delovati v Abesiniji ter tam odpirati šole. Toda Italija temu ni hotela ustreči. Nazadnje je Italija priznala, da bi mogla dovoliti tujim misijonrajem bivati v Abesiniji, čc bi ti tamkaj le karitativno delovali. Nato je angleški zunanji minister Eden izjavil v angleški zbornici, da Anglija nikdar ni povpraševala po narodnosti misijonarjav, ki delujejo v njenih kolonijah. Ker pa sedaj italijanska vlada tako postopa, bo sedaj Anglija tudi na področju svojih kolonij uvedla isto načelo. — Če se to zgodi, bo mnogo italijanskih misijonarjev moralo zapustiti misijone, ki so v angleških kolonijah. Mandžurski cesar Kang Teh z ženo, ki je bil nanj ▼ mestu Hsinking narejen atentat. Od povsod Strela udarila v tramvajski voz. Dne 14. junija je v Brnu na Moravskem razsajala velika nevihta. Strela je udarila v tramvajski voz, ki je začel takoj goreti. Ljudje so se mogli pravočasno rešiti. Petrolejski svetovni kongres, in sicer že enajsti, je bil te dni začet v Parizu. Trajal bo do 19. t. m. Udeležuje se ga 1500 delegatov iz 34 držav. Avtobusno kolono so napadle čebele pri mestu Kaunas na Litvi. Vsi avtobusi so bili polni ljudi, ki so se tega napada silno prestrašili, Saj pa so čebele prav vsakega močno opikale. Nad 90 ljudi so prepeljali v bolnišnico, kjer se jim kaj slabo godi. Na pomoč so prihiteli gasilci, ki pa so morali naglo bežati. Še-le kmetje, ki so prihiteli na pomoč so mogli razjarjene čebele počasi pomiriti ter iih ogrehsti. Pariški brzovlak proti Dunaju je skočil s tira na Predarlskem. 4 potniki so ranjeni. Propad dveh kočevskih zavodov pred sodiščem Novo mosto, 16. junija Danes so jo prod tukajšnjim okrožnim sodiščem nadaljevala razprava glede propada Mestne hranilnice kočevske in Merkantilnc banke, oziroma se je v civilni tožbi razniotrivalo vprašanje o dolžnosti povračila zneska 1.5 milj. din, kakor ga terjajo likvidatorji Mestne hranilnice kočevske od toženih dr. Sajevica, Joška lica, E. To-mitscha in dr. Vilka Maurerja. Najprej so se čitali obsežni spisi, ki so še v teku dolgega procesa nagrmadili. To, kar je bilo na razpravi prečitano, je komaj tisočinka vseh papirjev, ki jih je dal propad teh dveh podjetij v zvezi s konkurzom A. Kajfeža v Kočevju. Tožena stranka je nekaterim listinam ugovarjala glede verodostojnosti in pristnosti. Pri tem smo opazili tudi zanimivo dejstvo, da se je v teh letih vodil protokol upravnega sveta Mestne hranilnice v Kočevju v slovenskem in nemškem jeziku tako, da je bila ena razprava slovenska, ena pa nemkša, in to na ljubo dveh edinih Nemcev, ki sta sedela v tem odboru in sta bila slovenščine ravno tako vešča kakor nemščine. Kot prva priča je bil zaslišan Logar Friderikv vladni svetnik v pokoju in bivši okrajni glavar v Kočevju. Ta se je v svoji funkciji udeležil kot zastopnik oblasti sestankov vodstva Merkantilne banke, prav tako tudi sestankov vodstva Mestne hranilnice v Kočevju. V vodstvo Merkantilne banke ie imel podrobni pogled, glede Mestne hranilnice kočevske pa se spominja, da je našel v knjigah sklepe še iz prejšnjih let. On je prišel v Kočevje leta 1923. Spominja se tudi, da je enkrat revizor grajal previsoke naložbe v. Merkantilni banki. Leta 1926 so te naložbe iz hranilnice v banki že visoko presegale 3 milj. din, vendar pa takrat še ni bil podan povod za kako vznemirjenje, ker dejansko stanje banke še ni bilo javno znano, čeprav se je med ljudmi že šušljalo. Priča ni mogla razložiti, kako je prišla misel, da bi Mestna hranilnica sanirala propadajočo banko vsaj z malo upniki, kakor se je pozneje tudi zgodilo. Drugi je bil zaslišan Avgust Berčieri, bivši prokurist podružnice v Ribnici, ki je bil nekaj časa gerent Mestne hranilnice v Kočevju. Sklepov, da se denar iz Mestne hranilnice naloži v banko, v zapisnikih ni, čeprav so te naložbe zrastle čez leto do 7 milj. din. Do zadnjega je banka radodarno financirala dobljeni denar Kajfeževim podjetjem, dokler ni zmanjkalo denarja tako, da niti banka, niti hranilnica nista mogli več zadovoljiti potrebam svojih vlagateljev. Priča je tudi pokazal neko pismo, ki ga je lic Jože 7. decembra 1925 pisal Kajfeževemu sinu glede popravljanja knjig v podjetju. V tem pismu svari Kajfeževega sina, naj bo oprezen, da ne bi bil ves trud s popravljanjem in rekonstrukcijo poslovnih knjig zastonj. Gre namreč za davke 500.000 din in za izgubo gostilne Kajfež v Ljubljani v iznosu 150.000 din, kakor so jo kazale knjige. Proti koncu leta 1926 se je splošno govorilo, da je finančno stanje tega denarnega koncema kočljivo, lela 1927 na pomlad pa je bila banka že v resnih škripcih. Prvi dolžnik je bil tedaj Kajfež, ki pa ni mogel nič plačati, zato tudi banka ni mogla zadovoljiti svojih up-Hf.km, prav tako tudi Mestna hranilnica, ki je bila Š tifto ozkih zvezah z banko. Treba je bilo izvesti ozdravitev. Na zatrdilo Kajfeža, da je namreč še visoko aktiven in da samo trenutno nima razpoložljivega denarja, se je sestavil konzorcionalni odbor upnikov, ki naj bi ta vprašanja uredil. Mi-mogrpde je znana njegova trditev, da se Anton Kajfež že od leta 1920 ni redno udeleževal sej, čeprav so ga večkrat pismeno pozvali. Ko pa je hotel ta odbor upnikov izvesti