ra PRIMORSKI DNEVNIK OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE tao3jtgy. 574 - Cena 6 Dr - 4 jupllre - 2.50 din Ige^e^abU.8^ TRST četrtek, 24. aprila 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA. PIAZZA GOLDONI št 1 - it, Tel, št.: Ur. 93306. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Pred Koncem Konference v Moskvi Moskva, Na ~'~7’ 23' (ATI-TASS-AFP) — strov^? -V° ®veta zur.anjih mini Bes so namestniki za. Nemčijo da- :n raaPrayljali razna vprašanja ^vilj podrobno poročilo o Davi \n nerešeniti. vprašanjih, daurt j- £ 56 razSovariala tudi Bi-llodnip'i in’ baje ° datumu pri-’ * k°nference štirih. Bevin se bila Po, KKt^ema, v 2enevi. naj bi konferenca Banj, m-06 S0 se štirje zu- SfniškpmniStri -in se razg°vnrjali o Kdo v, ,vpra^anju. Sklenili so, da Petn0 j nn-mestnikom v zo-2afasni^reU^--ev vsa vPrašanja o in polition.i organizaciji Nera-*a PrJSa vPrašanja o postopku Skleniij vo Pogodbe z Nemčijo. Ve2Biške'S° dal-'e’ da Predajo za-v Beri mU nadz°rstvenemu svetu Iti s6 „'nu ,'zvršitev vseh direktiv, ^BacifuT3^^0 na demilitarizacije, Neinfiii’ aci-10 in demokratizacijo >b;v*’ kakor tudi preseljevanje JaciiJa'S^va’ teritorialno reorgani nadaljnjo preučitev vseh Sctn ki se nanašajo na Bvej” vPrešanja. Nadzorstveni štirje t_. ,'3'1 tudi sporočilo, da so kvidj.j ■,‘n's*;r' odobrili zakon o li-bil, ,j ^ Prusije. Tretji sklep je inj Prepustijo prihodnjemu za sedanju sveta štirih vsa gospodar- ska vprašanja, to je gospodarsko enotnost, industrijsko raven in reparacije. Medtem bo nadzorstveni svet dajal samj informacije o teh vprašanjih. Tudi vprašanje nemških meja je bilo odgodeno na prihodnje zasedanje. Razgovarjali so se nato o ameriškem načrtu o štiristranski pogodbi. Marshall je izjavil, da nasprotuje sovjetskemu načrtu, ker predvideva tudi vse točke, o katerih se štirje ministri še niso sporazumel!. Dejal je, da ZDA ne bode umaknile svojega stališča. Molotov je izjavil, da sovjetska delegacija ne more sprejeti ameriškega načrta, ker sredstva, ki jih ta načrt predlaga, ne odgovarjajo duhu Jaltskega in Potsdamskega sporazuma. Dejal je, da je glavno vprašanje reorganizacija in demokratizacija Nemčije. Ameriški načrt pa tega vprašanja niti ne omenja. Francoska delegacija je bila priznala, da. vsebuje sovjetski predlog sprejemljive točke in tudi britanska delegacija je bila pripravljena o njem razpravljati. Na dlani je torej ameriška odgovornost, da je bil prčdleg odbit. Na Bevinov predlog so nato razpravljali o nemških vojnih ujetni kih. Molotov se je strinjal s pred- URLEPI v MOSKVI g ~~2gPf>darska svoboda STO -ia zajamčena Jtr0„ Uciia Sveta zunanjih mini-Je inefMoskvi glede gospodarske-k Se,.jŽnančnega položaja STO-ja Se ° * Tcsite„ -!‘asKi iavn°sti, saj gre za Itg ,, Clsto tržaških vprašanj; po- V tržaški ev -tg j ten Sa Predstavlja tudi konkre-Iti, fe/l moskovske konference, motilci konsolidacije miru . -“cue 1,1 f>ofi0 "tur Je bod°Va^ k^avrn konec v nadi, taki0 ° lahk° ribarili v kalnem. --nih ^ 0,i se Posebno mnogo v Trstu; it„ar ne morejo še sprijazniti s r,5i°51qS^° ST0-ja iz enostavnega osehtti ’.ker *im t0 ne gre v njihov račun. olucij, Sesut 'Bia ”LUClla moskovske konference ^ite^VeSe^"lVo P°teS!0- v koiikor, določbe Tržaškega sta-5°sPocta epw®ča tudi odločitve glede gie^ko^inanin'Jl vprašanj, bo- Proračuna, plačilne bilan-poklicanim domačim je guvernerju, vladne-f»se0 ‘,u in ljudski skupščini. Za-• to je Statut, bosta %stpmute-O’ *o &i>etu Vo o. le dokler ne stopi v ve- :°c’o!a UUSTa 0 teh vprašanjih KiuJ^rta vlada in guverner. >eta BnJ^ Izrecno poudarja, «da S-^ška in finančna vpra■ %e g0'afcor t!/di vprašanje zagoto-sP°darske neodvisnosti STO- da Svet zunanjih ministrov ni sprejel teze tistih črnogledov, ki so neprestano napovedovali nujno pasivnost tržaške plačilne bilance in vsled tega tudi proračunov STO-ja. Resolucija namreč priporoča mednarodno finančno pomoč edino za primer, ako bi plačilna bilanca v razdobju med julijem in septembrom t. I. bila pasivna. Moskovski sklepi so načelnega značaja in se spuščajo le redko v podrobnosti. Edino glede carinskega sistema vsebujejo podrobne določbe: Svet zunanjih ministrov priporoča, naj bi od trenutka, ko se bo konstituiral začasni vladni svet, do dneva, ko bodo oblasti STO-ja uvedle nov carinski režim, ostal p veljavi sedanji carinski režim in naj bi se italijansko in jugoslovansko blago uvažalo brez carine, pod pogojem, da Italija in Jugoslavija priznata proizvodom STO-ja vzajemne olajšave; guverne? in začasni vladni svet naj se z vsemi močmi potrudita, da v teku treh mesecev uvedeta nov carinski rešim. f^o nastopu začasnega vladnega Sveta se bo torej tudi blago iz Jugoslavije uvažalo brez carine, kakor se zdaj uvaža iz Italije. Sklep . logom, naj bi nemške ujetnike re-patriirali najpozneje do 31. decembra 1948 po načrtu, ki ga bo pred 1. julijem 1947 sestavil nadzorstveni svet. Štirje -ministri so potem zopet načeli vprašanje avstrijske pogodbe. Tu obstoja spor še o vprašanju nemške imovine. Marshall je predlagal, naj bi vprašanje avstrijske pogodbe predložili OZN, če ne pride do sporazmma. Molotov bo na ta predlfg odgovoril jutri. Jutri zjutraj se bodo sestali namestniki za Avstrijo, da ugotovijo sporne in nesporne točke. Popoldne pa se bodo ponovno sestali zunanji ministri. Dnevni red zasedanja je sledeči: 1. peročilo namestnikov za Avstrijo; 2. odgovor Molotova na Marshallov predlog; 3. predlog, ki ga je v zadnjem hipu sestavil Marshall, naj