LITIJA ?
GLASILO OBČANOV
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA  LJUDSTVA LITIJA
24. !2. 1941
Tipi Anrci^f
f\ I> \/ Y7 C     \? \7 4 I Y7|^
		
OKTOBER 1982	PRILOGA .......---------	številka 1
OSNUTEK
Na podlagi 391. člena statuta občine Litija (Ur.I.SRS št. 12/78 in
481) je skupščina občine Litija na seji DPZ dne.........in seji zbora
združenega dela in zbora KS dne .....sprejela osnutek
Sprememb in dopolnitev STATUTA občine Litija
TEMELJNA NAČELA
1. Za predzadnjim odstavkom temeljnih načel se uvrsti novo II. poglavje o družbenopolitičnih organizacijah in sicer vsebina 241., 242.,: 243., 244., in 245. členov statuta občine Litija.
2. Za novim II. poglavjem se doda III. poglavje z naslednjim tekstom: Družbenopolitične organizacije v občini so oblika svobodnega političnega organiziranja delovnih ljudi na socialističnih temeljih ter so sestavni del in aktivni dejavnik samoupravnega socialističnega sistema.
Delovni ljudje nenehno ustvarjajo družbene možnosti za produktivno nastajanje dohodka, za pravilno in smotrno povezovanje v proizvodnji in družbenem delu, pravično delitev in trošenje ustvarjenega dohodka za razširjeno reprodukcijo in v svobodni menjavi dela za združevanje sredstev in dela, za nagrajevanje po delu in rezultatih dela, za boljše delovne in življenjske pogoje delovnih ljudi, za krepitev osnov socialne varnosti in solidarnosti ter varstva pravic iz dela.
Delovni ljudje delujejo pri pravilnem izvajanju dogovorjene kadrovske politike, krepijo kadrovsko moč in vsebino delegatskih odnosov v združenem delu ter se usposabljajo za najširšo udeležbo pri opravljanju vsakodnevnih samoupravnih in družbenopolitičnih zadev.
Delovni ljudje pospešujejo integracijo družbenoekonomskih in razvojnih interesov med temeljnimi organizacijami združenega dela in med krajevnimi skupnostmi ter naprej v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih.
Na tej osnovi se delovni ljudje zavzemajo za obvladovanje in po-družbljanje vseh poti dohodka. Na vseh teh področjih in s tem namenom dajejo delovni ljudje v sindikatih pobude in sodelujejo pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju.
Družbene organizacije in društva delujejo pri uresničevanju ciljev revolucije in samoupravnega razvoja naše družbe v okviru svojih delovnih programov.
- Materialne in druge možnosti za uresničevanje ustavnih funkcij družbenopolitičnih organizacij v občini zagotavlja občina v mejah svojih pravic in dolžnosti.
3. členi od 248. do 252. se črtajo.
4. Pred zadnjim odstavkom temeljnih načel se navede IV. poglavje.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. V II, poglavju se naslov poglavja spremeni in se namesto »OBČINA LITIJA« navede »SPLOŠNE DOLOČBE«.
2. V 1. členu se za besedo občina vstavi beseda Litija.
3. Za 2. členom se doda nov 3. člen in sicer:
Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu in za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah, skupnostih in v občini.
Svoje pravice in dolžnosti morajo organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij izvrševati tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom.
4. V prvem odstavku 3. člena se na koncu doda »Jerebova 14«
5. Četrti člen se spremeni in se glasi:
Občino kot pravno osebo zastopa predsednik izvršnega sveta občinske skupščine, ki lahko s posebnim pooblastilom prenese pravico zastopanja za posamezne primere na druge člane izvršnega sveta 6. 5. člen se črta.
7. V 6. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: Območje občine je določeno z zakonom.
8. Člena 7. in 8. se črtata.
KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE
1. Drugi odstavek 74. člena se črta.
2. 75. člen se črta.
3. 77. člen se spremeni in se glasi:
Delovni ljudje in občani oblikujejo in izvajajo politiko zaposlovanja v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje ter v občini. Delovni ljudje in občani oblikujejo politiko zaposlovanja z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter družbenimi plani.
4. 78. člen se črta.
UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO ČLOVEKOVEGA OKOLJA
1. Poglavje o urejanju prostora in varstvu človekovega okolja se namesto sedanjega besedila uredi z naslednjimi členi:
87. člen: Delovni ljudje in občani, v skladu z dogovorjeno politiko smotrno gospodarijo s prostorom s tem, da sprejemajo prostorske plane za območje občine.
Posebno pozornost posvečajo urejanju prostora za stanovanjsko gradnjo ter razvoju tistih gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so opredeljene z družbenim planom občine.
88. člen: Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, občinske skupščine in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je zagotavljati možnosti za ohranitev in izboljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednost človekovega okolja in s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo.
Pravica in dolžnost delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, občinske skupščine, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti je preprečevati zdravju in okolju škodljive pojave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu.
89. člen: Delovni ljudje in občani z družbenimi plani, prostorskimi plani in predpisi zagotavljajo in določajo smotrno izrabo prostora in pri tem posvečajo posebno skrb ohranitvi naravnih vrednot človekovega okoilja, nepremičnin in drugih stvari posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena ter dtugih, z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Občinska skupščina, njeni organi in občinski upravni organi skrbijo za izboljšanje okolja delovnega človeka in občana, spremljajo stanje in sprejemajo ukrepe za izvajanje programov varstva okolja.
90. člen: Delovni ljudje in občani v občini samostojno ali skupaj z delovnimi ljudmi in občani drugih občin ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih združujejo sredstva, zagotavljajo možnosti za varstvo človekovega okolja ter usklajujejo in uresničujejo druge skupne potrebe in interese pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za varstvo in izboljševanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
OBČINSKA SKUPŠČINA ^
1. V 265. členu se besedilo prvega stavka prične tako-le: Občinska skupščina Litija je organ družbenega samoupravljanja....
2. V 272. členu se v prvem odstavku število 30 nadomesti s 27.
3. Drugi odstavek 272. člena se spremeni in se glasi: Zbor krajevnih skupnosti ima 18 delegatskih mest.
4. 284. člen statuta se na novo glasi:
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor:
— spremljajo statut občine in poslovnik občinske skupščine
— sklepajo o simbolu občine
^— dajejo mnenje o priznanjih občine iz 9. člena statuta
— sklepajo o načelni politiki medobčinskega sodelovanja, o pobratenjih in o navezovanju trajnih prijateljskih vezi z drugimi občinami ali mesti
— sklepajo o včlanjen ju občine v mednarodno ali nacionalno organizacijo za sodelovanje z drugimi občinami ali mesti, ter o izstopu iz take organizacije
— sklepajo o uvedbi občinskega samoprispevka /
— odločajo o temeljnih vprašanjih kadrovske politike v občini
— odločajo o sistemu in organizaciji ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite v občini
— volijo in razrešujejo:
—predsednika in podpredsednika občinske skupščine
— predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta
— predsednike in člane stalnih komisij ali občasnih delovnih teles občinske skupščine
— predsednika in sodnike občinskega sodišča, sodišča združenega dela, občinske sodnike za prekrške ter druge občinske funkcionarje, če to določa zakon, odlok ali drug akt občinske skupščine
— imenujejo in razrešujejo občinskega javnega pravobranilca, družbenega pravobranilca samoupravljanja, sekretarja občinske skupščine ter predstojnike občinskih upravnih organov in drugih služb, če je to predpisano z zakonom ali odlokom občinske skupščine, dajejo soglasje k imenovanju tajnika samoupravne interesne skupnosti
— določajo delegate za zbor občin Skupščine SR Slovenije, skupščino stalne konference mest Jugoslavije ali za to pooblastijo drug organ
— opravljajo druge zadeve, če tako določa zakon ali ta statut. 5. 285. člen se na novo glasi:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enakopravno sprejemata odloke in druge akte, ki se nanašajo na:
— temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega in prostorskega razvoja občine
— občinski proračun in odloke o zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna za obdobje, daljše od enega leta
— razpis občinskega posojila ter uvedbo občinskega samoprispevka za celotno območje občine
— razpis občinskega referenduma
— organizacijo in delo občinskega sodišča, tožilstva, javnega pravobranilstva, samoupravnih sodišč ter družbenega pravobranilca samoupravljanja
— organizacijo in delo drugih občinskih in medobčinskih organov in služb ter upravnih organov občinske skupščine
— uresničevanje z družbenimi plani in programi razvoja začrtane politike in usmerjanja delitve dohodka
— načelna vprašanja v zvezi z določanjem in kontrolo cen proizvodov in storitev p
— davke in prispevke
— soglasja in potrditve samoupravnih in drugih aktov drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če je to z zakonom določeno
— odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če le—ta o takih vprašanjih sama ne odloči
— soglasje k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih in so določene z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine
— začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter pričetek postopka redne likvidacije temeljne organizacije združenega dela
— politiko razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področju dejavnosti posebnega družbenega pomena o gospodarstvu
— ustanavljanje organizacij družbenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj občinska skupščina
— sprejemanje prostorskih in urbanističnih programov in zazidalnih načrtov
— področje stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva
— vprašanje blagovnega prometa, turizma in gostinstva
— področje komunalnega gospodarstva
— problematiko prometa v občini
— varstvo narave in človekovega okolja, urejanje in uporabo stavbnih zemljišč, urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni
rabi, projektiranje, investiranje in graditev objektov
— družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine
— splošna vprašanja informiranja v občini in na splošne pogoje javnega obveščanja t
— druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu in v krajevnih skupnostih. 6. 288. člen se na novo glasi: Družbenopolitični zbor sprejema stališča, ki se nanašajo na:
— uresničevanje, razvoj in varstvo z ustavo določenega socialističnega samoupravnega sistema
— uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin in pravic' človeka in občana
— temeljne cilje družbenoekonomskega razvoja občine
— družbeni sistem informiranja v občini in splošne pogoje javnega obveščanja.
