-----    411    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 234. Moja krava je dobila polno bradavic. Kako naj jih preženem? (M. S. v S.)
Odgovor : Aro so bradavice, ki vise na reclji, pre-ženete jih najbolje, če jih podvežete. Veče bradavice se
na vrhu nekoliko ranijo in potem žgo s solitarjeve kislino ali s čim drugim. Pri tem poslu je seveda oprezno ravnati. Velike, globoko v kožo segajoče bradavice je treba z nožem odluščiti, kar pa naj le živinozdravnik naredi.
Vprašanje 235. Večkrat po vrsti se mi prigodi, da se začno sesajoča teleta daviti in kašljati, ne da bi bila prehlajena. Tako kašljanje traja pol ure in tudi več, a potem poide, in na teletu ni nič posebnega opaziti. Kaj je to ia kako zabraniti? (R. S. v T.)
Odgovor: Sesajoča teleta se igrajo z nastilom in kadar to lačna, skušajo kako bilko slame ali sena tudi pojesti. Telečjemu želodcu pa ne prija še taka krma, zato jo skuša odstraniti in sili tele na kašelj. Iz tega vzroka je prezgodnje odstavljanje tudi zelo škodljivo. Pazite, da Vaša teleta ne bodo lačna, potem se Vam kaj takega ne pripeti, ker tele ne bode sk šalo jesti neprikladne mu krme.
Vprašanje 236. Imam sodček dobrega kisa, katerega sem naredil iz mošta. Kis je bil pa le dosedaj dober, a sedaj je pa pričel postajati grenek, in bojim se, da ne bede več raben. Kako naj ga popravim, če je sploh še kaj pomoči? (J. M. v L.)
Odgovor: Jabolčni in hrušev kis nista nič kaj stanovitna in, kadar sta stara, postaneta prej ali pozneje grenka. Ce ni Vaš kis uže pregrenek, popravite ga lahko, ako ga filtrujete tako le: Ker je gotovo, da za filtrovanje nimate aparata, treba je, da si vso pripravo sami naredite. Vzemite lonec, kakeršni so za cvetice, ki ima namreč na dnu luknjo, vanj pa denite tanko in gosto platneno ruto, če hočete, v štiri gube zloženo. Ruta mora biti tolika, da se da čez rob lonca pregniti in pa z obezo zunaj lonca pritrditi. V tak, s platnom znotraj prevlečeni lonec naspite kakih 5 do 10 % na debelo v moko stolčenega kovaškega oglja.
Skozi to oglje pretakajte počasi kis ter ga vlivajte v sodček, ki je dobro izpran. Prav bjdete storili, ako sodček dobro zažveplate, to je, če kos žvepla v njem sežgete. Ako imate veliko kisa, morate najmanj za vsakih 10 litrov oglje prementti.
Vprašanje 237. Od kod prihaja, da so moje hruške, ki so sicer debele in od žlahtnih vrst, vendar vse grin-tave in po eni strani razpokle. (J. K. v Pr.)
Odgovor: Navedenim boleznim Vaših hrušek je več vzrokov. Grinte provzročajo glive (majhne rastlinice), ki se vgnezdijo na površji sadja. Sadje je toliko bolj grin-tavo, v kolikor bolj vlažnem in megli podvrženem kraji raste. Razen tega so pa nekatere vrste veliko bolj podvržene grintavosti nego druge. — Da Vašim hruškam koža črni, oziroma rjavi, in poka, to pa prihaja od tod, ker imate vrste, ki niso prikladne Vaši zemlji in legi in niso za visoka debla, ampak le za pritlično vzgojo. — Tudi kamenitost hrušek, t. j. kadar so v hruševera mesu deli, ki  so  podobni   drobnemu   Kamenčevju,   ima
iste vzroke. — Da je pri nas toliko takega sadja, prihaja od tod, ker so Daši sadjarji križem cepili vse vrste, od katerih so videli prav lep sad ali pa so slikali o njih lepem sadu, brigali se pa niso, s kakim pogojem rodi dotična vrsta v resnici lep sad.
Ako hočete toraj pridelovati lepe namizne hruške? cepite Vaši zemlji prikladne vrste, vzgajajte jih pritlično v zavetni legi in strezite jim dobro. Vendar pa ne trdimo, da bi ne bilo tudi takih vrst, ki bi v Vašem kraji prav lep sad rodile na visokih deblih. — Grjn-tavost, ki prihaja od vlage, oziroma od gliv, odpravite pa, če poštupate s fino zmletim žveplom cvetje in potem sadje.
-----    412    -----