bi zopet razpravljali o načrtu za omejitev števila okupacijskih čet, ki je bil že predlclčn v New Ycrku; 4. določitev datuma in kraja prihodnjega zasedanja Sveta štirih. V južni Koreji ovirajo volivno svobedo Pyonvang, 23. (ATI - TASS) — Množijo se protesti proti načrtu novega voiivnega zakona, ki ga je pripravila ameriška vojaška vlada v južni Koreji. Ljudska demokratična fronta južne Koreje je v svojem protestu poudarila, da bi bilo z novim zakonom 50% prebivalstva izključeno od volitev. Novi zakon namreč ne priznava volivne pravice onim, k; bivajo manj kot tri mesece v določenih pokrajinah, onim, ki so nad šest mesecev brezposelni, analfabetom in beračem. Neki list piše, da bi spričo velikega števila analfabetov imelo le malo prebivalcev volivno pravico. Zakon pa ne omenja izdajalcev in sodelavcev japonskega sovražnika, kar pomeni, da bi te osebe imele yolivno pravico. Petletni načrt FLRJ! Beograd, 23. (Tanjug) — Danes popoldne je predsednik zvezne komisije za načrtno gospodarstvo An-drija Hebrang predložil komisijam zveznega sveta in svetu narodov za gospodarski in finančni načrt, zakonski načrt petletke za razvoj narodnega gospodarstva v letih 1947-1951. Predloženi zakonski načrt, ki je v soglasju s splošnim načrtom, načrtnim gospodarstvom m državnimi organi, postavlja direktive gospodarskega in socialnega razvoja za daljnjih pet let, postavlja konkretni program graditve na vseh področjih, ki bodo ustvarili iz Jugoslavije močno ;n napredno državo. Politični in gospodarski pogoji za prehod na načrtno gospodarstvo so bili ustvarjeni s prehodom oblasti v ljudske roke. Zakonski načrt za petletko ima kot glavno nalogo industrializacijo in elektrifikacijo države. Na prvem mestu je težka industrija, predvsem kovinarska in industrija strojev, ki se bo morala povečati, da reši državo uvoza. * * Nikšič, 21. (ATI-Tanjug) — Svečano so pričeli z deli na novi železniški progi Nikšič - Podgorica. To progo gradijo na iniciativo glavnega cdbora Ljudske mladine Jugoslavije. cešRosiouaski promet skozi Trst Trst, 23. — Agencija ATI dozna-va iz zanesljivih vircv, da so češkoslovaški promet skozi tržaško pristanišče doslej predstavljale v glavnem Unrine dobave. Za prevoz teh dobav je Češkoslovaška dala na razpolago 50% potrebnih vagonov, ostale pa je dala. na razpolago italijanska železniška uprava. Ti vagoni so bili nato poslani na Poljsko, da sprejmejo premog, namenjen. Italiji. Ker Italija dolguje okoli 2000 železniških vagonov, a zelo pečasi iz-reča vagone na račun tega dolga, so s češkoslovaške strani odredili, naj vse vagone, ki so namenjeni v Italijo, napotijo v Trst, kjer jih razkladajo in stavljajo na razpilago za prevoz blaga iz tukajšnjih skladišč v Češkoslovaško. V tem mesecu so naložili 20.000 ton blaga namenjenega CSR. Češkoslovaška zunanja trgovina, ki stalno narašča, še poslužuje poti, ki so bolj po ceni. med katerimi so tudi poti, ki vodijo do Jadrana. Gottvvald o dvoletnem načrtu ČSR Praga, 23. (ATI-CTK) — Minislr- in tako tudi v CSR ustvarila pogoje za miren revolucionarni razvoj socializma. V CSR se je že začela nacionalizacija industrije in uvedli so javno upravo po načelih ljudske demokracije. Dejal je dalje, da je že pripravljen načrt za nacionalizacijo proizvodnje. Prvi pogoj za uspeh dvoletnega načrta so mednarodni mir, navdušenje za delo in politična enotnost ljudstva. Privatni sektor industrije ima iste možnosti kakor nacionalizirana industri ja. Oba sektorja sta združena v enotni organizacij!,.da se tako omogoča razvoj proizvodnje. Z vsemi sredstvi se tudi podpira zdrava konkurenca med dvema sektorjema. Glede sodelovanja komunistov z ostalimi strankami je Gottwald izjavil, da je to sodelovanje izraz nacionalne fronte vseh slojev delovnega ljudstva in izraz enotnosti vseh slojev napram nalogam, ki jih mora država izvesti. Sodelovanje med strankami ne bo končano z zaključkom dvoletnega načrta, pač pa. bo moralo v bodočnosti predstavljati glavno silo za uspeh nove ek; predsednik Gottvvald je v raz- ! ljudske demokracije. Češkoslovaška govoru z dopisnikom revije «Free se trudi, da se v novo ustavo vne-World Magazin* izjavil, da je bor- sejo nova načela, ki karakterizirajo ba proti nacizmu v mnogih državah sistem ljudske demokracije. K°°Rl>lNACIJSKI ODBOR ZA PROSLAVO 1. MAJA JAVLJA: vj]a ^*ar>u Koordinacijskega odbora je ZVU ustmeno ja-l ' je dovolila vse manifestacije, ki so na sporedu za Čiinprej bodo izdali tudi pismeno dovoljenje Maršal Vasiljevski pojde v Anglijo London, 23. (ATI-APP) — Na povabilo maršala Montgomeryja bo poveljnik sovjetskega glavnega štaba maršal Vasiljevski obiskal Anglijo v juniju. Maršal Vasiljevski je sptrazumno s sovjetsko vlado sprejel povabilo. ČSR ratificirala pogodbo z Madžarsko Praga, 23. (ATI-CTK) — Na današnji seji je češkoslovaška vlada odobrila mirovno pogodbo z Madžarsko. Viilne zločince izpuščalo Četniki in Ijotieevci v taborišču Eboli svobodno uporabljajo orožje Rim, 23. (ATI - Tanjug) — Po, se bojijo spopadov s četniki in na- Trgovinska pogodba med CSR In Bolgarijo Sofija. 23. (ATI - AFP) — Včeraj j so v Sofiji podpisali trgovinsko pogodbo med Češkoslovaško in Bolgarsko. Češkoslovaška bo za izvožene premete dobila iz Bolgarije poljedelske proizvode, predvsem tobak. reševati v skladu z do-1 moskovske konference o pobiranju l, . ta-tuta in zlasti s členom ' carin je značilen tudi zaradi tega, ki i'!n?jQ združitev eksklu- !