7. V 300. členu se spremeni tretji odstavek, ki se na novo glasi: Predsednik in podpredsednik se volita za dve leti in sta lahko največ
dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
8. V 302. členu se spremeni četrti odstavek, ki se na novo glasi: Predsednik in podpredsednik zbora se volita za dve leti in ne moreta
biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena na to dolžnost.
9. Prvi odstavek 306. člena se spremeni in se glasi: Predsedstvo občinske skupščine je posvetovalno in koordinacijsko
telo občinske skupščine. Predsedstvo skupščine sestavljajo predsednik skupščine, podpredsednik in predsedniki zborov.
10. V 313. členu se naziv komisije v 9. alinei spremeni in sicer v komisijo za uresničevanje zakona o združenem delu, črta pa se 8. in 10. alinea.
Doda se nova alinea in sicer: — volilna komisija.
OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
1. 379. člen se črta.
2. V 380. členu se v četrti alinei drugega odstavka za besedo skupnosti postavi pika, ostalo besedilo pa se črta.
3. V 381. členu se prvi del stavka spremeni in se glasi: V občini se lahko oblikujejo posebne organizacije ali skupnosti za informiranje...
MEDOBČINSKO SODELOVANJE
1. Naziv poglavja se spremeni in se glasi:
SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN ORGANIZACIJAMI.
SREDSTVA ZA SKUPNE IN SPLOŠNE POTREBE V OBČINI
1. člen 51 — se črta.
2. člen 52 — se črta.
3. člen 55 — v prvem odstavku se v peti vrstici za besedo »občini« vstavijo besede: »in družbenim planom občine«.
Ostalo besedilo se črta. II. odstavek se črta. člen 56 — se črta.
GOSPODARSKE DEJAVNOSTI POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA
V poglavju »Gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena« se vsi členi spremenijo in se na novo glasijo:
91. člen
Da se zavarujejo in zagotovijo splošni interesi, pravice občanov v krajevni skupnosti in občini in pravice delovnih ljudi v organizacijah združenega dela do storitev, s katerimi neposredno zadovoljujejo njihove življenjske potrebe, se lahko z odlokom občinske skupščine na podlagi zakona določijo zadeve ali dejavnosti organizacije združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena.
92. člen
Pri organiziranju temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovne organizacije, katere dejavnost je posebnega družbenega pomena, ali pri izločitvi temeljne organizacije združenega dela iz sestave take delovne organizacije, morajo biti v skladu z zakonom zavarovani tudi interesi občanov in drugih uporabnikov storitev na območju krajevne skupnosti oz. občine.
93. člen *
Skupščina občine lahko z odlokom na podlagi zakona predpiše obvezno ustanavljanje in združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, ali združevanje v poslovne skupnosti ali druge oblike povezovanja ter določi načela za njihovo organizacijo in delovanje.
94. člen
Poseben družbeni interes pri opravljanju gospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena se zagotavlja s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori o pogojih in načinu opravljanja teh dejavnosti, soodločanjem uporabnikov storitev in drugih zainteresiranih organizacij; predstavnikov ustanoviteljev, skupščine občine, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij o uresničevanju skupnih ciljev, o glavnem namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, z njihovo udeležbo pri imenovanju in razreševanju poslovodnih organov organizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti in z drugimi oblikami družbenega vpliva na opravljanje teh dejavnosti, v skladu s statutom in odlokom skupščine občine na podlagi zakona.
95. člen
Če je z zakonom tako določeno, daje skupščina občine soglasje k določbam samoupravnega sporazuma 6 združevanju, statuta ali drugega splošnega akta organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, kadar so take določbe pomembne za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri opravljanju teh dejavnosti. j
96. člen
Za financiranje dejavnosti posebnega družbenega pomena se lahko z odlokom določi obvezen prispevek uporabnikov in drugih zavezancev.
Odlok oziroma predpis skupščine občine določi način soodločanja zavezancev o uporabi tako zbranih sredstev ter jim zagotovi pravice glede odločanja o zadevah za katere se uporabljajo tako zbrana sredstva.
3. člen 195 — se črta.
4. člen 196 — črta se II. odstavek.
5. člen 197— se črta.
6. členi od 212 do 219 se črtajo
DRUŽBENOEKONOMSKA UREDITEV
DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ DELOVNIH LJUDI V ZDRUŽENEM DELU
1. Celotno poglavje od 12. do 25. člena se črta.
Obrazložitev: Določila omenjene točke predstavljajo skrajšana in poenostavljena določila ustave SFRJ in ustave SRS. Ponavljanje ustavnih določil v statutu občine ni potrebno.
GOSPODARSKE IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI
1. V 60. členu se I. odstavek   spremeni tako, da se glasi: Občina spodbuja dohodkovno povezovanje organizacij združenega
dela v oblikah poslovno tehničnega sodelovanja, ekonomske in tehnične kooperacije združevanja dela in sredstev, skupnih vlaganjih in drugih oblikah združevanja dela in sredstev.
Obrazložitev: Spremenjeno določilo vključuje dohodkovno povezanost vseh oblik združevanja dela in sredstev.
2. V 70. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: Občina skrbi, da se zdravstveno varstvo na področju občine izvaja v
skladu z zakonom, samoupravnimi sporazumi sklenjenimi med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev in v skladu s programom razvoja zdravstvenega varstva in potrebami delovnih ljudi in občanov.
Obrazložitev: Sprememba je redakcijska s poudarjenim pravno samoupravnega urejanja pravic in obveznosti med izvajalci in uporabniki.
URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI
1. V 170. členu se doda sedma alineja, ki se glasi:
— s kontrolo nad izvrševanjem sklepov, ki jih delavci oziroma njihovi organi sprejemajo pri uveljavljanju svoje pravice, da odločajo o delu in poslovanju organizacij združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter kontrolo nad delom samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter organov občine.
2. 178. in 179. člena se črtata
Obrazložitev: popravek je redakcijski (glej člena 187. in 189.)