sanacijo po pogodbi, da bi namreč odprodali iz Kajfeževega posestva par parcel, ki bi mogle prinesti kaj denarja, so se pojavile nepremagljive ovire. Tako je A. Kajfež zahteval za stavbišče po 120 din kvadratni meter in za parcelo, ki je bila kupljena za nekaj sto kron, je zahteval 20.000 din. Po vsem tem je bilo kmalu jasno, da sanacije ne bo mogoče izvesti in upniki so morali napovedati konkurz. Med vsem tem pa sta si Kajfeževa sinova izplačala iz imovine svojega očeta 600.000 din kot zaslužek za pomoč pri delu. Ko se je razvidelo stanje Merkantilne banke, so Nemci takoj ustanovili svojo nacionalno hranilnico, ki podpira nemški živeij, na kar so se precej dolgo pripravljali, ker so že kmalu po letu 1925 sjx>znali, da ta podjetja niso tako trdna. Nato je bil zaslišan prof. Voštar iz Maribora, ki je bil prej v Kočevju nekaj časa član upravnega sveta in nekaj časa tudi v nadzorstvu. Ta je pojasnil nekoliko i>odrobnejše ravnanje z boni. Povezanost med Merkantilno banko, ki so jo ljudje imenovali Kajfeževa hranilnica, je bila takšna, da je banka, kadar je bila v zadregi z gotovino, poslala kakega od svojih ljudi v hranilnico z bonom, na katerega mu je hranilnica izplačala včasih po 20, 40, ali pa celo 50 tisoč Din. Ta znesek pa se ni nikdar vrnil v gotovini, ampak ga je banka v 6voje knjige vpisala v dobro Mestne hranilnice. Na ta način je moral po nekaj letih vsled tako široke podjetnosti priti polom. Dalje je bil zaslišan tudi dr. Štefan Rajh, advokat iz Celja, ki je bil poprej v Kočevju, od 1. 1927 in od 27. decembra 1917, ko je bilo staro vodstvo Mestne hranilnice razrešeno, njen prvi gerent. Pravi, da je skušal, še predno so upniki napovedali konkurz, doseči od Kajfeža, da bi dal za svoje obveznosti še kako večje jamstvo on ali pa njegova žena. Toda ker tega ni bilo mogoče doseči in ker so tudi upniki obupali nad rešitvijo, 60 jo položaj vedno bolj bližal konkurzu, na Kajfeževi strani pa je bilo še vedno veliko optimizma, češ, da mu lesna trgovina še dobro gre, prav tako tudi trgovina z, vinom. Zaslišane so bile tudi priče, ki jih je predlagala tožena stranka, med njimi prvi Bartlme Henrik, uradnik Mestne hranilnice. Tudi ta je govoril o poslovanju z, boni, vendar pa je dejal, da je tudi Mestna hranilnica hodila po gotovino v Merkantilno banko. V spisih je res zabeležen en tak bon. Še pred nastopom gerentstva 60 jo v Mestni hranilnici ugotovil primanjkljaj 500.000 Din. Kam je ta vsota izginila, še do danes ni popolnoma pojasnjeno, čeprav se je s tem vprašanjem tudi sodišče bavilo. Bartlme Henrik pa danes kot upokojenec odplačuje vsoto 116.000 Din. Nova priča Jožef Pavličeit, lastnik tiskarne in posestnik v Kočevju in upravni svetnik banke ter ravnatelj Mestne hranilnice, je dejal, da je izvedel za izgubo šele takrat, ko je l>ila banka že na kraju, čeprav se je o tem govorilo že veliko preje, češ da bo izguba znašala kakih 10 do 12, ali pa ludi še več milijonov. Točno pa prej tega nihče ni vedel. V Mestni hranilnici*so upali, da se bodo dogovori med upniki točno izvedli, nihče ni pričakoval, da bi premoženje moglo tako propasti. Za glavni vzrok Kajfeževega propada je navedel nakup velikega gozdnega kompleksa Črni log leta 1926, v katerega je dal lepo vsoto 4 milijone. Naj-hnli podrobno zgodovino hflnkn iu njenega poslovanja pa jo podal njen bivši ravnntejj (Jiilir. Pravi, da jr bila ustanovljena za povzdigo kočevskega okraja, da ljudem pomore, da jim nc bi bilo treba po svetu krošnjariti in da povzdigne kočevsko dolino. Ko je on nastopil ravnateljstvo, je predlagal, naj banka samostojno posluje brez ozira na Mestno hranilnico. Anton Kajfež pa je že tnkrat dejal, da jo treba za Mestno hranilnico tesno sodelovanje in jo jjodpirati. Banka jo je podpirala s tem, da je v Mestno hranilnico iz okoliških zavodov prispevala pupilno varni denar, kalorega banka sama ni mogla sprejemati. Vloge Mestne hranilnice je obrestovala po 8, 10 in tudi 12%. Za evoje vloge pa je imela z njo enake obrestne mere, tako da bi ji ne mogla v nobenem oziru konkurirati. Banka je imela tudi Bratovsko ekladnico. Pravi, da so vloge Meetne hranilnice v banki od 3 na 7 milijonov narasle samo radi tako visokih obresti, ki 60 se v šestih letih že skoro podvojile. Banka je dobro napredovala, on pa je bilanco znižal tako, da je vpisal mesto 1,200.000 samo 400.000 Din. Po 1. 1925 pa se je začelo naglo dviganje vlog iz banke, ki so narasle do takih mer, da jim banka ni bila več kos. Ob ustanovitvi je imel Kajfež eno tretjino delnic, Heinrichar eno tretjino, Gulič s sorodniki eno desetino, ostalo pa drugi delničarji. Pozneje je Kajfež združil svojo in Heinricharjevo tretjino, tako da je sam imel dve tretjini. Ko banki svojih obveznosti ni mogel več. zadovoljevati, ee je zanj začela zanimati Ljubljanska kreditna banka, ki je ocenila premoženje A. Kajfeža na 30 milijonov aktiv in 15 milijonov pasi v. Bila je pripravljena banko likvidirati in ustanoviti v Kočevju svojo podružnico. Delničarjem bivše Merkantilne banke pa bi za tri njihove delnice v znesku 300 Din dala dve svoji tudi v znesku 300 Din, Anton Kajfež pa bi postal upravni svetnik Ljubljanske kreditne