^ačaja nezdružljiva z do-\ Statut« STO-ja. Q,ocie vprašanja najetja zu-?0„. Posojila, t. j. zadolževanja PQSVroti inozemstvu, ki je z okmjenjem zU- SjI ^,r"ženo 'tiine svobode, pušča mo- y°il;rn1,tSo,,lcija popolno svobodo Nj. “ in začasni . •, k guvernerju Hi-oj„.aiti ie „„ . h. nie k te na podlagi njihove liK^rpčilo Varn°stni svet — na .tj,06 ■». ,j0 Sveta zunanjih mini- 'Bilj,..10^ finančno pomoč pe- dolarje ker načelno predvideva uvedbo carin. V tem pogledu se popolnoma krije z določbami Tržaškega statuta, ki predvideva ustanovitev ((Proste luke» v Trstu in s tem že a priori. računa z možnostjo, da se bodo na ostalem ozemlju pobirale carine. S Tržaškim statutom in moskovskimi sklepi .je podan širok okvir, v katerem se bo gibalo gospodarsko življenje STO-ja. Zdaj treba samo čimprej na delo! Zmaga ljudskega bloka na Siciliji Rim, 23. (AFP) — Dokončni izidi volitev na Siciliji potrjujejo zmago ljudskega blika, ki ga tvorijo komunisti in socialisti, r.ad desničarskim blokom, ki ga tvorijo monarhisti, demokristjani in qua-lunquisti. Ljudski blok je oobil 29 poslanskih mest, desničarski blok pa 26, c-d katerih pripada 17 qua-lunquistom, 9 pa monafrhlstom. Demokratična stranka je dobila 19 poslancev, stranka za neodvisnost Sicilije 8. aretacijah v Rimtl, ki so jih izvedli na posredovanje britanske komisije za izročitev vojnih zločincev, se je večkrat dogodilo, da je tem jugoslovanskim vojnim zločincem uspe. lo na en ali drugi način prit: na svobodo. Med temi hlapci nemškega okupatorja, ki so jih izpustili na svobodo, so na primer bivši Voditelj ustaške mladine v Hercegovini Kijaj Pavao, bivši voditelj ustaške-ga glavnega štaba Karel Mirt, bivši tajnik ustaškega gibanja dr. Tuškan, bivši uradnik na ustaškem konzulatu v Ljubljani dr. Nikola Badurma. Na svobodo je bil spuščen tudi znani špijon že v stari Jugoslaviji Hubert, k: je bil za časa Paveličeve «NDH» šef ustaške policije v Slavoniji in Zagrebu. Takoj pa aretaciji je Huberta zaslišal britanski major Clissold, ki ga je., poznal še pred vojno. Vprašal ga je, ali je res, da je med nemško okupacijo služil v policiji m izročil Nemcem mnogo Jugoslovanov. Hubert je priznal, da je služil v policiji, dejal pa je, da je aretiral in izročil Nemcem samo komunAte, nakar ga je Clissold smeje potrepljal po rami m odredil njegov izpust na svobodo. Tanjug poroča iz Rima, da je pred kratkim y taborišču razseljenih oseb v Eboliju prišlo do krvavega spopada ob priliki nogometne tekme med četama Ljotičeve Suma-dijske diviz.je in «L;škega četni-škega korpusa*. Uporabili so kamenje in samokrese, in bili so štirje ranjeni. Med streljenjem je na igrišču nastala velika panika. Angleška uprava igrišča pa ni po tem spopadu podvzela nobenega ukrepa za razorožitev ljotičevcev in četnikov. Angleški polkovnik "Hamson je samo zagrozil s preiskavo, če bi se kaj takega ponovilo. Med ljotičeve; je zadnje dni nastal velik poplah, ker je britanska komisija za vojne zločince ugotovila njihov kolaboracionizem. Zato stavljajo ponoči strojnice, ki jih imajo skrite. Postavili so tudi posebne straže. Možnost spopadov in medsebojnega obračunavanja je vedno večja, ker je taborišče polno orožja m streliva, ki so ga ukradli med delom v zaveznišk.h skladiščih. Turški predstavniki pomagajo vojnim zločincem Kairo, 23. (TANJUG) — Iz Jeruzalema poročajo, da bosta v Damask v kratkem prispela jugoslovanska vojna zločinca, bivši poveljnik neke ustaško-nemške divizije, Muftič in Harambašič, ki sta prispela preko Italije v vzhedne države, pri čemer so jima nudili pomoč turški predstavniki. Jugoslovanski predstavnik v Siriji je zahteval od vlade izročitev teh dveh zločincev. Sforza o politiki Italije govorov med zunanjim ministrom Sforzo in italijanskimi veleposlaniki v Londonu, VVashingtonu in Parizu. Grof Sforza je predvsem obvestil veleposlanike o sedanji kolonialni politiki vlade, ki stremi za tem, da dobi zopetno upravo nad bivšimi kolonijami. Omenjeni predstavnik je tudi izjavil, da^ je potrebno, da postane Italija član Združenih narodov. Dejal je dalje, da je možno samo z združitvijo Italije, Francije in Velike Britanije doseči pomirjenje Evrope, ker da te tri države ne morejo posamezno postati posredovalke med vzhodom in zahodom. Incident v angleški poslanski zbornici London, 23. (ATI . AFP) — Danes je prišlo do ostrega incidenta med laburističnimi poslanci in obrambnim ministrom Alexandrom z ene strani ter poslanci, bivšimi bojevniki, katerih odbor šteje nad sto članov, z druge strani. Mladi Rim 23 (ATI-AFP) — Predstav-1 Pos;an-( so obtožili Alexandra, da nik zunanjega ministrstva je obraz- Je soodgovoren za uvedba obvezne ložil v velikih potezah rezultat raz- j vojaške službe. mi. je na konferenci ejrjn m°vljevo stališče, da se j^bije ne smejo mešati v 'Bor-r, eve ST°-ja in da se Odbitna he finančna pomoč Okoristiti v ta na- i at‘ rešn° triaiko ozemlje mo-1 Dr%(„?.yOb0>last izvrševala ^ «*.« \ ,uSosi0,,„ rner P° posveto-:. hsko in italijansko P- *uhn i,N«|r 9lalJnf mihistrov je skle- V° tafnik To'inaro« ^Sr^ije, kl i ,*'1nke 'V' * m OZN izroči ne gospodarsko-ie proučevala finančne potrebe NOVE ARETACIJE DEMOKRATOV V GRČIJI U/ALLACE POUDARJA potrebo prevzgoje ameriškega ljudstva Atene, 23. (ATI - Tanjug - AFP) - j aretirala 13 levičarskih predstavni-Boigarsk. Ust «Rabotn.