VARSTVO BORCEV NOV
1. Dosedanji člen 72 se spremeni in se določilo glasi: Občinska skupščina spremlja stanje in probleme borcev NOB, borcev za severno mejo in družin padlih borcev ter v sodelovanju z drugimi organizacijami sprejema ukrepe za izboljšanje varstv^ borcev, zlasti za ureditev njihovega materialnega položaja, zdravstvenega varstva in stanovanjskih razmer.
Občinska skupščina določa kriterije in način družbene materialne pomoči borcem oziroma družinam padlih borcev in zagotavlja potrebna sredstva za ta namen.
DRUŽBENO VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC IN DRUŽBENE LASTNINE
1. člen 131 — se spremeni in se glasi: Temeljno sodišče Ljubljana je samostojen organ, ki v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izvršuje funkcijo v mejah svoje z Ustavo določene pristojnosti.
Temeljno sodišče Ljubljana tudi spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opaža pri svojem delu in o tem obvešča občinsko skupščino.
2. Člen 132 se spremeni in se glasi:
Samoupravna sodišča se ustanavljajo s samoupravnim aktom ali s sporazumom strank v skladu z ustavo in zakonom.
Samoupravna sodišča se ustanavljajo kot sodišča združenega dela, arbitraže, poravnalni sveti, razsodišča in kot druga samoupravna sodišča".
Samoupravna sodišča rešujejo spore iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki so določeni z ustavo in zakonom, kot tudi spore, v katerih se nanje obračajo delovni ljudje v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, iz njihovih medsebojnih razmerij, ki jih samostojno urejajo ali ki izvirajo iz pravic, s katerimi prosto razpolagajo, če ni z zakonom določeno, da določene vrste sporov rešujejo redna sodišča.
Občani lahko reševanje posameznih sporov o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, sporazumno poverijo poravnalnim svetom, razsodiščem ali drugim samoupravnim sodiščem, če ni z zakonom drugače določeno.
3. člen 134 — se spremeni in se glasi: Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani je samostojen organ, ki preganja storilce kaznivih dejanj in drugih z zakonom določenih dejanj, ki so kazniva; za varstvo interesov družbene skupnosti uporablja ukrepe, ki jih določa zakon ter vlaga pravna sredstva za varstvo ustavnosti in zakonitosti.
Temeljno javno tožilstvo Ljubljana ima pravico in dolžnost, da obvešča občinsko skupščino o svojem delu ter daje pristojnim organom in organizacijam predloge za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale.
4. členu 136 se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: Za tiste organe v občini, ki opravljajo svojo dejavnost tudi na območju drugih občin, se v občinskem proračunu zagotovi tolikšen del sredstev, kot se določi v dogovoru med prizadetimi občinami. Osnova za določitev dela sredstev za posamezno občino je obseg dela, ki ga organ opravi za občino.
5. Člen 137 se spremeni tako, da se glasi: Javno pravobranilstvo je samostojen organ občine, ki uporablja z zakonom določene ukrepe in pravna sredstva, da varuje premoženjsko pravne 'pravice in koristi občine.
Občinsko javno pravobranilstvo zastopa pred sodišči in drugimi organi občino, državne organe, krajevne skupnosti in druge organizacije, določene z zakonom.
V izvrševanju svoje dejavnosti občinsko javno pravobranilstvo spremlja in proučuje družbene odnose in pojave, ki imajo pomen za pravno varstvo družbenega premoženja in o svojih opažanjih obvešča občinsko skupščino in druge državne organe in organizacije.
6. Člen 138 se spremeni in se glasi:
Organ za postopek kaznovanja prekrškov je samostojen organ občine, ki odloča o prekrških na prvi stopnji ter opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon. «,
O vprašanjih, ki jih ugotovi pri svojem delu in o družbeno pomembnih pojavih, poroča organ za postopek kaznovanja prekrškov občinski skupščini.
7. V 139. členu se v 2. odstavku beseda odbori nadomesti z besedo komiteji.
NADZORSTVO NAD ZAKONITOSTJO
I. Prvi odstavek 140. člena se spremeni tako, da se glasi: Nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki
imajo svoj sedež v občini opravlja izvršni svet, če ni v zakonu določeno, da ga opravlja organ, kakšne druge družbeno—politične skupnosti.
7. člen 220 se spremeni in se glasi:
Delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, kakor tudi v občini v okviru pristojnosti ter organizacij in skupnosti oziroma občinske skupščine, z referendumom neposredno odločajo o vprašanjih, ki imajo pomen za delavce ter delovne ljudi in občane.
S statutom oziroma drugim samoupravnim splošnim aktom organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti se na podlagi zakona določijo vprašanja, o katerih se v teh organizacijah in skupnostih obvezno odloča z referendumom, ter organi in postopek za izvedbo referenduma.
8. 221. člen se spremeni in se glasi:
Občinska skupščina mora razpisati referendum za uvedbo samoprispevka za financiranje skupnih družbenih potreb in v drugih primerih določenih z zakonom. Referendum se lahko razpiše tudi, kadar tako sklene občinska skupščina, da se delavci v združenem delu oziroma delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih vnaprej izrečejo o predlogu odloka ali drugega akta, da potrdijo že sprejeti odlok ali drug akt ali da neposredno odločijo o posameznem vprašanju, ki ima splošen pomen.
Odločitev, sprejeta na referendumu je obvezna.
9. 222. člen se spremeni in se glasi:
Razen o vprašanjih ki so določena z zakonom ali s tem statutom, mora občinska skupščina razpisati referendum, kadar to zahteva posamezni zbor občinske skupščine v zadevah s svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih ljudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti z območja občine ali organizacije sindikatov v občini oziroma socialistična zveza delovnega ljudstva v občini.
10. 223. člen se spremeni in se glasi:
Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbenopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti za območje občine ter zbori delovnih ljudi in občanov.
O predlogu referenduma mora občinska skupščina odločitvi v 60 dneh in skleniti, da se referendum razpiše, ali zavrniti predlog za razpis.
II. 224. člen se spremeni in se glasi:
Občinska skupščina razpiše referendum s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu SRS. V sklepu se določijo besedilo vprašanja, ki bo postavljeno na referendumu, dan izvedbe ter območje, za katero se razpisuje referendum.
Odločitev delovnih ljudi in občanov je za občinsko skupščino obvezna. Eno leto po izvedbi referenduma občinska skupščina ne more izdati odloka ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, in tudi ne ponoviti referenduma o istem predlogu.
Izid referenduma se objavi enako kot razpis referenduma.
Člen 225. se črta
Člen 226. se črta
Člen 227. se spremeni in se glasi:
Občinska volilna komisija ugotavlja in objavlja izid referenduma. Druga vprašanja, ki se nanašajo na razpis ih izvedbo referenduma, ugotavljanja rezultatov glasovanja, naloge volilne komisije in druga
vprašanja uredi Skupščina občine v skladu z zakonom in posebnim odlokom.
ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH IN DRUGIH FUNKCIJ.
Dosedanji člen 367 ostane nespremenjen.
Za 367. členom se doda nov 368. člen, ki se glasi:
Organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov oblasti samoupravljanja v občini se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornosti in enakopravnost članov teh organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa.
Vsak član kolektivnega organa, ki je določen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, je dolžan po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa.
Obrazložitev: Pri poglavju o referendumu je spremenjena tudi si-stematika tega dela oziroma so dispozitivi posameznih norm nekoliko .drugače razporejeni v okviru tega poglavja.
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENIH EN GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
1. Celotno poglavje se črta
Obrazložitev: dejavnost in vloga samoupravnih interesnih skupnosti je opredeljena v samoupravnih sporazumih o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in statutih skupnosti.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
1. Členi od 241 .do 245. se prenesejo v novo II. poglavje temeljnih načel statuta.