bankee. Na prigovarjanje sorodnikov, oziroma določneje, njegovih dveh sinov pa se je Anton Kajfež premislil in je ponudbo odklonil, češ, da je boljo biti gospodar majhne banke, kakor upravni svetnik velike banke. Pozneje je ravnatelj Gulič stopil v zvezo z nekim inozemskim denarnim koncernom, pa tudi tu ni prišlo do nobenih rezultatov. Pogajanja z Ljubljansko kreditno banko so se obnovila, zraven je še pristopila Zad ružna gospodarska banka, ki je ponudila enake pogoje. Pri glasovanju med upniki je šest glasov dobila Zadružna gospodarska banka, Ljubljanska kreditna banka pa en glas. Tako je sanacijo Merkantilne banke v Kočevju prevzela Zadružna gospodarska banka in žrtvovala za izplačilo manjših upnikov nekaj milijonov, obenem pa je dobila v roko »Tekstila no'. tovarno v Kočevju, ki je tudi spadala v gospodarsko posest Kajfeževega kroga. Doba te na hitro ustanovljeno banke je bila zelo kratka, vendar pa je potegnila ob svojem propadu za seboj tudi denarni zavod Mestne hranilnice kočevske in še nekaj drugih denarnih zavodov iz okolice, ki so v optimizmu zaupali denar tem zavodom brez zadostnega kritja. Največja kataslrofa pri tem je bila ta, da so jn do zadnjega računalo na visoko vrednost Kajfeževih podjetij, ko pa je prišlo do konkurza, jo to premoŽenje komai zadostovalo za vknjiženp terjatve na prvem mestu pri Mestni hranilnici ljubljanski v znesku 4 milijone dinarjev. Pri včerajšnji, kakor tudi današnji razpravi, ie tožena stranka zatrjevala, da je propada kriva brezobzirna napoved konkurza, češ, da bi bilo treba A. Kajfeža in njegova podjetja pustiti, da delujejo naprej in bi investicije začele prinašati sadove. Toda tožeča stranka je dokazala, da se je v nekaj letih videlo, kako nerentabilna je pot denarja iz Mestne hranilnice skozi Merkantilno banko v Kajfeževa podjetja in da ni preostajalo drugega kot konkurz, da bi se dobilo vsaj nekaj. Sodba bo izdana v osmih dneh pismeno. nc vi v Irztc m prireditev v letošnjem letu bo pri nas in 20. junija, ko obhaja naše Prosvetno društvo sv. Jožefa štiridesetletni«) obstoja in obenem pro-s avi se fantovski odsek svoj tridesetletnico in trži-ška godba svojo desetletnico. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban dr. Marko Natlačen, posebnost vse prireditve ba pa ta, da bomo imeli v svoji sredi ustanovitelja društva g. stolnega prošta generalnega vikarja Ignacija Nadraha, ki je pred štiridesetimi leti neustrašeno zasadil lopato katoliški Pr°sy?tl, v Tržiču. Imel bo g. ustanovitelj, bivši tržiški kaplan, v nedeljo ev. mašo z govorom ob desetih. 2e v soboto zvečer bo zažarel »Naš dom« v bajni razsvetljavi in do pričetka slavnostne akademije ob pol devetih bo svirala godba na verandi. Slavnostna akademija ima jako lep spored in ob tej priliki bodo odlikovani še živeči štiridesetletni člani s krasnimi kolajnami, ki so narejene po načrtu domačina g. S. Tomazina. V nedeljo zjutraj bo budnica godbe in ob devetih se bo razvil sprevod domačih in tujih društvenikov izpred kolodvo ra v župnijsko cerkev. Po sv. maši bo na župnijskem dvorišču prosvetni tabor, kjer govorita pred-rednik Prosvetne zveze g. univ. profesor dr. Franc Ks. Lu k man in bivši predsednik društva g. upravitelj Jože Vider iz Ljubljane. Po slovesnih litani-jah, ki bodo popoldne ob pol treh, bo pa »Za Virjem« prireditev z bogatim sporedom. Posebnost obeh dni bo tudi prosvetna razstava v spodnji sobi kaplanije, ki bo označevala v tabelah in slikah ogromno delo katoliške prosvete v Tržiču. — Prepričani smo. da bo ta prireditev mogočno razplamtela katoliško zavest v Tržiču in to je prav. Vsled mnogih napovedanih prireditev smo sicer morali obdržati določene datume, za katere so pozneje odločili tudi misijonske slovesnosti v Grobljah, a prepričanj smo, da zato tržiška požrtvovalnost do inisijonov ne bo trpela. Pokazali bomo to praktično v misijonskem tednu, ki se vrši vsako leto v tednu sv. Cirila in Metoda. Je pa tudi naš namen, da ob jubilejnih prireditvah navdušimo predvsem naše domače vrete. čeprav se nam bodo seveda dobrodošlo pridružila tudi mnoga bratska društva iz okolice, katerih mi tudi pri njihovih prireditvah nikdar nc prezremo. Koncert „Drave" v Mariboru Narodno železničarsko glasb, društvo »Drava« v Mariboru je priredilo v sredo. 2. junija v veliki unionski dvorani vokalno-orkestralni koncert, na katerem so nastopili društveni moški zbor in orkester, pomnožen s civilnimi in vojaškimi godbeniki, ter koncertna pevca gg. Avgust Zivko (tenor) in Anton Faganeli (bariton). Vodil je g. Albin Horvat. V prvi vrsti naj tu omenimo pozornost in razumevanje mariborske javnosti, ki se je v tako bornem številu odzvala kulturnemu povabilu imenovanega glasbenega društva ter s tem tudi pokazala malo smisla za priznanje tistemu delu že-lezničarskega stanu, ki po napornem poklicnem delu posveča svoje proste ure glasbeni umetnosti. O koncertu samem pa moramo reči, da ni bil v toliki meri dovršen, kakor je bi! n. pr. koncert Drave« pred dobrima dvema' letoma ob 15-letnici društvenega obstoja. Nikakor pa s tem nočemo ploh odreci Dravanoin priznanja v njihovem sicer uspelem nastopu! Želimo le, da bi »Drava« vztrajno