česko delo* j kov v mestu Kanea na Kreti in jih objavlja članek, ki je posvečen novi I namerava deportirat;. Levičarske or- protibalkanski gonji grških monar hofašistov. Cianek govori o oddajah grškega radia, ki so posvečene Tra-kiji, Makedoniji in Epiru. Oddaje so polne klevet proti grškemu ant fašističnemu demokratičnemu gibanju in proti balkanskim demokratičnim državam. V članku je rečeno, da po radiu govorijo samo kvislmgi. Tak je na primer znani kolaboracionist bolgarskih fašistov Papadopulos. Med Okupacijo Grčije je Papadopulos prišel v Sofijo m navezal tesno sodelovanje med bolgarskimi in grškimi fašisti. Drugi kvisling je znani izdajalec Eplros Melas, tretji pa albanec Mithat Fraseri, ki je bil 01(1(2(5* Jugoslovanske in j med vod.telji albanske fašistične ° t mentriaikemu guver- organizacije. °van. Značilno je, 1 Iz Aten javljajo, da je policija ganizacije so zaradi tega ostro protestirale. Iz Ženeve poročajo, da je anketna kom.sija OZN sklenila, da pošlje skupino članov komisije zopet v Grčijo na nov ogled. Možno je, da bodo podatke te komisije dodali glavnemu poročilu. Komis^a je do sedaj odobrila glavni del prvega poročila in bo verjetno zaključila delo v petnajstih dneh. Po izglasovanju načrta ameriškega zakona za pomoč Grč.ji in Turčiji je senator Pepper izjavil, da je to največja napaka, ki so jo kdaj napravili v ameriški zunanji politiki. Dejal je tudi: «Ta zakon DRAC, — Zastopstvo jugoslovanskih žena, ki je prispelo v Tirano, ja obiskalo razna delovna središča v Draču. Povsod so jo sprejeli z navdušenjem. V Franciji primanjkuje kruha Pariz, 23. (ATI-AFP) — Dobav ljanje kruha postaja v Franc'ji vedno teže zaradi izčrpanih zalog moke. Vlada ima v načrtu zelo stroge ukrepe, kakor na primer zapreti pekarne za dva dni tedensko, prepoved izdelovanja in prodaje posebnih vrst kruha. Nekatere pekarne so že nekaj dni zaprte. Sedanja kriza je baje v zvezi s slabo organiziranim porazdeljevanjem zalog, ki Pariz, 23. (ATI-AFP) — Pred komisijo za zunanje zadeve v francoski narodni skupščini Je bivši podpredsednik ZDA Wallace med drugim izjavil, da po njegovem mnenju ne obstoja neposredna nevarnost nove vojne. Dejal je tudi, da bi morala biti r.aloga ZDA, pomagati pri obnovi sveta, in to ne s političnega vidika, pač pa z vidika potrebe posameznih narodov. Wallace je nato označil kot vojne zločince vse tiste, ki si želijo vojne. Zaradi protikomunistične psihoze, ki jo določen tisk ustvarja v ZDA, je dodal Wallace, je referendum zavoda «Galup» pokazal, da je približno 50% ameriške javnosti mnenja, da je vojna neizbežna. Ima pa mnogo upanja na prevzgojo ljudstva. Po njegovem mnenju bo v ZDA v petih ali desetih letih nastala težka gospodarska kriza. Izrazil je prepričanje, da bo njegovo potovanje po Evropi koristilo pri njegovem delu za prevzgojo ameriške javnosti. Glede atemske bombe je Walla-ce izjavil, da se Američani v tem oziru ne čutijo mirne, ker se zavedajo, da bodo bombo odkrile tudi druge države. Nisem komunist, je zaključil Wallace, toda napredni torijevec. Svoboda in enakopravnost ne zadostujeta, če nista povezani z bratstvom. In ravno za zmazo bratstva se jaz borim. Wallace jg imel govor tudi v prostorih Združenja ameriških povratnikov v Parizu, kjer je dejal, da je prišel v Evropo iskat podpore tistih političnih skupin, s katerimi bi Američani, ki ne veru-leio v novo voino, lahko sodelovali za svetovni mir in enotnost. Dejal je dalje, da se da spor med k»oita''zmom In socializmrm rešiti mirnim potom. Izjavil je tudi, da ie ^v interesu vseh narodov, da Socializem prosreva v Evrapj in da bo on napravil vtse mogoče za spDšni napredek, za civilne evo- pravico kritizirati imperialistično tendenco sedanje ameriške vlade, ker je svoboda kritike v duhu Združenih narodov, so preveč oddaljene od konzumnih s tuš postavlja v borbo proti Sovjet-. središč. Pa tudi sedanje količine žl-, bršž,ne tep ^ 1w . Skl zvezi in nas vodi po poti, ki Jejta, ki so bile uvožene iz Amerike, darske in aoc!alne ravni Končno ne zadostujejo potrebam Francije. | je govornik dejal, da ima popolno Od šlerlinga do do!ar«a New York, 23. — Newy:rški krogi, ki dobro poznajo egiptske raz-mSre, so prepričani, da egiptska vlada preučuje dolgoročni načrt, kako bi dežela prešla iz bloka šter-lir.ga v bi.k dolarja. Ti krogi zatrjujejo, da se želi Egipt politično približati ZDA in iskati ameriško zaščito, ki jo te ponujajo obalnim državam v Sredozemlju, čeprav ni Egipt potreben gospodarske pomoči kakor Grčija in Turčija. Isti newyorški kregi dodajajo, da je Amerika pripravljena dati Egiptu kredit 100 milijonov dolarjev za nakup ameriškega vojaškega materiala. Obenem ho poslala v Egipt ameriške tehnike, ki bodo organizirali obrambo sueškega prekopa In drugih obrambnih del. ŽIVELA ENOTNOST delovnega ljudstva, mesta in dežele V krožkih Tomažič, Čebulec, Rinaldi, Delavske športne zveze, v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, v Kraljiču itd., vadi vsak dan na stotine mladih ljudi. Priprave za prvomajsko proslavo so zajele najširše ljudske sloje. V teh pripravah sodeluje ljudstvo mesta in dežele, ki s prostovoljnim in udarniškim dolom naravnost tekmuje, kdo bo čim več doprinesel za proslavo praznika delovnega ljudstva. Množice se zavedajo, da je 1. maj ljudski borbeni praznik. Zato je ni sile,, ki bj mogla to enotnost raabiti! VSI IN VSE ZA PRVI MAJ! Uspehi tekmovanja so vidni povsod! V vseh krožkih Trsta in predmestij, po vseh vaseh bodočega STO-ja ss vadi vsak dan na stotine in stotine mladih ljudi. Vas tekmuje z vasjo, podeželje z mestom, mesto s podeželjem. Kdo bo boljši...? To je naša nova masovna fizkultura, ki je prodrla v sleherno vas in ki je zajela vse sloje prebivalstva