DRUŽBENO PLANIRANJE
V III. delu Družbenoekonomska ureditev se v drugem poglavju Družbeno planiranje členi od 26. do 48. spremenijo tako, da se glasijo: ¦     , ,
1. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v samoupravnih in temeljnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem v občini zagotavljajo:
— ekonomsko in družbeno kontrolo nad celoto družbene reprodukcije ter nad pogoji, sredstvi in rezultati združenega dela; uresničevanje pravice dela z družbenimi sredstvi in odločilno vlogo v socialistični samoupravni družbi;
— usklajevanje odnosov v razvoju gospodarstva in ostalih družbenih dejavnosti ter materialnih in denarnih tokov, v celotni družbeni reprodukciji in njenih posameznih delih, obvladovanje trga in razvojnih neenakomernosti v delovnih pogojih in pridobivanju dohodka, da bi ustvarjali najugodnejše pogoje za razvoj proizvajalnih sil družbe in produktivnosti dela, uveljavljati pravico do dela, nenehno zboljševati materialne in druge življenjske razmere in delovne pogoje, razvijali socialistične samoupravne odnose v družbi ter vsestransko razvijali osebnost delovnega človeka;
— usklajevanje in usmerjanje medsebojnih družbenoekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov delavcev in delovnih ljudi oziroma posameznih delov združenega dela.
Pri določanju ciljev in interesov, ki jih uresničujejo z družbenim, so delavci in vsi delovni ljudje dolžni opirati se na znanstvena spoznanja in na njih temelječe razvojne možnosti.
2. Delavci, delovni ljudje in občani v temeljih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih svojo pravico in dolžnost planiranja uresničujejo tako, da sprejemajo temelje plana temeljne organizacije, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov samoupravnih ojrganizacij in skupnosti in dogovore o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti, da sprejemajo plane in delujejo za njihovo uresni- • čevanje.
3. Pravico in dolžnost sprejemati plane imajo vsi delavci, delovni ljudje in občani, organizirani v samoupravnih organizacijah, ki jih določa zakon. Plani samoupravnih organizacij in skupnosti ter občine
¦ morajo opredeliti skupne interese in cilje, ki se nanašajo zlasti na:
— razvoj proizvajalnih sil družbe, večanje produktivnosti dela, socialno in materialno varnost delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov ter njihov kulturni napredek,
— družbeno reprodukcijo in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov,
— smotrno in enakopravno vključevanje v mednarodno delitev dela,
— na ustvarjanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje in razvoj SLO, varnosti in družbene samozaščite.
4. Dohodek je temeljna kategorija planiranja, ekonomskih analiz in ocen uresničevanja planov samoupravnih' organizacij in skupnosti
ter občine. Dohodek je tudi osnova za planiranje in za prevzemanje materialnih obveznosti s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
Planiranje dohodka v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v družbenopolitičnih skupnostih obsega planiranje pogojev in osnov za'doseganje in večanje dohodka in njegovo razporejanje za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve v okviru samoupravno dogovorjenih medsebojnih pravic in obveznosti.
Družbeni plan občine, plani KS, plani samoupravnih interesnih skupnosti in plani drugih dejavnosti, ki s svobodno menjavo dela pridobivajo dohodek iz združenega dela materialne proizvodnje, morajo biti v skladu z dohodkom, ki ga planirajo in dosegajo TOZD materialne proizvodnje.
5. Srednjeročnih družbeni plan občine je temeljni plan družbenega razvoja občine in se sprejema za obdobje petih let.
Sprejemanje srednjeročnih planov je obvezno za vse nosilce planiranja.
6. Za zagotavljanje dolgoročnih možnosti družbenoekonomskega razvoja se sprejema dolgoročni plan za obdobje 10 in več let.
Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za samoupravne interesne skupnosti posebnega družbenega pomena in občino.
Z odlokom občinske skupščine se lahko po potrebi obveznost dolgoročnega planiranja razširi tudi na ostale nosilce planiranja.
7. Vsi nosilci družbenega planiranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane sočasno pripravljajo, jih medsebojno usklajujejo in sprejemajo, da bi delavcem v temeljnih organizacijah zagotovili hkratno in celovito odločanje o pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka za vse namene porabe.
Nosilci družbenega planiranja morajo nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plane in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje, prav tako morajo pri analiziranju uresničevanja tek-pčega srednjeročnega plana upoštevati tudi naslednje leto oziroma kakšno drugo ustrezno obdobje prihodnjega srednjeročnega planskega obdobja, da bi pri ukrepih, s katerimi se zagotavlja uresničevanje tekočega srednjeročnega plana, upoštevali pogoje in možnosti za družbenoekonomski razvoj v omenjenem srednjeročnem obdobju.
8. Organi upravljanja OZD, KS, SIS in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organi občinske skupščine morajo pravočasno organizirati in usmeriti pripravljanje samoupravnih sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
Strokovne službe in upravni organi občinske skupščine so odgovorni za pravilnost in strokovno utemeljenost podatkov in realnost ocen in predlogov.
9. Plani samoupravnih organizacij in skupnosti se sprejemajo po.. postopku, ki ga določajo predpisi, ob uporabi enotne, obvezne metodologije in minimuma enotnih kazalcev ter na osnovi analiz dosedanjega razvoja in možnosti razvoja v prihodnjem planskem obdobju.
Plan samoupravne organizacije in skupnosti se sprejme na podlagi enega ali več poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbeni plan občine pa na podlagi enega ali več poprej sklenjenih dogovorov o te-. meljih družbenega plana občine.
10. TOZD samostojno pripravlja in sprejema svoj plan ter pripravlja elemente za samoupravne sporazume o temeljih plana delovne organizacije, sestavljene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti,katerimi jo neposredno ali prek njene delovne organizacije vežejo dohodek, združevanje dela in sredstev ter drugi interesi.
Temeljna organizacija pripravlja elemente za dogovor o temeljih plana družbenopolitične skupnosti, kadar s tem dogovorom prevzema neposredne naloge iivobveznosti.
Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije in sestavljene organizacije združenega dela sklenejo ielavski sveti temeljnih organizacij oziroma delovnih organizacij, če je ta sporazum v skladu s temelji plana temeljnih organizacij združenega dela.
11. Temeljne in druge OZD na področju vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva,, informacijske dejavnosti in drugih družbenih dejavnosti, kot tudi dejavnosti materialne proizvodnje, za katere zakon ali odlok > občinske skupščine določa, da opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena, sklepajo samoupravne sporazume o temeljih planov organizacij oziroma* skupnosti v skladu z osebnimi in skupnimi potrebami in interesi, in sprejemajo plan pod pogoji in na tak način, da zagotavljajb uresničevanje posebnega družbenega interesa.
^Če izvršni svet skupščine občine meni, da samoupravni sporazum o temeljih plana ali plan samoupravne interesne skupnosti bistveno ogroža temeljne interese skladnega razvoja družbenopolitične skupnosti oziroma, če na področju, ki je posebnega družbenega pomena
sploh ne pride do sporazuma, je o tem dolžan obvestiti občinsko skupščino in ji predlagati ustrezne ukrepe.
12. Samoupravne sporazume o temeljih plana KS sklepajo TOZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svojih delovnih ljudi oziroma svojih članov, samoupravne interesne skupnosti, kater rih člani uresničujejo svoj interes na območju KS, ter delovni ljudje in občani na način, ki ga določajo statut   KS, statuti TOZD in SIS.
Pristojni organi občine so dolžni krajevnim skupnostim strokovno in organizacijsko pomagati pri pripravljanju planskih aktov.
Če do samoupravnega sporazuma iz prvega odstavka ne pride v predpisanem roku, ukrepa občinska skupščina v okviru svojih pristojnosti.
13. Plan TOZD, OZD sprejme delavski svet oziroma njemu ustrezen organ upravljanja.
Plan KS sprejme skupščina ali drug s statutomdoločen organkra-jevne skupnosti.
Plan SIS sprejme skupščina te skupnosti. Plan SIS, katere skupščina odloča enakopravno z zbori občinske skupščine, sprejme skupščina te skupnosti v soglasju z občinsko skupščino.
14. Občinska skupščina sprejme na predlog izvršnega sveta odlok o pripravljanju družbenega plana občine.
Za pripravo družbenega plana občine je odgovoren izvršni svet . Zato je dolžan zagotoviti, da se pravočasno določi delovni program pripravljanja družbenega plana in opravijo vsa dejanja, ki so nujna za pripravo in pravočasno predložitev družbenega plana občine.