stopala navzgor po poti, ki si jo je utrdila s slovesom in priznanjem ob svojem 15-Ietnetn jubileju. Saj nam je sleherni njen nastop — kot nastop našega domačega društva — zelo dragocen, zlasti še, ker se zavedamo, da goji »Drava« tudi vokalno glasbo ( v moškem zboru), kar je v Mariboru red-i !i 'zvzan,e>"° v zadnjem času delovanje »Jadrana«, ki mu gre ta letošnji njegov koncert zasluženo priznanje, o čemer po nepričakovanem naključju na tein mestu na žalost nisem mogel poročati). Prvi del sporeda »Dravinega« koncerta je obsegal moške zbore F. Ferjančiča: Spomin, St. Premrla: Naše gore; E. Adamiča: Ali ne izhaja jasna zarja (bariton solo g. Faganeli); J. Gotovca: Jado-vanka za teletom; P. Krstiča: Grakni gavrane (bariton solo g. Faganeli) in Legoh, da spavam; St. Mokranjca: 1. rukovet (tenor solo g. Zivko); Ma-tetič — Ronjgova: Zrasla mi ladonja in V. Mirka: Po grad in i. Zbor je štel 24 pevcev. Z "veliko pozornostjo je sledil in se podrejal kretnjam g. dirigenta. Program je dobro naštudiral, zato jc bilo jasno čutiti v izvedbi med pevci veliko sigurnosti, tudi izreka ie bila čista in razločna, dinamika enotna. Manjkalo pa je posameznim gla6oin več glasovne plemenitosti in uglajenosti. Morda je tudi pri tem zboru krivda v tem, da se le poredkoma oglaša s 6vojitni nastopi, kar smo že o drugih naših zborih na tem mestu ugotovili. V interpretaciji izvajanih pesmi pa je bilo premalo poudarka na melodični plati, tako da je prevladovala harmonična zaporednost nad težkočo melodično linijo, kar je na-pravljalo vtis razcepljenosti. V drugem delu koncerta je spremljal orkester g. Živka v samospevu škerjančev? Vizije in La-jovčeve Serenade. V Viziji je bogato prelivanje harmonij mestoma dobro prišlo v orkestru do veljave, Serenada pa je bila manj muzikalno izklesana in preveč raztegnjena. Sledili sta Ipavčeva, v Mirkovi instrumentalni priredbi: Na Prešernovem domu ter Vilharjevo: Slovo, oboje moška zbroa s 6premljevanjetn orkestra. Solista gg. Zivko in Faganeli sta zelo uspešno rešila svojo nalogo. Mehki tenor g. Zivka se jc posebno v Serenadi močno prilegel, bi pa v tej skladbi bolje uspelo ob klavirski spremljavi. Bariton g. Faganelija je nekoliko manj vzdržen, pa vedno znova prikupljivo nežen in liričen. Bb. Pravila nogometne igre (Nadaljevanje.) Podrobna razlaga pravila 6 Zapustiti igrišče je dovoljeno samo napadajoči stranki, ne pa braneči. Igralec braneče stranke mote, in sme. postaviti napadalca v offside s tem, da se pomakne proti srednji črti, nikdar pa ne s tem, da zapusti igrišče. Igralec, ki je zapustil igrišče, da se reši iz offside pozicije, ali da postavi drugega v offside pozicijo, je še vedno v igri. Zato postopa sodnik v te m slučaju tako, kot da bi se igralec EI nahajal še na igrišču,. Nikakor pa ni sodnik poklican, da ščiti stranko, katere igralec je z nešportnim namenom oslabil lastno obrambo. Navodila za sodnika: Poleg točnega in podrobnega poznanja navodil in pravil, mora znati sodnik tudi presojati in opazovati. Za sodnika je važno, da v trenotku premolri položaj in ugotovi sledeče: 1. Dali se v trenotku, ki igralec oddaja žogo, nahaja kateri soigralec pred žpgo. 2. Če sc nahaja, naj ugotovi, dali se nahajata med niim in protivnikovo prečno črto dva nasprotna igralca. 2. Če je ludi tej zahtevi zadoščeno, naj pazi na to, da ni dotični igralec, oziroma več igralcev, prišlo v offside pozicijo na ta način, da se jc drugi nasprotni igralcc pomaknil proti srednji črti. Na ta način je mogoče, da pride napadalec v offside pozicijo, dasiravno se ni niti premaknil. 4. Sodnik naj točno ugotovi, dali igralec kakorkoli vpliva na potek igre. Pri tako zvanih pasivnih offside-ih sodnik ne posreduje. čim manjka eden izmed preje navedenih pogojev, offside ni kazniv. 6. Igralcu je dovoljeno stati V offside poziciji,, če nikakor ne vpliva na igro. V tem slučaju je kaznovati vsak prestopek protivnega igralca nad tem igralcem. Če je tak prestopek izvršen v kazenskem prostoru in zahteva pravilo kaznovanje s kazenskim udarcem, bo sodnik istega tudi odredil. Pravilo 7 Če udari igralec žogo preko protivnikove prečne črte izven vrat, jo vrača v igro poljubni igralec tiste stranke, čigar prečno črto je žoga prešla. Pri udarcu z vrat mora biti žoga udarjena neposredno čez kazenski prostor. Če udari igralec žogo preko lastne prečne črte izven vrat, jo vrača v igro poljubni igralec pro-tivne stranke z udarcem s kota, katerega je izvršiti z mesta, ki je začrtan okoli najbližje kotne zastavice z lokom polumera 91 cm. Iz udarca s kota se lahko neposredno doseže goL Igralec, ki je izvršil udarec, ne sme žoge ponovno igrati, dokler se iste ni dotaknil katerikoli drugi igralec. Dakler udarec z vrat ali udarec s kota ni izveden, se protivni igralci ne smejo približati žogi več nego 9.15 m. • • • Odstranitev ali prestavitev kotnih zastavic pri izvedbi udarca s kota ni dopustna. (Int. Board). Podrobna razlaga pravila 7 s Pravilo 7 obravnava dve možnosti povratka žoge v igro, če je zapustila igrišče. Tretjo možnost smo obravnavali v § 5. Udarec z vrat: Kadar udari igralec žogo preko protrvnikove prečne črte izven vrat, (pri čemur zadostuje, da se žoga igralca samo dotakne), jo vrača v igTo poljubni igralec tiste stranke, čigar prečno črto je žoga prešla. Vračanje se izvrši z udarcem z vrat v tisti polovici vratarjevega prostora, ki je bližja mestu, kjer jc žoga prestopila prečno črto. Udarec sme biti izveden šele na znak sodnika, za izvedbo pa je važno, da mora biti žoga neposredno udarjena čez kazenski prostor. 