v mestu. Nova masovna fizkultura zdravih, močnih in samozavestnih ljudi! —. LJUDSTVO JE ZBRALO 145.315 LIR- S proslavo bodo stroški, kajti nemogoče je dostojno praznovati brez potrebnega denarja. Zato je ljudstvo samo začelo zbirati denar za stroške prvomajske proslave. Ljudstvo hoče, da ee ljudski praznik dostojno praznuje in ne štedi s prispevki! Finančni odsek pripravljalnega odbora je do sedaj prejel 145 315 lir prostovoljnih prispevkov. III. sektor I. okraja je prispeval 6.409 lir, II. rajon pa 10.332 lir. Koliko so prispevale posamezne vasi, pa smo že poročali. Kar še nismo, pa bomo še objavili- Toda to še ni vse! Nabiralna akcija se še nadaljuje... VSE NAPREDNE ŽENE SODELUJEJO V PRIPRAVAH. Na tisoče in tisoče žena v Trstu in po naših vaseh sodeluje v pripravah, da bo prvomajski praznik čimbolj uspel. Režejo kroje, šivajo, zbirajo prispevke, telovadijo itd. Svoje otroke redno vzpodbujajo: Udeležite se telovadnih vaj! Pridno telovadite! Napridne žene so razumele važnost praznovanja 1. maja in so se še tesneje povezale z demokratično mladino v enotno in strnjeno fronto v borbi za mir na tem ozemlju. 2ivela združitev vseh žena v enotno žensko gibanje! 1. MAJ BO VELIČASTNA MANIFESTACIJA ZDRUŽENEGA DELOVNEGA LJUDSTVA. Prvomajska proslava bo uspela! Uspela bo, ker smo povezani napredni Slovenci in Italijani v enotni fronti. Uspela 'bo, ker je organizacija dobra in ker se skrbno pripravljamo. Kar pa je glavno: Uspela bo, ker je 1. maj ljudski praznik in ker so že priprave razgibale naše množice, ki se bore za svoje pravice. V borbi za te svoje pravice sodeluje večina ljudstva. Kdor se je pa proti napredni večini boril, je še vedno propadel! NAJ ŽIVI 1. MAJ, MANIFESTACIJA ZDRUŽENIH DELAVCEV, KMETOV IN DELOVNE INTELIGENCE V BORBI PROTI IMPERIALIZMU! Oporišča ZDA v Panami New Ycrk, 23. (ATI-TASS) — Ker imajo ZDA še vedno zasedena vojaška oporišča v Panami, povzroča to stalne spore med obema državama. Iz Paname javljajo, da parlament, najvažnejše jayne organizacije, med njimi Panamska delavska zveza, študentska organizacija, socialistična in ljudska demokratična stranka, odločne zahtevajo od ZDA, naj venejo Panamski republiki njena vojaška oporišča. KMfkiTEffi: X preteklosti pripeljala do vojne.* Nacistični letaki v Cradcu Dunaj, 23. (TASS) — List «Wie-r.er Kurier* poroča, da so hitlerjev-ei v Gradcu, ki spada pod britansko zasedbeno področje, 19. t. m. raztrosili po mestu veliko število letakov. Oblasti niso še odkrile tiskarne, ki je tiskala letake. BEOGRAD. — Na beograjski univerzi je imel predavanje prof. Milan Bogdanovič, ki so mu leta 1933 zaradi njegovih naprednih idej prepovedali poučevanje,- Prisostvovale so številne osebnrsti. PRAGA. — Predsednik republike dr. Beneš je danes sprejel glavnega ravnatelja ustanove Unra Lo-vvella Rooksa. BUKAREŠTA. — Danes so v Varšavo odpotovali 103 moldavski otroci, ki jih je ca Poljsko povabilo delavsko udruženje prijateljev dece. Ti otroci spadajo k skupini tisoč romunskih otrok, ki bodo obiskali Poljsko. PRAGA. — V Pragi se je začel svetovni židovski kongres, ki so se ga udeležili delegati 19 evrojosaih d: žav. LONDON. — Harold Stassen je danes iz skandinavskih držav prispel v London. V Angliji bo ostal sedem dni. PRAGA. — Kongresa bivših ujenikov in političnih deportirancev, ki bo v Pragi od 2. do 4. maja, se bo udeležilo 18 držav. TIRANA. — Albanska ljudska mladina je prejela povabilo bolgarske demokratične mladine, naj pošlje delegacijo na narodni festival bolgarske mladine, ki bo 24. maja v Sofiji. BUDIMPEŠTA. — Zaradi tramvajske nesreče blizu Budimpešte je bilo 20 oseb teže, 12 pa laže ranjenih; ena oseba je bila ubita. CUXHAVEN. — Agencija DPD javlja, da so na ladji irElbe* opazili cgroinen ogrnjen steber v smeri otoka Helgclanda, kmalu zatem pa strahovito eksplozijo. Britanske oblasti niso o tem še ničesar javile. HELSINKI. — Vladna kriza še n: rešena. Poskusi bivšega notranjega ministra Leyna, da bi sestavil novo vlado, so propadli zaradi raznih zaprek in op: žici je. PARIZ. — Francoska vlada je sklenila na pwedlog predsednika vlade, znižati stroške vseh odsekov ministrstev za 7%. PARIZ. — Bivši podpredsednik ZDA Henry Wallace je bil danes zjutraj sprejet od Komisije za zunanje zadeve pri francoski skupščini. ZENICA. — Skupina grških minerjev mladinske organ zacije «E-pon» je pri vrtanju predora Vran-duk na mladinski pro-gi prekoračila dnevno normo za 24%. To je največji uspeh, kj so ga dosedaj dosegli na gradnji proge. WASHINGTON. — Službeni krogi Washingtonu so zaskrbljeni zaradi ilegalnih valutnih transakcij ameriških vojakov v inozemstvu, ki znašajo dosedaj preko 500.000 dolarjev. • VARŠAVA. — V preteklem tednu so v večjih mestih praznovali «Te-den zahodnega ozemlja*. Člani vlade so poudarjali, da se bo poljsko ljudstvo uprlo vsem poskusom, da bi te kraje zopet iztrgali Poljski. " ^ maj - manifestacija združenih delavcev, kmetov in intelektualcev - Sloven- In Italijanov - v borbi prot* imperializmu za demokracijo, kruh in mir PRIMORSKI DNEVNIK — % 24. aprila 19& Mučencem iz ulice Ghega se bojijo slovesno odkriti spominsko ploščo Slava padlim junakom ! Banof Ivan, 20 let Biagi Franc, 32 let Bizjak Anton, 56 let Bizjak Roza, 32 let Blasi Ivan, 41 let Blazina Justin, 43 let Bogateč Miro, 25 let Bole Ivan, 51 let Burič Ivan, 25 let Cavallaro Edvard, 32 let Dekleva Josip, 37 let Della Gala Julij, 18 let Eftimiadi Marko, 22 let Folischia Albert, 25 let Folischia Franc, 47 let Geat Irma, 