Družbeni plan občine sprejme občinska skupščina na podlagi poprej sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti in dogovorov o temeljih družbenega > plana občine.
15. Dogovore o temeljih družbenega plana občine sklepajo v skladu z zakonom, in s tem statutom po poprejšnji javni obravnavi med delavci v združenem delu ter delovnimi ljudmi in občani v krajevnih skupnostih izvršni svet občinske skupščine v imenu občine Litija ter pristojni organi organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Z dogovori o temeljih družbenega plana občine udeleženci opredelijo svoje materialne in druge obveznosti ter ukrepe za realizacijo nalog skupnega pomena, zlasti na področju gospodarske infrastrukture, razvoja kadrov, komunalnih dejavnosti,Stanoyanjskega gospodarstva, družbenih dejavnosti, kmetijstva, preRkrK|občanov, drobnega gospodarstva, urejanja prostora in varstva«&kot1a. zemljiške politike, * priprave zemljišč za stanovanjsko in drugo^radmjo, urejanje pogojev življenja občanov in razvoja krajevnih skumosti&Dogovor o temeljih družbenega plana lahko vključuje tudi mejnla, litjih bodo udeleženci upoštevali pri svojih odločitvah v zvezi z uresničevanjem cružbenega plana občine. S
Pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana občine se upoštevajo tudi obveznosti, ki jih je občina prevzela z dogovorom o temeljih družbenega plana republike in z dogovorom o skupnih temeljih planov oziroma v okviru medobčinskega sodelovanja.
17. Z družbenim planom občinese usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih, kulturnih, stanovanjskih in drugih potreb delavcev in vseh delovnih ljudi in občanov, o katerih le—ti odločajo v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter se usmerja in usklajuje družbeni razvoj v občini.
Prostorski del srednjeročnega družbenega plana občine se izvaja s programi, projekti in drugimi izvedbenimi akti, ki jih določajo ustrezni zakoni v skladu z družbenim planom občine.
18. Organi upravljanja in njim ustrezni drugi organi samoupravnih organizacij in skupnosti, pristojni organi občine ter družbeni pravobranilec samoupravljanja so v mejah svojih pravic in dolžnosti dolžni spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenega plana občine, kot tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih samoupravne organizacije in skupnosti, oziroma občina prevzele s samoupravnimi sporazumi in dogovori o temeljih planov.
Ti organi so dolžni v okviru svojih pravic in dolžnosti nastopati z ukrepi oziroma predlagati izvedbo ukrepov, potrebnih za uresničevanje planov ter obveznosti in. samoupravnih sporazumov in dogovorov.
19. Organi upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti in izvršni svet občine so dolžni organizirati in redno spremljati uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma družbenega plana občine ter pripravljati analize in ocene o uresničevanju tega plana.
Prav tako so dolžni dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov, s katerimi se zagotavlja uresničevanje planov oziroma pobude za spremembe in dopolnitve sklenjenih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter dogovorov o temeljih plana občine.
20. Organi samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžni s svo-|
jimi ukrepi pravočasno zagotavljati pogoje za uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti.
Občinska skupščina, izvršni svet in upravni organi so dolžni z ukrepi ekonomske politike, kot tudi z upravnimi in organizacijskimi ukrepi pravočasno zagotavljati pogoje za uresničevanje družbenega plana občine in planov drugih družbenopolitičnih skupnosti.
Izvršni svet občinske skupščine je ob predlaganju ukrepov tekoče ekonomske politike dolžan posebej utemeljiti skupščini, da so predlagani ukrepi v skladu s cilji in nalogami družbenega plana občine in širše 'družbenopolitične skupnosti.
Upravni organ, ki opravlja strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja, je dolžan spremljati sprejemanje in delovanje ukrepov -tekoče ekonomske politike in instrumentov gospodarskega sistema, in v primerih, ko ukrepi tekoče ekonomske politike ne zagotavljajo uresničevanja politike, dogovorjene v družbenem planu občine, o tem obvesti izvršni svet občinske skupščine.
21. Na podlagi analize o uresničevanju plana občine v preteklem obdobju in ocene možnosti za njegovo uresničevanje v tekočem irt naslednjem letu predloži izvršni svet občinski skupščinjV najpozneje do 15. junija vsakega leta poročilo o uresničevanju družbenega plana občine v preteklem obdobju in svojo oceno možnosti za razvoj v tekočem in v naslednjem letu, skupaj s predlogi dodatnih ukrepov, ki so potrebni za uresničevanje družbenega plana občine.
Na podlagi poročila izvršnega sveta in stališč, ki jih ob poročilu sprejme občinska skupščina, pripravi izvršni svet občinske skupščine osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prihodnjem letu in ga dostavi občinski skupščini najpozneje do konca oktobra tekočega leta.
Hkrati z osnutkom resolucije predloži osnutke spremljajočih aktov ter osnutke potrebnih ukrepov, oziroma predpisov in dogovorov, ki jih je treba sprejeti za uresničevanje družbenega plana občine v prihodnjem letu.
Upravni organ, ki opravlja strokovne in druge naloge na področju družbenega planiranja, pripravi v oktobru dopolnjeno analizo uresničevanja družbenega plana občine in dogovora o njegovih temeljih, ki predstavlja strokovno -analitsko podlago za pripravo resolucije.
22. Na podlagi razprav v občinski skupščini in v samoupravnih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah, pripravi izvršni svet občinske skupščine predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v prihodnjem letu s predlogi spremljajočih aktov in predlogi potrebnih ukrepov.
Občinska skupščina sprejme resolucijo najpozneje do konca tekočega leta.
23. Če se plan ne uresničuje in če se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti, predlaga izvršni svet občinski skupščini spremembe in dopolnitve plana v skladu z realno ocenjenimi možnostmi in pogoji za razvoj.
Plan samoupravne organizacije in skupnosti oziroma družbeni plan občine se spremeni in dopolni po postopku, ki ga določa zakon za njegov sprejem.«
LJUDSKA OBRAMBA, VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
1. V 106. členu se besedilo spremeni, tako da se glasi: Občina Litija organizira in pripravlja obrambo pred agresijo, preprečevanje sovražnih in družbeno škodljivih pojavov in dejanj, zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V- ta namen usmerja in usklajuje obrambne priprave in družbenosamozaščitno delovanje delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, usmerja organiziranje in usposabljanje narodne zaščite, organizira in pripravlja teritorialno obrambo in civilno zaščito ter določa svoje obrambne in varnostne načrte.
Ob naravnih in drugih nesrečah sprejme občina ukrepe za zaščito in reševanje ljudi in materialnih dobrin, v primeru izrednih razmer ali drugih nevarnosti sprejme ukrepe za njihovo odpravljanje, v vojni pa organizira in vodi splošni ljudski odpor na svojem območju.
2. V 107. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: Pravice in dolžnosti občine na področju splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite izvršujejo v mejah svoje pristojnosti občinska skupščina in njen svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršni svet, štab za teritorialno obrambo in štab za civilno zaščito, upravni organ pristojen za zadeve ljudske obrambe, drugi upravni organi ter organi za notranje zadeve.