2oga je v igri, čim je prešla kazenski prostor. Pravilo offside tu ne velja. t-e je udarec z vrat napačno izvršen, t. j. da žoga pri tem ni zapustila kazenskega prostora, mora biti udarec ponovljen. Navodila za sodnika: Pri udarcu z vrat, ki velja v (»mislu teh pravil za indirektni strel, je predvsem upoštevati dve izjemi: 2oga nc sme biti udarjena v poljubno smer in drugič: žoga je v igri, ko zapusti kazenski prostor, četudi je bil preje izvršen kakšen prestopek teh pravil. Za boljše razumevanje naj služijo sledeči primeri: 1. Pri udarcu z vrat sloji napadalec v predpisani razdalji 9.15 m od žoge, torej v kazenskem prostoru, in prejme žogo od vratarja, oz. branilca, kateremu se je udarec z vrat ponesrečil. — Udarec mora biti ponovljen. Pozicija napadalca v kazenskem prostoru je bila sicer dovoljena (oddaljenost od žoge 9,15 m), toda na tem mestu ne sme napadalec neposredno iz udarca z vrat prejeti žoge, ker mora ista zapustili kazenski prostor. 2. Branilec poda pri udarcu z vrat žogo svojemu vratarju, ki jo zgreši — ali pa se jo dotakne in žoga gre v gol. — Udarec z vrat mora biti ponovljen v obeh primerih, ker žoga ni zapustila kazenskega prostora, predno je z isto igra! drugi igralec. 3. Branilec izvaja udarec z vrat, pri tem pa udari z nogo v Zemljo, tako da se žoga premakne samo nekaj metrov. V tem prileti napadalec in branilec, da bi ga prehitel, udari žogo ponovno. Sedaj se jc branilec pregrešil v smislu § 10 teh pravil, ker se je pri izvedbi prostega strela dvakrat dotaknil žoge, — Kljub temu pa mora bili udarec z vrat ponovljen, ker žoga ni bila udarjena čez kazenski prostor, medtem ko pravilo o dvakratnem dotiku žoge pri prostem strelu {§ 10) pri udarcu z vrat ne velja. 4. Sodnik se je pri udarcu z vrat v kazenskem prostoru tako nerodno postavil, da se je žoga zadela v njega in odletela v gol. — Udarec je ponoviti, ker žoga ni zapustila kazenskega prostora Pravilo 8 Vratar sme r svojem kazenskem prostoru igrati žogo i, roko, no sme pa žoge nositi. Vratarja ni dovoljeno remplati razven: 1. <"'e drži žogo v rokah. 2. f'c zapira v igri prntivnika. !(. (e, zapusti vratarjev prostor. Vratarja sme med igro zamenjati katerikoli drugi igralcc, n zamenjavi pa mora biti predhodno obveščen sodnik. Podrobna razlaga pravila 8 Vratar: Igra z roko: V lastnem kazenskem prostoru sme vratar igrati žogo namenoma z roko. Čim pa se vratar izven kazenskega proslora dotakne žoge z roko, se je pregrešil proti predpisom § 9. Za presojo tpga prestopka ni važno, kjer se nahaja vratar z nogo ali tciesom, temveč kje se nahaja žoga. Počitniška kolonija SPI) se vrši letos »d ?,. do 25. Julija v Malnarjevl koči poti Vodstvom t. prof. Prezlja. Zadnji rok za prijavo jo brezpogojno -J«, juti i) t. I. Prijavo sprejema pisarim SPI), Ljubljana, Aleksandrova cesta I. Radio Programi Radio Ljubljana t Četrtek, 17. Junija: 12 17. operet (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca*, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koneert (Hadljski orkester) — M Vreme, borza — 13 Cas, vretne, poročila, spored, obvestila 19.30 Nae. nra — 19.50 Zabavni kotiček _ 'Jll Verdi: Traviata. fantazija (ploSče) — 20.1(1 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarifi) — 20.3(1 Orgelski koncert, izvaja Ivan Hupnik, stolni regens chori v Skop-lju — 21.IS Pesmice drobne o neJnib stvareh neka i z.l Rrčke in nekaj za smeh (Jožek in Ježek) — 3" Cas, vrede, poročila, spored — 22.15 Podoknlco in nspa vanke (plošče). Konec ob 23. Orugi programit četrtek, 17. junija: Belgrad: 19.50 Planino — 20..KI Narodne pesmi — 21 Hrističeve skladbe Zagreb: 20.30 lvmečki večor — Dunaj: JO Prenos i/, liiomostii --21 Maša v eo-duru — 22.20 PlcMia glasba — Budimpešta: 20 Večerni koncert — 22 Cignnskn glasba — 22.50 Orkestralni koncert _ Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert; — 21 Opera ..Fedora. — Uim-Bari: 21 Igra 22.15 Vijolinski in planinski koncert — Praga- 19 "5 Salonski kvartet — 20.05 Češka operna glasba — 21 .'lil Orkestralni koncert — I'ar lava: 20 Pester koncert 21.05 Plesna glasba — 22 Griogov večer Berlin■ 20.10 lesna glasba _ Kfinigsberg: 20.10 Vojaška godba Bratislava: 20.10 Valčki _ Frankfurt: 20.10 Smetanova opera ..Proclnna nevesta« — Stuttgart: 20.15 Schnman- nov koncert — Monakovo: ]<| Oporetna glasba__Ur. romunster: 20 Opera .l^ucia f,ammerinoor-. Na vsakem kvadratnem milimetru kože na koncu človeškega kazalca ie 20 živčnih vozlov. Slavni prirodoslovec Brehm je imel levinjo, ki je bila tako udomačena, da je celo spala pri niem. Rimski cesar Vitelii jc izdal v 8 mesecih 8 milijonov sestercij (37 milijonov dinarjev) za same pj-i edine. Peresa ▼ repu para so do 160 cm dolga. Za Din 40*- (Doppelbobel) od 42-01 mm ter razno drugo orodfe no zelo