34 let Germani Angelo, 42 let Grmek Zora Grgič Stanko Guzzi Stanislav, 41 let Jurman Franc, 43 let Karis Hilnrij, 36 let Križaj Jurij, 28 let Kočevar Stanislav, 51 let Križaj Alojzij, 46 let Križaj Karel, 20 let Makorič Angel, 32 let Maddalozzo Eugenij, 22 let Miloh Karel, 20 let Negrelli-Petracco L., 27 let Pavolin Franc, 67 let Pelicon Danilo, 19 let Peric Rudolf, 45 let Peteriu Karel, 28 let Premru Franc, 42 let Saba Alojzij, 34 let Seminaro Salvatore, 43 let Serbelin Ivan, 54 let Soldat Lucijan, 19 let Steghel Anton, 51 let lonioli Gilbcrt, 34 let Turk Franc, 28 let Turk Stanko, 20 let Turk Jožko, 18 let Turk Marija, 23 let TJlivelli Angel, 28 let Ziani Srečko, 19 let Zodič Albert, 37 let Ženko Venceslav, 21 let 1 nepoznan. Na skrivaj in že pred najavljeno deseto uro včeraj dopoldne je tržaška občina postavila spominsko ploščo v ul. Ghega na poslopju, v katerem je bilo na zverinski načhi v aprilu pred tremi leti obešeno 51 naših tovarišev, borcev proti fašizmu. Odkritje plošče samo je bilo izvršeno tako neopazno, da se niti mimoidoči niso tega zavedeli. Nas dnevnik o tem sploh m bil obveščen, čeprav ima na to večjo pravico kot vsi ostali, tako da sorodniki mučencev niso mogli odkritju plošče prisostvovati. Prejeli smo od njih naslednje protestno pismo: Tržaški občini Trst, 23. aprila 1947. Podpisane družine mučencev, padlih v borbi proti fašizmu, sovražniku človeštva, s sroem polnim žalosti in neizmerne boli najodločneje protestirajo preti temu, da je tržaška občina postavila spominsko ploščo na pročelje stavbe v ulici Ghega, ne da bi bile o tem prej obveščene družine, ki svoje drage padle objokujejo. Tržaški občini bi moralo biti v čast, da ima toliko mučencev, in bi morala zato postaviti spominsko ploščo na slovesen način, ne pa na skrivaj, kakor da bi se tega sramovala. Tega ne mo ramo dopustiti. Naši dragi so darovali svoja življenja za svobodo ljudstva brez obotavljanja. Zaradi tega morajo biti sinovi tega ljudstva počaščeni s sodelovanjem vseh, ki v njih priznajo borce tiste borbe, ki je bila vzrok toliki krvi in solzam. Zahtevamo, da se nam, družinam mučencev, prizna pravica, častiti mesto, na katerega imamo tako grenak spomin. Zahtevamo, da se spoštujejo simboli, ki so dokaz idealov, za katere so padli naši dragi. Naši pokojniki so dali življenja za bratstvo med vsemi narodi. To naj se prizna in zato naj se v spominsko ploščo vkleše rdeča zvezda kot simbol njihove vere, kor je to bila njihova poslednja želja. Temu protestu mater in družin padlih borcev se pridružujejo vse demokratične antifašistične žene mesta. Slede podpisi Kar smo pri vsem tem de-godku najprej opazili, je poleg že omenjenega, predvsem samo v italijanščini pisana spominska plošča, ko je vendar iz seznama padlih razvidno, da so mučeniki po večini Slovenci in so se z borbo proti fašizmu borili tudi za enakopravnost svojega materinski ga jezika. Toda današnja, od zgoraj imenovana in od ljudstva, za katerega pravice so naši tovariši padli, nepriznana, občinska oblast tega ni storila. S tem je pljunila baš na tiste ideale, za katere so se oni žrtvovali. Obešena trupla mučenikov pa niso samo dokaz okrutnosti pobesnelega nemškega tirana, temveč v enaki meri tudi njegovega prirep-nika — italijanskega fašizma in fašističnega »republikanizma* ter vseh fašističnih razbojnikov vseh narodnosti, s pcmočjo katerih so fašistične horde hotele zasužnjiti vso Evropo in ves svet. Zato je edini dostojni simbol, ki ga naši mučeniki zaslužijo — simbol bratstva med vsemi narodi Sveta. In ta simbol naj bo vklesan na dvojezični spominski plošči kot dekaz, da so slovenski jn italijanski antifašisti dotrpeli skupno, tesno povezani in združeni največje muke in dali najvišjo žrtev. Zato ne bomo nikoli dovolili, da take spominske plošče in na tak način odkrivajo tisti, ki tega niso bili in še danes niso dostojni. Mladina zahleva združitev kljub nasprotovanju reakc'onarnih raznih mladinskih gibanj Mnogo je že bila mladinskih konferenc, na katerih so poskušali postaviti temelje za enotno mladinsko organizacijo, ki bi biia sposobna branita interese vse demokratične mladine. Mladina j« bila navdušena, saj je v teh predpripravah videla uresničeno demokratično zamisel, da se bo skupno borila in skupno reševala probleme, ki vsak dan nastajajo v njenem Življenju, v šolah, v tovarnah in na deželi. Toda čas teče, mnogo je bilo govorjenega, do uresničenja pa ni prišlo. Mladina se danes sprašuje, kdo je kriv, da ni bilo uresničeno to, po čemur vsa mladina teži, *aj bi bile v enotnosti zajamčene demokratične pravice, o katerih so govorili na skupnih konferencah. Mladina videč, da zastopniki raznih mladinskih gibanj namenoma zavlačujejo združitev, ker sledijo razn'm reakcionarnim strankarskim interesom, obsoja njih delovanje, jn kliče vsej zavedni in demokratični mladini, naj se zdru ži. S svojim odločnim nastopom bo prisilila vodstva svojih organizacij. da na to pristanejo. Mladina stalno pošilja Odborom raznih mladinskih gibanj resolucije in pisma, v katerih zahteva združitev. Med mnogimi takimi resolucijami, ki jih dobivamo vsak dan, objavljamo naslednjo iz Pod lonjerja: tlz dnevnega tiska smo mladinci is Podlonferja zvedeli, da vodstva raznih mladinskih gibanj ovirajo združitev, ki si jo mi mladinci tako močno želimo. Novovstajajoči fašizem hoče na nnš»m ozemlju obdržati stanje, slično onemu, kot po imperialističnih kolonijah. Hoče obdržati razmere, ki bi ogrožale našo bodočnost. Zaradi tega