3. V 108. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
V okviru svojih pravic ih dolžnosti na-področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občina po svojih organih in organizacijah opravlja zlasti naslednje naloge:
— določa politiko in odloča o temeljnih vprašanjih, ki so splošnega pomena za razvoj in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
— skrbi za urejenost varnostnih in obrambnih razmer v občini in usmerja obrambne priprave ter samozaščitno delovanje ter izdelavo in dopolnjevanje obrambnega načrta občine,
— določa in izvaja obrambni in varnostni načrt občine,
— skrbi za realizacijo obrambno razvojnega načrta v skladu s temeljnimi planskimi akti občine,
— določa, usmerja in spremlja organizacijo, razvoj in opremljanje teritorialne obrambe v občini,
— skrbi za ustanavljanje, usposabljanje in delovanje narodne zaščite,
— skrbi za organizacijo in delovanje službe za opazovanje in obveščanje ter upravnih zvez v občini,
— skrbi zaustrezno razporejanje občanov in delovnih ljudi ter materialnih sredstev v^oborožene sile in druge sestavine splošne ljudske obrambe,
— skrbi za oblikovanje in izdajanje predpisov in navodil za delovanje vseh struktur splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v miru, izrednih razmerah, ob naravnih in drugih nesrečah in v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni,
— usmerja izvajanje varnosti in zaščitnih ukrepov v skladu z zahte- v vami in potrebami družbene samozaščite,
— s samoupravnim sporazumom z ostalimi občinami zagotavlja delo pokrajinskega odbora v miru in v svrho usklajevanja priprav na širšem področju in v ta namen združuje potrebna sredstva za obrambne priprave, ki so skupnega pomena,
— usklajuje organizacijo, načrte in priprave ljudske obrambe in družbene samozaščite z ostalimi občinami, širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi in oboroženimi silami, i
— v skladu s sistemom družbenega planiranja ter na podlagi večletnih in letnih programov razvoja vseh struktur splošnega ljudskega , odpora in družbene samozaščite skrbi za materializacijo in usmerja financiranje teh programov po prednostnem redu na način, kot se zagotavljajo sredstva za splošne in skupne potrebe za druge dejavnosti v občini.
4. Za 108. členom se doda nov 108.a člen, ki se glasi:
Za dosledno uresničevanje politike, ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, stalno spremljanje in ocenjevanje varnostnih in obrambnih razmer, usmerjanje in spodbujanje obrambnih priprav in aktivnosti družbene samozaščite, usmerjanje izdelave obrambnih in varnostnih načrtov, pravočasno, enotno in učinkovito pripravljanje in delovanje celotnega obrambno samozaščitnega sistema ih vseh njegovih sestavin, sil in sredstev ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah, v izrednih razmerah in drugih nevarnostih, ter za zagotovitev uresničevanja z ustavo določene vloge in odgovornosti zveze komunistov za varstvo socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih družbenih odnosov, se ustanovijo na ravni organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občine komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kot koordinacijski in politično operativni organi.
5. V 109. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
\ Za usklajevanje ter povezovanje obrambnih priprav in družbene samozaščite, kakor tudi za opravljanje drugih zadev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite imenuje občinska skupščina svet za splošno ljudsko obrambo in družbtfhosamozaščito, ki šteje največ 17 članov.
Svet za splošito ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine usklajuje delo z izvršnim svetom, občinskimi upravnimi organi, temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, krajevnih in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na področju obrambnih priprav in družbene samozaščite v skladu s sklepi, odloki in politiko občinske skupščine. Skrbi za uresničevanje načel splošnega ljudskega odpora, predvsem pa, da so vsi organi, organizacije in skupnosti tekoče in pri svoji rednidejavnosti v miru pripravljajo na splošni ljudski odpor in ukrepajo, kar je potrebno za življenje in delo v vojnih razmerah.
6. V 110. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, odloča o vseh vprašanjih iz njene pristojnosti, zlasti za neposredno organiziranje in vodenje splošnega ljudskega odpora, predsedstvo občin- , ske skupščine.
Predsedstvo občinske skupščine predloži sprejete splošne akte v potrditev občinski skupščini takoj, ko se ta lahko sestane.
V primeru, da se tudi predsedstvo občinske skupščine zaradi vojnih razmer ne more sestati, sprejme ukrepe iz njegove pristojnosti predsednik predsedstva občinske skupščine. Te ukrepe mora predložiti v potrditev predsedstvu občinske skupščine, takoj ko se ta lahko sestane.
7. V 111. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: Predsedstvo občinske skupščine imenuje občinska skupščina. Število članov predsedstva določi občinska skupščina hkrati z njihovim imenovanjem. /
Predsednik predsedstva občinske skupščine je predsednik občinske skupščine, člani predsedstva pa so po svojem položaju predsedniki
zborov občinske skupščine, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine in predsednik občinske konference socialistične zveze delovnega ljudstva. |
Če se občinska skupščina zaradi vojnih razmer ne more sestati, predsedstvo občinske skupščine po potrebi samo spreminja organizacijsko in kadrovsko sestavo. Akte o teh spremembah predloži predsedstvo občinski skupščini v potrditev takoj, ko se ta lahko sestane.
8. Prvi odstavek 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
Za izvajanje oboroženega splošnega ljudskega odpora ustanovi občina enote in občinske štabe teritorialne obrambe.
9. Prvi in drugi odstavek 113. člena se spremenita talco, da se glasita:
Civilna zaščita je s svojimi ukrepi in osebno ter vzajemno zaščito sestavni del sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Za uspešno zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin občina ustanavlja enote in štabe civilne zaščite. Vrste in številčnost enot in štabov se določajo na podlagi ocene ogroženosti bbmočja občine.
10. Drugi odstavek 114. člena se črta, tretji odstavek postane drugi odstavek.:
11. V 115. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi:
Naloge na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite uresničujejo delovni ljudje1 in občani v krajevni skupnosti preko skupščine krajevne skupnosti, sveta krajevne skupnosti, komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in drugih organov, ki so določeni z zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine.
12. V 117. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: 'Družbena samozaščita je celota ukrepov in aktivnosti, ki jih v
miru, ob naravnih in drugih nesrečah in izrednih razmerah v neposredni vojni nevarnosti ter v vojni organizirajo in opravljajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, občine in družbene organizacije ter društva za zaščito neodvisnosti in ozemeljske neokrnjenosti SRS inSFRJ.ustavne ureditve, socialističnega samoupravljanja, neuvrščenosti, bratstva in enotnosti in enakopravnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, samoupravnih pravic delavca in občana ter drugih pravic in svoboščin človeka in občana, osebne in premoženjske varnosti ter materialnih in drugihdobrin družbe.
13. V 118. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi:
Pri uresničevanju družbene samozaščite imajo delovni ljudje in občani zlasti pravico in dolžnost:
— da se seznahjajo/Z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in družbeno škodljivega delovanja, ocenjujejo varnostne razmere v svojih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v okoljih kjer živijo in v skladu s tem določajo in izvajajo ukrepe za varnost svoje organizacije ali skupnosti ter za varnost širše družbene skupnosti in socialističnih samoupravnih odnosov v celoti,
— da odkrivajo in preprečujejo sami ali v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi sovražne in družbeno škodljive pojave in dejanja,
— da s skrbnostjo dobrega gospodarja varujejo pred škodljivimi dejanji in vplivi družbeno premoženje, ki jim je zaupano ter druge družbene in naravne dobrine,
— da izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo njihovo osebno in premoženjsko varnost,
— da varujejo državne, vojaške, uradne in poslovne tajnosti,
— da se usposabljajo za opravljanje nalog družbene samozaščite.
14. 119. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: .
Delovni ljudje in občani imajo pravico in dolžnost, da za izvrševanje določenih nalog družbene samozaščite in za udeležbo v oboroženem boju ter v drugih oblikah splošnega ljudskega odpora,, organizirajo narodno zaščito in delujejo v njej.
15. V 120. členu se besedilo spremeni, tako, da se glasi: Narodna zaščita je najširša organizirana oblika samozaščitnega in
samoobrambnega delovanja delovnih ljudi in občanov v temeljnih in in drugih organizacijah združenega dela v. krajevnih skupnostih ter v delovnih skupnostih samoupravnih organizacij in skupnosti, organ organov občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja in opravljanje drugih določenih nalog družbene samozaščite ter za najširše vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge oblike splošnega ljudskega odpora.
16. 121. člen statuta se nadomesti z novim, ki se glasi:
Vsi izvršilni in drugi organi ter službe občinske skupščine, tako U-pravni, pravosodni kot inšpekcijski, v okviru svojih pristojnosti nudijo nosilcem družbene samozaščite strokovno pomoč. Dajejo jim predloge priporočila in'pobude za učinkovito organiziranje in razvijanje
družbene samozaščite, ter pripravljajo analize ter poročila o samozaščitni aktivnosti na svojem področju.