nlaklh conah nudi Stanko Florjani 2cle?nlna Resljeva 3 (Vhod akosi dvorišče Vis a vi« Medic Zanki Zahvala Za od vseh strani nam izkazano, res iskreno sočutje, katerpga smo bili deležni ob priliki izgube naše hčprkico Elfride kar nam je bilo v izredno tolažbo in uteho, tnr nam je lajšalo srčno bol, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa dolgujemo č. g. katehetu za v srce segajoči nagrobni govor, kakor tudi šolskemu vodstvu. Vsem Bog plačaj I M a r 1 b o r - M c I j e, 15. junija 1937. Žalnjofa rodbina Chmrlik. MAM OGLASI JT malili oglasih velja vsaka beseda Din l»-sCen!. tovanjsM oglasi Dia t'—. Najmanjši znesek u mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se ra-3 mm "koks petitna vrstica po Dia 2*5Qi Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko. I r I v • • v v • iluzbeucejo 1 Trgovski pomočnik B večletnimi spričevali — prosi kakršnokoli službo. Kavcija 2000 Din. Dopise upravi »Slovenca« pod »Posten ln skromen« 9624 Trgovski pomočnik želi premenitl službo zaradi svojega prepričanja. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Pošten« Čevljarski pomočnik pošten, priden, z večletno prakso — lSče namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. D645. (a) Sluibodobe Več krojaških pomočnikov takoj sprejmem. Klojčnlk Matija, krojaštvo, Ale ksandrova 88, Pobrežje, Maribor. (b) Dva hlapca za vsa kmečka dela se takoj sprejme v etalno službo. Dravlje 17. (b) Služkinjo za. hlSna ln poljska dela takoj sprejmem. - Franc HTschlnkel, trgov., Kočevje Službo dobi na Dolenjskem 19 let star ključavničarski ln mizarski pomočnik. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 9588. (b) Obrt Gumbe, plise, entel, ažur predtlsk ln monograme hitro Izvrši Matek A Mi-keS, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Naročajte in širite »SLOVENCA« Stavbeni moterilal izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec, lepenka Mlonlt-streh« In cevi Itd. najceneje pri MATERIAL, LfnMlana Telefon 27-16 Tyrševa cesta 36e KINI 1 * 22-2, UNION Danes poslednlltl MARTA EOOERTH ▼ velikem glasbenem filmu čarobni zvoki Kronanje ▼ Londona - Tebnlkolor film v naravnih barvah. TEl. 21-24 MATICA Premiera! ANA STEN v velikem ljubavnem filmu Osamljena žena Kežlla- Fjodor Ooep. - V glavni vlogi Henry Wolcoioo, Viola Keats, John Oairlek. TEl. 27-30 SLOGA Willy Burgel, Lida Baarova Izdajalci DODATEK: Domač kulturni film: B kalakom po savskih brzicah in cerkniškem lezeru. Na) novel si tarnali: Poroka vojvode Wlndsorskega i. t. d., l.t.d. Predstave danes ob 19-16 ln 21-16 nri Dijake nižješolce sprejmem na počitnice. Pripravljam za ponav-ljalne Izpite. — Vošnjak, Ptuj. (D) Denar BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica St 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. Posojila dajemo v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2, Ljubljana. (d) Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve ln vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini At». PLANINŠEK. LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon S5-10. Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62. Zahvala Ob prebridki izgubi naše nepozabne soproge, mame, stare mame in tašče, gospe Antonije Šmid izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so ji stali ob strani in ji lajšali trpljenje v zadnjih urah, zlasti še gospodu dr. Bajcu, ter vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, posebno čč. duhovščini, g. profesorju Pavliču za ganljiv poslovilni govor, učiteljskemu zboru, šolski mladini, pevcem in gasilcem v Jurkloštru, darovalcem mnogoštevilnih vencev in cvetja, sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli sožalja. V Jurkloštru, junija 1937. Žalujoča rodbina Šmid ■ Wll.lli.lsl Vsakovrstno zlato kupuje po aajviijib cenab CERNE, invelir, Ljubljaas Wolfova ulioa M, 4 EJHJHEfl Mnogo ceneje ln boljše si nabavita vse vrste oblek In perila pri Presker, Sv. Petra e. 14. Otroški voziček globok, dobro ohranjen — r ugodno naprodaj. Ljub- | i ljana, Šelenburgova ulica 6/11, levo. (1) Hmelj in ječmen za kuhanje piva nudi Sever & Komp., Ljubljana. — Recept dobite v trgovini. (1) TRIPERESNA DETELJICA Spisal M. Knnčič. — Ilustriral H. Sedej. »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konstruirani, trajni in v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predva Janje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 Amerikanci, pozor! V Novem mestu (dolenjski metropoli) naprodaj lepo posestvo na prometnem prostoru. Naslov v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec. Cesta 29. oktobra 6, telefon 37-88 . Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hlfl ln vtl. Pooblaščen graditelj In sodni cenilec eb nasvete brezplačno na razpolago. (p) Vtanoianja ODDAJO: Enosobno stanovanje oddam. Stražlšče 22, pri Kranju. (č) >Torej sedimo, fantje!« je pokroviteljsko velel Peter in mogočno sedel na trhel štor kot kralj na svoj prestol. Nande in Jožek sta se brez besede pokorila njegovemu povelju ln Spoštljivo sedla na tla. Tako se je pač spodobilo, kajti je bilo od vsega začetka jasno kot beli dan, da bo vodja roparske tolpe — Peter. Peter je z orlovskimi očmi premotril okolico in ko se je prepričal, da jih ne posluša nepoklicano uho, je s pridušenim glasom začel: »Najprej se pomenimo, kako se bo naša roparska družba imenovala, Nande, ali imaš kakšen predlog?