zahtevamo, da vod stva raznih mladinskih gibanj prič-no s pogmanji in sklenejo sporazum. To zahttius velika večina mladine vseh slojev in politične pripadnosti zato, da se ostvari demokratično gibanje, v katerem naj bi se združila vsa mladina. Edino z združitvijo vseh poštenih in zavvtnih mladincev bomo dosegli socialno blagostanje, svobodo, demokratizacijo in mir, po čemer usl stremimo.» ljubka oblast za ljudsko zdravje Na povabilo odseka za zdravstvo pri OILO za Koper je prišla pred dnevi v Portorož zdravstvena ekipa iz Vipave. Sestavljena Je bila iz 15 članov, od teh 6 zdravnikov. Z žarki Rocntgen so pregledali 295 ljudi interni oddelek pa jih je preiskal 298. Preglrdi in zdravila so bili brezplačni. Ljudstvo je bilo zaradi tega zelo zadovoljno, zlasti je napravilo nanje dober vtis skrbno ravnanje zdravnikov z bolniki. »Kaj takega še nismo doživeli in nismo pričakovali«, so dejali ysi navdušeni. TRŽAŠKI DNEVNIK Spored za proslavo 1. maja S tržaške univerze 26. in 27. aprila se bodo vršile po vseh krajih STO-ja kulturne prireditve, na katerih bo delovno ljudstvo dokazalo, da je postala kultura dejansko last najširših ljudskih množic. Ob tej priliki se bomo spominjali žrtev Gramscija, vstaje delovnega ljudstva v Italiji in praznovali obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. Demokratično ljudstvo, ki se je skupno borilo v borbi proti fašizmu, proslavlja tudi skupno pridobitve te borbe. 27. t. m. ob 11. uri dopoldne bo koncert godbe «Rinaldi», ki je najmočnejša godba med številnimi v Trstu in STO-ju. Sam spored, ki ga bo godba izvajala, dokazuje, da ima godba «Rinaldi» resna stremljenja, gojiti pravo umetnost in jo širiti med delovnim ljudstvom. 29. in 30. aprila se nam obetajo v Trstu zanimive mednarodne nogometne tekme. Te prilike ne zamudite ! 29. bo tekma ob 11., 30. t m. pa ob 17. na Stadionu pri Sv. Soboti. 30. zvečer se bo vršil ob 20.30 uri pohod s plamenicami — baklada. Zbirališča: Rojan, Sv. Ivan, Sv Sobota. Vse tri ognjene reke se bodo zlile na trgu Stara Mitnica v mogočen veletok, ki se bo valil vse do Senenega trga, kjer bo zaključek. Tako bo vsem udeležencem dana možnost, da se bodo lahko udeležili na dirkališču razsvetljave z bengaličnim ognjem. Članom Enotnih s.ndikatov in prosvetnih društev ter brezposelnim priporočamo, da si nabavijo vstopnice po znižani ceni v predprodaji piri smd.katih in kul turnih krožkih. lijanskih pevcev. Število raste! Po končani prireditvi s» bodo vršile ljudske veselice t.a raznih kiajih v Trstu. Na dan 1. maja se prične proslave že v ranem jutru z budnicami. Telovadci se bodo zbrali že ob 5 zjutraj na telovadišču pri Sv. Soboti, kjer bodo imeli zadnjo skušnjo. Tudi pevci bodo imeli glavno skušnjo ob 8 uri prav tam. Ob 9. se začne pomikati iz Rojana, Sv. Ivana in Sv. Jakoba prvomajski sprevod, katerem se bo pridružil plaz mladih sil od Sv. Sobote. Vse povorke se bodo zbrale na Velikem trgu, katerim se bodo pridružile ostale množice, ter se bo vršilo veliko zborovanje. Sledi slavnostni govor v italijanščini in slovenščini. Po končanem govoru krene sprevod čez Corso do trga Goldoni, na kar zavije po ul. Carduc-ci, kjer bo razhod. Ob 15. se bo vršila velika športna manifestacija in množični pevski koncert na Stadionu pri Sv. Soboti. Nastopilo bo po dosedanjin podatkih nad 2500 slovenskih 'ta- ČITAJ! Pripravljalni odbor za 1. maj poziva vse delovno ljudstvo STO-ja naj redno zasleduje v našem časopisju navodila, ki jih daje pripravljalni odbor za 1. maj. Proslava OF v Potiteama Rossetti 21. t. m. ob 20. uri bo v Politeama Rossetti proslava obletnice Osvobodilne fronte. Na sporedu so: slavnostni govor, recitacije, pevske, dramske in glasbene točke italijanskih in slovenskih avtorjev. Podrobnost; bomo še javili. NARODNO GLEDALIŠČE V gledališču „Nazionale“ DREVORED XX SEPTEMBRA PETEK 25.4.1947. ob 20. uri. PREMIERA: POKOJNIK Komedija v treh dejanjih s predigro. Napisal Branislav Nušič, Prevedel C. D. Režiser: Modest Sancin. Predprodaja vstopnic v četrtek popoldne v knjigarni Stoka, v petek od 9. ure dalje v gledališču «Nazionale». Konec predstave pred 23. uro. Ker so bile cene vstopnicam pometno navedene, jih tukaj popravljamo: Vstopnina 30 lir je všteta v ceni za sedeže. Sedeži I. vrste 200 lir, II. vrste 150 lir, III. vrste 100 lir, IV. vrste 60 lir. Balkonski sedeži I, vrste 120 lir, It. vrste 120 lir. Stojišča 40 lir Zaradi protidemokratičnega ukrepa ZVU na tržaški univerzi, o katerem smo poročali ,včeraj, so se protestni stavki pridružili tudi srednješolski dijaki skupaj s slovenskimi srednješolci, ki so izdali o tem tudi proglas, v katerem nagla-šajo, da je to eden od več sto ukrepov ZVU kolonialnega tipa. Zaradi tega pozivajo vse, da ne nasedajo raznim letakom, s katerimi bi hoteli šovinistični študentje stavko spremeniti v nacionalistično manifestacijo. Saj je verjetno, da je bil to tudi vzrok samega ukrepa. Tržaško univerzo bo v resnici treba temeljito reformirati, toda ne na način, ki si ga je tudi to pot privoščila ZVU. Zato je stališče, ki ga je naše demokratično dijaštvo zavzelo, pravilno. O reformi našega šolstva sploh, univerzitetnega pa še posebej, smo že pisali in bomo v istem smislu tudi nadaljevali o pravem času in na pravem mestu. Preskrba Odrezke za fižcd naj dvignejo vodje tovarniških menz do sobote 26. t. m. pri Sepralu ulica Genova 9 soba 6. DAROVI IN PRISPEVKI Za otroški vrtec v Barkovljah je darovala družina Svagelj v počastitev spomina pokojne Tatjane