17. V 122. členu se besedilo spremeni tako, da se glasi: Varstvo pred požari je dejavnost splošnega družbenega pomena in
, posebne oblike družbene samozaščite, zato je potrebno enotno organizirano ravnanje delovnih ljudi in občanov, OZD, DPO in skupnosti in vseh drugih, ki so kakorkoli odgovorni za preventivno dejavnost na področju varstva pred požari in gasilstva.
Za uresničevanje nalog na področju varstva pred požari in gasilstva ter drugih ukrepov samozaščite, se v občini ustanovi občinska skupnost varstva pred požarom.
18. Črta se besedilo 124. člena
OSNUTEK
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS, 48. člena statuta občine Litija, planskih dokumentov občine Litija za obdobje 1981-1985 ter njihovih sprememb in dopolnitev je občinska skupščina na seji družbenopolitičnega zbora,
dne.........in na seji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti dne
.........sprejela
Resolucijo o razvoju družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985 v letu 1983
1. Poglavitni cilji in okviri razvoja v letu 1983
Uresničevanje nalog in usmeritev, ki smo jih sprejeli s srednjeročnimi planskimi dokumenti bo v letu 1983 potekalo v zaostrenih gospodarskih razmerah. Ob nadaljnjem poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bodo poglavitne aktivnosti usmerjene v povečevanje izvoza na konvertibilno področje, uskladitev vseh oblik porabe z dejanskimi možnostmi gospodarstva in smotrnejšo izrabo energije in varčevanjem na vseh področjih. Gospodarno obnašanje bo omogočilo prihranke, boljšo izrabo delovnega časa in proizvodnih kapacitet. ^ ' *
Družbeni proizvod bo v letu 1983 realno rastel po stopnji 2\ v tem okviru bo hitrejša rast industrije in kmetijstva. Ob zmerni rasti cen bo dohodek večji za 22%2.
Število zaposlenih se bo povečalo za 1 %. Novo zaposlovanje na področju negospodarstva bo možno le s soglasjem Izvršnega sveta po predhodnem mnenju sindikata in ustrezne interesne skupnosti.
Sredstva za osebno, skupno in splošno porabo bodo zaostajala za rastjo dohodka in bodo nominalno za 12% 3 višja.
Pri razporejanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev bomo v vseh sredinah upoštevali in dosledno izvajali dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu. Globalno uskladitev bomo dosegli tako, da bodo sredstva za osebne dohodke počasneje naraščala v delovnih organizacijah z nad poprečnimi osebnimi dohodki (glede na poprečje podskupine in obči-jie) in hitreje v delovnih organizacijah s podpoprečnimi osebnimi dohodki (glede na podskupine in občine). Delovne organizacije s področja gospodarstva, ki glede na dohodek na zaposlenega zaostajajo za poprečjem podskupine, naj dohodek razporejajo tako, da bodo tudi drugi kazalci v enakem relativnem odnosu do poprečja podskupine. 4
Na področju preskrbe bomo v naslednjem letu v okviru možnosti zagotavljati osnovno oskrbo občanov. V.ta namen bomo predvsem povečali blagovne rezerve.
Za smotrnejšo izrabo prostora bomo na podlagi posebnega družbenega dogovora pristopili k izdelavi temeljne urbanistične dokumentacije.
2. Ekonomski odnosi s tujino
Izvoz na konvertibilno področje bomo v prihodnjem letu povečali; pokritje uvoza z izvozom se bo izboljšalo. V naslednjem letu bomo dajali večji poudarek vključevanju v mednarodno menjavo na podlagi skupnega prihodka oz. dohodka, zlasti v reprodukcijskih verigah.
V mednarodno menjavo se bodo vključevale naslednje delovne organizaci- 1 je: Predilnica, TOZD Usnjarna, Lesna industrija, TOZD IAK, Kovina,
1 Varianta: stopnja 2 se nadomesti s 3.
2 Varianta: 22 %.se nadomesti s 23 %
3 Ob višji varianti povečanja dohodka je možna rast osebne in skupne porabe 13 %, medtem, ko naj bi splošna poraba ostala na 12 % povečanju
4 Varianta: Zadnja dva stavka se črtata.
TOZD Pletilja, TOZD Transportne naprave, KZ Gabrovka—Dole in KZ Litija-' :¦ ¦.
Izvažal bo tudi zasebni sektor,_predvsem v povezavi z delovnimi organizacijami.
3. Investicijska dejavnost
Investicijska dejavnost bo v prihodnjem letu usmerjena v dokončanje že začetih investicij, pomembno mesto pa bodo imele tudi nove investicije.
V Lesni industriji bo najpomembnejša obnova in modernizacija žage. TOZD Usnjarna bo skladiščno halo preuredila v proizvodne prostore, kar
bo prispevalo k izboljšanju izredno težkih delovnih pogojev.
S proizvodnjo v novih prostorih bo v prihodnjem letu pričel tudi TOZD Transportne naprave.
KZ Litija bo zgradila farmo na Grmačah, v sklopu izgradnje agroservisa pa bo pričela.z izgradnjo trgovine oz. skladišča na novi lokaciji.
KZ Gabrovka Dole bo dokončala skladišče, investirala v opremo, hladilnico ter pričela z izgradnjo bencinske črpalke.
Predilnica bo zgradila povezovalni vodovod in izvedla pripravo za večjo proizvodno investicijo. «.
TOZD IAK bo z načrtovano investicijo omogočila preusmeritev prevoza kamenih agregatov v betonarno Črnuče s ceste na Železnico.
TOZD Gozdni obrat bo nadaljeval z izgradnjo cest, da bo lahko izkoriščal gozdno maso.
V prihodnjem letu bo zgrajen nov obrat na Dolah. Na Savi bo TKG Ljubljana investirala v proizvodno halo in opremo, v Litiji pa bo pričel delovati obrat Kartona/ne tovarne Ljubljana.
V investicijsko dejavnost se bo aktivno vključeval sklad za gospodarski razvoj delovnih organizacij. Pri odobravanju kreditov bodo imele prednost investicije v nove dejavnosti.
4. Kmetijstvo
Najpomembnejše naloge na področju kmetijstva bodo usmerjene v večjo tržno proizvodnjo. Posebno pa se bomo zavzemali, da bomo izpolnili'plan odkupa pšenice.
Za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v letu 1982, uvedeni davek od osebnih dohodkov bo ostal nespremenjen 5. Tako zbrana sredstva bo sklad za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane v okviru dogovora o enotni politi in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane prvenstveno namenjal za povečevanje stanja živine na lastno krmni osnovi.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v okviru možnosti izvajala melioracije, proučili pa bomo možnost profesionalnega opravljanja strokovnih' del za to skupnost v povezavi s kmetijsko pospeševalno skupnostjo,skladom za inver-vencije ter poslovno plansko skupnostjo.
Ustanovitev poslovno planske skupnosti pa bo prispevala k večji povezanosti kmetijske in živilske proizvodnje v občini ter vključevanje v preskrbo zlasti mesta Ljubljane.
Na podlagi kmetijstva bodo za povečanje kmetijske proizvodnje pomembne investicije v hlevske strojne skupnosti na območju obeh kmetijskih zadrug.
5. Komunalno gospodarstvo
1. Za gradnjo komunalnih naprav po programu iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija (Ur.l.SRS, št. ^81) bomo v letu 1983 zagotovili sredstva z:
— združevanjem sredstev TOZD, OZD, delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij v višini 1,3% od BOD iz čistega dohodka
— nadomestilom za uporabo stavbnega' zemljišča. Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča bo v skladu z določili družbenega plana občine Litija za obdobje 1981-1985 v letu 1983 povečana za 20%, zaradi ohranitve realne vrednosti nadomestila.
— prispevki investitorjev za komunalno opremljanje stavbenih zemljišč Zbrana sredstva bodo porabljena za odplačilo obveznosti iz preteklih let, za gradnjo komunalnih naprav, za plačilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in za poslovanje skupnosti.
2. Za vzdrževanje in obnovo skupnih komunalnih naprav po programu iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunale skupnosti občine Litija bomo v letu 1983 zagotovili sredstva z:
— združevanjem sredstev TOZD, OZD, delovnih skupnosti in drudih samoupravnih organizacij v višini 1,7% od BOD iz dohodka,
— prispevkov krajevnih skupnosti.
Zbrana sredstva bomo porabili za realizacijo programa vzdrževanja skupnih komunalnih naprav za mesto Litija in Šmartno in Kresnice ter drugih krajevnih skupnostih (vzdrževanje javnih pigi in javne razsvetljave). Za večja vzdrževalna dela na skupnih komunalnih napravah (obnovitve), za plačilo obveznosti po podpisanih samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih in za poslovanje komunalne skupnosti.
3. Na področju individualnih komunalnih naprav bomo zagotavljali nemoteno oskrbo s pitno vodo na področju mesta Litija in Smartna v skladu z možnostmi zagotavljali odvod meteornih in fekalnih voda za področje mesta Litije in Smartna in zagotavljali odvoz ter odlaganje komunalnih odpadkov za področje mesta Litije in Smartna.
Cene individualnih komunalnih storitev se bodo v primerjavi z letom 1982 povečale za 15% oziroma bo njihova rast usklajena z družbeno dogovorjenim porastom cen storitev v SRS za leto 1983
4. Na področju cestnega gospodarstva bo s 1.1.1983. delovala občinska cestna skupnost. V okviru te skupnosti bomo zagotovili realizacijo programa vzdrževanja vseh razvščenih cest v občini Litija. Sredstva za realizacijo programa bomo zagotovili skladno z določili zakona o cestah (Ur.l.SRS, št. 38/81) --- bencinski din, cestnina.
6. Stanovanjsko gospodarstvo
V letu 1983 bomo združevali sredstva za financiranje stanovanjske gradnje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981-85 ter sprejetimi spremembami in dopolnitvami.
V Litiji bo dograjen stanovanjski blok z okoli 30 stanovanji. Zaradi sprejetih intervencijskih zakonov pa se bo nadaljnja gradnja pričela kasneje kot je bilo prvotno predvideno. Tekle pa bodo priprave za izgradnjo družbenih stanovanjskih enot na Dolah.
V letu 1983 bomo pričeli s točkovanjem individualnega stanovanjskega sklada in ga ponovno ovrednotili.
V okviru sprejetih usmeritev se bomo približevali ekonomskim stanarinam. Z delom stanarin, združenih v stanovanjski skupnosti in z delom amortizacije stanovanjskega sklada bomo nadaljevali z nujnimi vzdrževalnimi deli in obnovo starejših stanovanjskih hiš. Preostali del amortizacije bo namenjen za enostavno reprodukcijo.
OK SZDL bo v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo poglabljala samoupravno organiziranost stanovalcev.
7. Skupna poraba
Sredstva za skupno porabo bodo v letu 1983 višja za 12% oz. bodo zastajala za rastjo dohodka za 45% 6. Zaradi omejenih materialnih možnosti SIS ne bodo spreminjale v programih obstoječih standardov in izven zakonskih določil; prednost pri izvajanju pa bodo imeli z zakonom zagotovljeni programi. Nove dejavnosti bodo obsegale:
— na področju otroškega varstva v Jevnici, redna vzgojno varstvena dejavnost v novem vrtcu.
— na področju zdravstva zdravljenja na domu z namenom zmanjševanja bolnišničnega zdravljenja in
— na področju kulture financiranja naravne in kulturne dediščine. Nadaljevali bomo z izvajanjem programa samoprispevka III. Iz doslej zbranih sredstev se bo pričela gradnja prizidka k vrtcu v Litiji, združevali pa bomo sredstva za prizidek v vrtcu v Šmartnem. V letu 1983 ne bomo združevali sredstev za investicije iz prispevne stopnje- 7.
8. Splošna poraba
Sredstva občinskega proračuna bodo v letu 1983 za 12% višja. Na vseh področjih splošne porabe bo prisotna racionalna uporaba sredstev.
Med prednostnimi nalogami v prihodnjem letu bo financiranje izdelave urbanistične dokumentacije in povečanje blagovnih rezerv.
Na področju državne uprave bo smotrna organizacija dela zagotovila kvalitetno opravljanje vseh nalog ob nespremenjenem številu zaposlenih.
9. Ljudska obramba in družbena samozaščita
Na tem področju bomo širili proces podružbljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite in izpeljavo obrambnega sistema kot množičnega gibanja. Prednostna skrb bo veljala praktičnemu usposabljanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje obrambnih in samozaščitnih nalog. Usklajevanje in dograjevanje obrambnih načrtov mora temeljiti na praktičnih predpostavkah in preizkusnih nalogah iz posameznih delov obrambnih načrtov. Nujno bo povečati število splošnih enot civilne zaščite v ulicah, soseskah, blokih, kakor tudi v vaseh in delovnih organizacijah. Posebno pozornost bomo posvetili uresničevanju sprejetega zakona o splošni LO in DS.
Za razvoj civilne zaščite v krajevnih skupnostih, teritorialno obrambo, obrambno vzgojo, sofinanciranje obrambnih nalog širšega družbenega pomena, bomo v letu 1982 združevali 0,4% sredstev za osebne dohodke, medtem, ko bomo za zagotavljanje materialnih pogojev na področju požarne varnosti združevali 0,18% sredstev za osebne dohodke.
Štev.: 30—10/82--415/82—VV
Datum: 10/10--1982
OBČINSKI KOMITE ZA PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
5. Varianta: Stavek se deloma črta, tako da se glasi: Za intervencijo v kmetijstvu in porabi hrane v letu 1982 uvedeni davek od osebnih dohodkov bomo povečali od 0,4 na 0,5%. Obrazložitev: Ta varianta predvideva prenehanje združevanja sredstev za pospeševanje kmetijstva po stopnji 0,3% iz dohodka, ki se združuje v kmetijski pospeševalni skupnosti. Povečanje davka iz osebnih dohodkov iz 0,4 na 0,5 % bi v letu 1983 pomenilo 1.700.000 din. več sredstev za intervencije, kar je približno toliko kot je v letu 1982 bilo združenih sredstev iz tega vira v kmetijski pospeševalni skupnosti; realno torej druga varianta predstavlja nekoliko manj sredstev. Spremenjena stopnja bi pomenila delno razbremenitev gospodarstva v občini in pa združevanje vseh sredstev v skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane.
6 Po varianti višje rasti dohodka bi sredstva za skupno porabo znašala 13%
7 Varianta: Za investicije bomo v letu 1983 združevali iz prispevne stopnje 1 % pri skupnosti otroškega varstva in izobraževalni skupnosti kar bo omogočilo pričetek gradnje šole na Ježi. Obrazložitev. Združevanje sredstev iz prispevne stopnje v višini 1% za investicije bi v letu 1983 po oceni znašala približno 17.000.000 din (realno bi se torej zmanjšalo, nominalno pa je to približno isto kot v letu 1982), 15.000.000 din bo v letu 1983 predvidoma v ta namen sredstev samoprispevka (2% od osebnih dohodkov — po odštetju zneska, predvidenega za investicijo v prizidek k vrtcu v Šmartnem), kar bi z združenimi sredstvi amortizacije in komercialnim kreditom izvajalca omogočilo v letu 1983 pričetek in v letu 1984 zaključek prve faze izgradnje šole na Ježi. V kolikor sredstva za investicije iz prispevne stopnje v letu 1983 (možne so še različne variante glede višine), ne bomo združevali, v letu 1983 ne bomo mogli pričeti z gradnjo šole na Ježi.
--r-^
GLASILO OBČANOV Delegatski obveščevalec.
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniki odbor: Tine Brile) (glavni in odgovorni urednik), Mlja Ber-¦fk (lektor), Mojca Leljlnger, Lojze Kotar, Slavko Urbič, Boris žužek in Franc Mali. Predsednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprave za tisk: IBM — Dnevnik. Tisk: TIskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p.p. 6. Časo-
Iis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Iradna poročila niso lektorirana
V___J