« >Hm,< je v zadregi zakašljal Nande, ki ni bil pripravljen na takšno vprašanje, »zaenkrat še nobenega; počakaj, nemara mi kaj pade v glavo.< >To bi trajalo predolgo,« je nepotrpežljivo rekel Peter in se vprašujoče obrnil k Jožku. >In ti, tovariš?« Jožku je vsa kri planila v obraz, tako se je čutil počaščenega s tem vprašanjem. Bliskovito je pomislil, se domislil in predlagal: »Kaj, če bi se imenovali ,TRI JE TICKI'?« »Ali si neumen?« ga je zavrnil Peter. »Tako otročje ime! Nekaj takšnega mora biti, da se bodo ljudem že ob samem imenu ježili lasje.« »Potem bi svetoval,« je zmagoslavno vzkliknil Nande, ki si je medtem na vse kriplje belil glavo, »potem bi svetoval: imenujmo se ,ČRNA ROKA'! To se sliši strašno imenitno in skrivnostno.« »Nak, tudi to mi ni všeč,« je rekel Peter in se namrdnil. »Je že preveč obrabljeno ime. Nekaj čisto novega mora biti.« »Nemara ,STRAH GMAJNE'?« je iztuhtal in predlagal Jožek. »Tudi to mi ni všeč,« je spet odklonil Peter. »Saj ne bomo strahovi, ampak roparji! Že vidim, da bo obveljala moja. Torej poslušajta! Imenovali se bomo ,KLUB ČRNIH VRAGOV'.« Nande in Jožek sta z neprikritim občudovanjem pogledala poglavarja in vzkliknila oba hkratu: »Pa res! ,kljub črnih vragov' bodimo! Živeli 1« »Torej sprejeto,« je samozavestno rekel Peter, in roparji so si spet tovariško stisnili roke. Vnajem ODDAJO: Za trgovino ali buffet oddam tik zdravilišča Golnik enodružinsko vilo z večjim trgovskim lokalom. Pojasnila: Jug, fotograf, Kranj. (n) Trisobno stanovanje sončno, kopalnica, Tavčarjeva ulica 1, tretje nadstropje, oddamo 1. avgusta — 1000 Din. Upravitelj, Novi trg 8. (č) Mlad zakonski par z dveletnim otrokom Išče za julij avgust opremljeno sobo z vso oskrbo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Počitnice« 9656. Upravo »Slovenca« Maribor Koroška cesta 1 Podružnica: Aleksandrova 6 Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila, ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista. „Crepe de chine", beli, po Din 18'— pri Trpinu, Maribor Vetrinjska 15 Najcenejši nakiiijir damskega in moškega perila za poletje, modnega blaga, rokavic, nogavic pn Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika) Razpis Občina Jesenice, srez radovljiški, razpisuje pragmatično mesto občinskega zdravnika — uradniškega pripravnika. Prosilec mora imeti kvalifikacijo, ki je predpisana za to stroko v državni službi. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. julija 1936, št. 477/61) je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu pri tej občini. Občina Jesenice, dne 15. junija 1937. Št. 1575, rAgnes Giinther: 15 Dušica - Rožamarija »Ako človek ne more spali, mora jemati ob-kladke. In gospodična Braun se me je dotaknila, jaz pa sem zakričala: prevroče je! Ker pa navadno toliko kričim, ni odvzela obkladka. Ležalo je na meni kot žgoča krogla. Hudo sem se jokala in gospodična Braun tudi, veš, zaradi Karla. Ce bi namreč jaz to povedala bo ona morala iz službe in Kari bi se ne poročil ž njo. In nikdar, prav nikdar več bi ne dobila moža. Tudi s plišem prevlečne zofe bi ne dobila, dokler bi ne postala stara in imela nagubančeno čelo. Morala bi se ukvarjati s tujimi otroki in se pustiti jeziti od vzgojiteljic in gospodičen. Ce Karla ne dobi, bi morala enostavno umreti ali pa iti v vodo. Kadar bi jo potegnili iz vode bi ji morali zlomiti kosti, ker bi je ne mogli položiti v krsto, kakor pri ključavničarjevem Fricu. O, Harro, če bi bila jaz kriva, da bi ubogi gospodični Braun zlomili kosti! In zato sem se obvezala, da tega nikdar ne izdam. Ker mi pa ni hotela verjeti, sem ji dala častno besedo. — Mi Brauneckerji imamo vsi častno besedo, čeprav smo še majhni in še nismo birmani. Nato je postala dobre volje in tudi jaz sem bila vesela. Ona je rekla: To bo kmalu zopet bolje. Miss Whart pa je izvedela, da me gospodična ni okopala in morala je to storiti. Zato pa ni moglo biti bolje. Najmanj sem smela to povedati gospodu dvornemu svetniku in morala sem ga nalagati. To je pač v zvezi s častno besedo. Kaj ne, Harro, gospodična Braun ne bo primo-rana iti v vodo?« »Nikdar! Rožnata bluza ostane suha, to ti obljubljam, dušica! Ti si držala častno besedo in si pristna. In ko bi za to vedel gospod z mečem, bi pred teboj salutiral, tako pristna si. Zdaj pa le mirno zaspi!* __ >In očetu povej, da ne laženn To storim le tedaj, kadar mi drugega ne preostaja.« Zdaj se dotakne nekdo njegovega ramena. Bil je knez, ki se je bil tiho približal posteljici, v kateri leži njegov otrok, obdan z zlatimi kodri. Rdečelična lutka, ki je dušici tako slična, leži poleg nje. »Pridite z menoj, grof Thorstein! Kaj porečete k temu? Srce mi poka, če pomislim, kako so me goljufale te vražje ženske. Kaj čudo, če jim je pobegnila. Meni se pa tudi ni zaupala!« »V učni sobi sta. Knez stopa počasi gor in dol, nadaljuje: »Vam se je otrok zaupal!« »Presvetli, meni se tudi ni zaupal, zaradi dane častne besede ne.