Ples-Eičar 500 lir. Za politične pripornike je nabrala tov. Sirk Emilija iz Šv. Križa dne 13. t, jn. 3042 lir. Dr. Andrej Budal podpredsednik SHPZ i ni Dr. Andrej Budal se je rodil 31. oktobra 1889 v Gorici kot sin delavca in malega kmeta. Na dunajskem vseučilišču je promoviral na filozofski fakulteti leta 1913. Kot srednješolski profesor je deloval v Gorici, Idriji, Tolminu, Vidmu in Pcrugi. Poučeval je slovenščino in romanske jezike, ki so mu glavna stroka. Fašisti so ga premestili v Videm in Benetke, kjer je poučeval na trgovsko-gospodarski visoki• šoli. Njegovo delo med slovenskim ljudstvom jim ni bilo po volji. Tudi po osvoboditvi je imel sitnosti z italijanskimi prosvetnimi oblastmi, ki so ga odpustile brez pravice do pokojnine. Ze kot visokošolec je začel pisati v naše revije. Leta 1911. je izšel v «Ljubljanskem Zvonu» njegov zgodovinski roman iz protestantske dobe. Roman je po vojni izšel tudi v ponatisu in sodi med najboljša zgodovinska dela iz dobe pred prvo svetovno vojno. Dr. Budal je izredno mnogo prevajal, zlasti iz romanskih jezikov, iz francoščine in italijanščine. Prevedel je n. pr. znameniti roman italijanskega pisatelja Alessandra Manzonija ;tdeset metrov. — Ali imate žico? Potrdil je z glavo in jaz sem ukazal: — Takoj je treba postaviti telefon na zvoniku! v teku! Vsaka sekunda je dragocena, Ponomarev! Po kamenitih stopnicah cerkvenega preddvorja sem pe letel v cerkev. Zajel m« je vonj po krvi, Na slami, ki j« bila pokrita s šatorskimi krili, so ležali ranjenci. — Tovariš kombat... Tiho me je poklical Sevrjukov; naglo sem stopil k njemu ter vzel v svoje roke nenavadno težke, porumenele šape. — Oprosti, Sevrjukov..., ne utegnem zdaj... Toda on n: izpustil mojih rok. Njegov srednjeveški obraz, z rahlo osivelimi, pravilno podstrižemmi senci, z že opazno neobrito brado, j« b i uj-thl, br .k. ven. — Kdo je, tovariš kombat, na mojem mestu? Kmetijska nabavna in prodajna zadruga y Trstu v ulici Mercadante št. 4 obvešča svoje člane, kmete ir vinogradnike, da je prejela nekaj žvepla najboljše kakovosti, ki je zajame.no ventilirano 98/99-., čisto in 80/85% drobnosti Chancel. Vabi mo kmete, da dvignejo žveplo pravočasno, ker bo pozneje onega dobre k ikovost; najbrže zmanjkalo. Rojstva, smrti, poroke Dne 23. t. m. se je rodilo 5 otrok, umrlo 7 ljudi, porok pa je bilo 8. CERKVENE POROKE: mehanik Perruccio Bcnedetti in zasebnica Valerija Fabris, šofer Arthur George Cox in zasebnica Valerija Metlica, akademski slikar Thomas Charles Lench m zasebnica S.Ivana Bianchcdi. mizar Vincencij Bos.,: in šiv.lja Zofija Canciani, želez, uradnik Marij Sestani m uradnica Elda Signorini, elektrotehnik Costante Bosello in uradnica Elda Garbin. trgovec Ivan ZuppelU m zasebnica Lucija Fontanella. UMRLI: 75 letna Marija Cumar vd. Bugliovazz;, 66 letna Marija Marini, 4 letna Ana Bruna, 66 letna Amelija Ferluga vd Petean;, in 72 letni Siuvio Rustia. Odg. urednik DU8AN HREŠČAK Tisk Stabillmento Tip. Trtestino Na OBROKE KROŽNIKI — KOZARCI -LONCI — JEDILNI PRIBOR „BALCOR“ TRST, trg Borze itev. ll-II nad. SINGER ŠIVALNI STROJI. pogrezljM, z ohištvom, predvojni material, po UGODNIH CENAH naprodaj. TRST Ulica deiristria 13, tel. 94-465 Ob tretji obletnici, ko so žrtvovali svoje mlado življenje za srečnejšo bodočnost našega naroda v sredi svojega dela in v polni veri njihovih idealov, se spominjam0 našega ljubega FRANCA TURKA člana okrožnega odbora za Pivko, MARIJE TURKOVE aktivistke OF iz leta 1942. m JOŽKA TURKA učitelja v pokretu OF, ki so bili usmrčeni dne 23. aprila 1944 v ul. Ghega v Trstu* Spominjamo se jih s potrtim srcem. Hrenovica 23. aprila 3947. MATI, OCE, teta NEZA, bratje LOJZE z ženo FRANCKO, KARLO z ženo ANTONIJO, EDO, JAN«0 in sestra MILENKA. S Tri leta so minula, odkar je svoje mlado življenje v sredi svojih upov in idealov žrtvoval za svobodo slove0' skega naroda naš nepozabni in ljubljeni STANKO TURK tajnik in prvi organizator ZMS za Pivko, ki je bil usmrčen 23. aprila 1944 v uL Ghega v Trstu. Hrenovica 23. aprila 1947. Vedno se ga spominjamo žalujoči: MATI, brat ALOJZ, JAKOB z ženo PEPCO, in sestra TONCI z možem BRANKOM. Z A IIV A L A Globoko ginjeni nad iskrenimi izrazi sočutja in velik0 udeležbo domačinov in znancev pri prenosu zemeljski ostankov našega ljubljenega Grgič Benedikta iz Padrič, borca XVJI Brig. »Simona Gregorčiča*, ki je padel 18.7.1944 v borbi pri Cerknem in bil pokop®11 na farno pokopališče v Bazovici dne 20. t. m., se iskre"0 .*«, y 19U4UV1V,! Uil-g L. III., »e 1«"' zahvaljujemo čč. duhovn iku tov. Bidovcu, ZPP, vsem or?* n 1 nizacijam, darovalcem vencev in cvetja, podsekciji ZPP Bazovici, pevcem in pevovodji tov. Fonda in vsem ostali10- Padriče 23. 4. 1947. Žalujoči:, MATI, SESTRE, BRATJE in SVAK. ZAHVALA Žalujoča družina Bole se najtopleje zahvaljuje organizacijam iz Repentabora za častni sprejem svoje- SINA pripeljanega k zadnjemu počitku iz Slovenije na dom1 pokopališče. v, Posebna zahvala govornikom tov. Ladu, Dušanu, 10 ’ Darinki Ravbar in tov. Veri Gec ter preč. g. ŽUP01* Voglje 23.4.1947. Žalujoča družina BOLE- TRGOVCI, SLOVENCI, spomnite se!!! na KRZNARIJO ZILIOTTO ul. Trento 1! TRST Tolof. 2 93^ KUPUJE SUROVE IN U8TRO-JENE KOŽE ZA KRZNENE PLAŠČE TER NOVE PLAŠČE PO NAJVIŠJIH CENAH OBRNITE SE NA NAS ZA VSA POTREBNA POJA551^ Mladina iz PRVACINE priredi v NEDELJO 17 april* Veliki javni ples IGRALA BO DOMAČA GODBA. Obenem vabimo vse tudi na kozarček dobrega vip^ Ce bo slabo vreme, se bo ples vršil drugo nedeljo-