« »Ali je ta zadeva s tem v zvezi?« »Da. In zaradi častne besede se je pustil dnevno mučiti.« In Harro pripoveduje prislušku-jočemu očetu zgodbo uboge dušice. Ko podaje očetu sliko njegove malčice, se mu močno dozdeva, da se pojavlja v knezovih očeh rosen sijaj. »Tako torej gledate vi mojo malčico! Toda vi še ne veste vsega.« »Prepričan sera sam, da bo dušica imela še marsikatero skrivnost.« »Ali ste bili vedno tolik prijatelj otrok?« »Razumem tole majhno gospodo bolje nego odraslo. Našla sva se pa tudi v posebni uri, ko sva oba iskala Božička. Jaz sem se bil v poslednjih letih malce spri s svojo dušo. In otrok!... Obdajala ga je neka sapica... Morebiti ker je še tako majhen, nežen in osamel... Ta sapica prihaja od tam, kjer so skrivnosti doma.« Zunaj v zimsko noči šumi lipa... Harro sedi in gleda v noč. Svoje prodirne oči ima uprte v temo. Obdaja ga dih zamaknjenja in odtujenosti. Kar začuti, da sc ga je dotaknil knez, ki ga zaprosi, naj mn pomaga pri njegovi ubogi, zapuščeni malSici, dokler nc dobi znova matere. — III. Častna dvorana. Naslednjega jutra so v gradu z veliko naglico polnili kovčege. Četudi se je Miss Whart sklicevala na angleškega poslanika, sta vendar že k vlaku ob desetih vozila prtljago dva težko obložena voza. — Šivilja Rozika je sedela ob posteljci malčice. — Harro pa se je bil zopet izgubil v svojih razvalinah, odkoder se ne prikaže več, dokler ga ne pokličejo. Jutro namreč ni noč in on noče vzbuditi domneve, da se smatra za nujno potrebnega. Čaka ga pa tudi obilo dela. Toda vsi svitki in tapetnimi osnutki so izginili. — — — Harro sam stoji pred svojim stojalom in če se slučajno ozre na svojo roko, ga ošine rdeči žarek iz njegovega pretana. Očetov pečatni prstan je bil v Berlinu odložil, ker ni bil več prikladen njegovim novim življenjskim okoliščinam. — Ako človek ni vajen prstana in ako mnogo dela z rokami, tedaj mu povzroča takle prstan nekam čuden občutek. Ne more si kaj, da bi ga ne pogledal ter mislil na stari izrek, katerega nosi. Ali je bil mož, ki je no6il ta prstan, že res tako obračunal z življenjem? Ta rdeči žar ga moti pri delu! — Tapete je že opustil. — Tako neizrečeno svečano mu je pri 6rcu in njegovo delo je tako vsakdanje. Saj tudi on zasluži praznik kot drugi ljudje. In ker je danes zanj praznik, so morali svitki s tapetami v kot. Branili eo 6e sicer, češ da ne bodo pravočasno dovršeni. Toda vse jim ni nič pomagalo. Morali so v kot. Harro že dolgo ni več slikal. Odkar mu je društvo umetnikov vrnilo njegovo zadnjo sliko, ki leži še v zaboju, ni vzel več čopiča v roke. Za vsakdanji kruh pa le mora skrbeti. Polovica njegovih dohodkov pada brez vsakega ugovora v posodo brez dna — v gradbeno blagajno. Nikdar ni praznoval. Le ob nedeljskih popoldneh si je privoščil cigaro ter se ob njej prepuščal svojim mislim ali pa je obiskal svoje stare prijatelje v knjižnici. — Toda le redkokdaj je prejel za ves svoj trud tudi zasluženo plačilo. Njegove barve so bile presuho-narne. Njegovim slikam je manjkal mode]. Da hi našel primerne modele, bi moral potovati v velika mesta, kjer je umetno6t doma. V Pariz, Miinchen, Rim... V gozdni pokraijni ni modelov! — Toda na ta potovanja ni niti misliti! — »Ti si pač razdvojen«, 6i je često očital. »Človek mora hoteti samo eno, potem to tudi gotovo zmore. Toda li buljiš kot začaran v kup 6tarega kamenja ter mečeš težko zasluženi denar v sod brez dna! Kar si v zadnjem četrtletju izmetal za apno in dnine, bi zadostovalo za šesttedensko bivanje v Parizu. Korenjak, ki ves dan dela in se lahko preživlja z ovseno kašo in s slivami. Ker pa hočeš imeti vse, zato tudi ničesar ne dosežeš! —« Ob dnevih, ko se je ogledoval v zrcalu svoje duše in sta se obe volji med seboj skregali, mu delo ni hotelo uspevati. In Harro je stokajoč okaral sina svojega očeta: »Celo preproge pačiš! Ker ti ne da miru jezero s temnimi jelkami in žena, ki vstaja iz vodnih kolobarov! Mar hočejo ljudje imeti vodne kolobarje na svojih preprogah? Ali bi jih ti sam hotel? Prizanašaj torej tudi drugim! Bi vendar morali znoreti, če bi zrli v te kolobarje! K vragu z vsemi preprogami! V moji hiši jih gotovo ne bo! Sem pride le opaž in stenska prevleka.« — »In intarzije iz srebra in biserovine in malo zlatega mozaika, stari bedak in 6anjar!« ee mu je posmehoval oni drugi Harro. Toda danes je mir v njegovi hiši in Harro stoji pred veliko ploskvijo, katero si je 6ain pripravil. Dela s kredami. Cim bolj se oživlja ozadje, tem večji ogenj žari v njegovih očeh. Ne! Danes ne sme nebeški ogenj brezplodno ugasniti! Že 6e nagiba k zatonu kratki zimski dan. Rdeči žar še objema visoki grajski stolp in le medla svetloba pada 6koz njegova nizkoležeča okna. Hipoma se-začuje udar konjskih kopit. S hudo naglico odpre Kaliban grajska vrata. Prijezdil je knez iz Braunecka, ki skoči prožno raz svojega iskrega, zlatorjavega konjička. Harro ima komaj toliko časa, da odloži 6vojo platneno haljo ter zakrije svoje delo. Ni ga še mogel sam presoditi in zato ga tudi ne sme videli nobeno tuje oko. — Za Jugoslovansko tiskarno v Liublianl: Karel Čel izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič