Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
•■»tuja vsak Četrtek pop.; ▼ duColu pravnika II Poiomema llavtlka Din t-So — Cena: sa 1 m»mi II Oglail, reklamacije In naioCnlna na uprav« •an popral - Uredništvo: L]ubl|ana, Mlkloil- 11 Din »•-, M Četrt leta Din t®--# mm pol leta Din 3o -) aa II Delavikaabenlca, MUdoiieeracaila>1,Lna4 •era c. — Hefranklrana pisma se ne »prejemajo 11 Inozematvo Din 7‘- (mmebio) — 0«la»i po dogovoni || Telefon MM. Stev. Čekovnega raCuna 1MM
Jože Gostinčar:
Dolžnost vseh
Pobiran e doklade za lavne borze de*a
V početku liberalizma, ki je proglasil osebno svobodno voljo in absolutno gospodarsko prostost, so se nekateri krogi začeli ustavljati tem načelom; pa ne iz gospodarskih, temveč iz političnih razlogov. Gospodarsko je liberalizem tedanje dcbe vzbudil živahne pozdrave in odobravanja.
Pomisliti moramo, da je vladala v oni dobi še povsod tlaka, ki je trla do skrajne sile poljedelski stan. Tovarniška industrija je bila še v povojih. Rokodelstvo je še cvetelo, toda je že kazalo znake razsula organizacije.
V dobi tlačanstva so zaznamenovani zgodovin, pokreti zatiranih kmetov, ki so celo z orožjem v roki planili na svoje go-spodarje-zatiravce. Kmetje so sicer podlegli močnejšemu orožju in boljši borbeni organizaciji, toda ost proti zatiran-cem je ostala in se znatno poostrila. Poleg tega so pa kmetje prišli do spoznanja, da je rešitev v složni volji. Zato je bila proglasitev osebne gospodarske svobode poljedelcem voda na njihov mlin, ki so jo pozneje pod pritiskom razmer primerno porabili.
Kakor poljedelcem, tako se je zdela zarja osebne gospodarske svobode tudi drugim slojem zarja boljše bodočnosti in so jo iz tega vidika tudi pozdravljali.
Pričel se je razvoj industrije, nastajale so tovarne, v katere so nameščali delavce. Za njihovo delo so jim tovarnarji dajali po mili volji »plačo«, ob kateri naj žive in preživljajo svoje družine, ako so jih imeli.
Naravno, da se je tedanji svet začudil in čudil tem novostim človeškega uma in sposobnosti. Tehnika se je počela razvijati na vse panoge dela. Parobrodi so približali najoddaljenejše dele zemlje enega drugemu. Železnice so začele z naglico drveti po zemeljski celini in prevažati blago in ljudi od kraja do kraja. Pričela se je živahna notranja in prekomorska trgovina. Poleg tehnike so pa dale tudi druge znanosti, posebno kemija, razvoju industrije velike darove.
Ves razvoj je kazal, da mora svobodno in neomejeno osebno gospodarstvo prinesti narodom največje blagostanje.
Z industrijo se je pojavil tudi nov stan, in ta je: industrijsko delavstvo, kot nov pridobitni činitelj v službi liberalnega gospodarstva, za katerega pa liberalna načela niso bila odločilna.
Tako se je pričel današnji kapitalizem, na eni strani kot pospeševatelj gospodarskega napredka, na drugi strani pa kot satan, za vse njemu po delu zasužnjene ljudi.
Delavstvo je brez vsakih organizacij prav kmalu občutilo svobodno gospodarsko voljo posameznih podjetnikov, posebno v tekstilni stroki. Prišlo je posebno na Angleškem do velikih izgredov. Delavci, ki niso imeli in niso smeli imeti organizacij, so pač delali po naravnem nagonu maščevanja.
Posamezni pojavi oznanjevalcev raznih socialnih zamisli (sistemov) in prizadevanja, da bi se olajšalo nevzdržno stanje delavcev, so zginila v megli.
Borbo delavstva proti kapitalizmu je z vso resnostjo pričel Karl Marks, ki je v znani »Komunistični proklamacijk pozval delavce vsega sveta k združenju. V svojih dveh knjigah »Kapital« je izvedel pravilno kritiko kapitala in kapitalističnega gospodarstva. Zal je bil Marks prežet od Heglovih in pozneje tudi od Feuerbachov,ih teorij, ter je postavil svojo delavsko organizacijo na brezversko in celo protiversko stališče.
S tem je postavil ta sicer veliki mož socializem na opolzka in nesiguma tla absolutnega materijalizma in ga v tem oziru vzporedil s kapitalizmom.
Delavstvo je bilo tedaj v svoji notranjosti še krščansko, toda kapitalistična mora, katere tudi tedanji krščanski svet ni priznal, pa je tlačila delavstvo do skrajnosti in se je oklenilo Marksovih in Engelsovih naukov kot pomoči v sili. S tem je pa vstopilo tudi v vojsko proti cerkvi in veri.
S porastom marksizma in pa s čim dalje večjo versko gonjo nemških in francoskih marksistov se je pričelo tudi kršč. socialistično delavsko gibanje. Razni škofje, kakor Ketteler in drugi iz duhovskih in delavskih vrst, so pričeli borbo za dosledno krščanstvo v družbi, pa tudi v delavskih organizacijah. Škof Ketteler se je zavzel z vso vnemo za delavstvo in delavčevo človeka dostojno življenje. V Nemčiji in nekaterih drugih deželah so se jele pojavljati krščanske delavske organizacije, ki so se hitro razvile in uredile. V Avstriji je nastopil Vogelsang, ki ga pa dolgo niso mogli razumeti. Prišel je veliki papež Leon XIII., ki je izdal okrožnico o delavskem vprašanju dne 15. maja 1891 in je z njo postavil temelj kršč. soc. delavski organizaciji. Zal da se pri nas okrožnica »Rerum novarum« ni veliko upoštevala. Medtem ko so kršč. soc. delavske organizacije v Nemčiji, Italiji, Holandiji, Franciji, Avstriji in Belgiji dobile velik razmah in pomen.
Slovencem je prinesel 1. 1894. dr. Krek misel kršč. soc. delavske organizacije, ki se je sicer krepko razvijala, vendar pa zaradi znanih vzrokov ni mogla prehiteti marksistov. V očeh tedanje posvetne katoliške inteligence in purgarskih kristjanov je bilo delavsko gibanje, pa naj si bo katoliško ali marksistično, več ali manj le :>hec<'. Kaj pa hoče delavec, ki ni izobražen in nima niti volivne pravice? Vesel naj bo, da živi. Hlapec naj ima iste pravice kot gospodar itd. To so bile nezaslišane reči, kar so hoteli delavci. Bile so seveda tudi častne izjeme, toda zelo malo. Tak je bil položaj in tako so po večini o delavcih mislili naši tedanji dobri ljudje.
Leonova okrožnica je šla v stare »orožarne« — vsaj pri nas Slovencih. Edino na kakem shodu so se je še spominjali delavski govorniki.
In vendar! Koliko se je v teku časa, glede delavskega in socialnega vprašanja na svetu spremenilo. Delavstvo ima sedaj na svetu ogromno organizirano silo. V nekaterih državah celo odločujoče državnike. Krščansko soc. delavske organizacije so v nekaterih državah močne in v delavskih zadevah soodločujoče. Kapitalizem se danes pred naraščajočo delavsko močjo trese in išče podpore in opore v državnih financah in raznih drugih silah. Zaspano meščanstvo si mane oči, s katerimi gleda pojave, ki se prikazujejo. Inteligenca se polagoma prilagoduje nazorom socializma. Kršč. soc. misel se čimdalje bolj razširja med delavstvom ter prihaja počasi že tudi v kmetske hiše. Vse kaže, da prihajajo novi časi. Tudi katoliško časopisje se je pri nas začelo z večjo vnemo zanimati za socialno in delavsko vprašanje. To vprašanje mora zanimati vse katoličane. Posebno ker je katolilanstvo s tem vprašanjem v zelo ozki zvezi. Delati moramo na to, da bo bodočnost katoliška in socialno opredeljena v smislu Leonove okro&nice »Rerum novarum«. Zato smo pa tudi vsi dolini, da usmerimo vse delo v krščansko soc. pravcu, posebno pa delavci vseh vrst. Le v smotrnem in vztrajnem delu si bomo mogli popraviti ogromno moralno in gospodarsko škodo, ki jo je napravil kapitalizem delovnemu ljudstvu vseh narodov sveta.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je izdal naredbo o odmeri dc klade za javne borze dela, sklicujoč se pri tem na pooblastilo § 51. finančnega zakona za 1932/33. Naredba se glasi:
Čl. 1. Doklada za javne borze dela bo znašala od 1. aprila t. 1. naprej tedensko 3.6% od enodnevne mezde v smislu § 21. zaikona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922, ozir. 10% od 36% tedenskega prispevka za zavarovanje proti boleznim.
Čl. 2. Za to doklado veljajo predpisi
8.	poglavja zakona o zavarovanju delav-I cev (o dolžnosti plačevanja prispevkov za zavarovanje) s tein, da odpade polovica te doklade na delodajalca, polovica pa na delavca.
To doklado bo pobiral Osrednji urad za zavarovanje delavcev s prispevki za zavarovanje delavcev vred.
Čl. 3. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo odbijal od pobrane doklade za javne borze dela 5 in pol odstotka za stroške, in sicer 3 in pol odstotka za svoje delo pri pobiranju te doklade in 2 odstotka za osrednjo upravo za posredovanje dela za izdatke drž. kontrolne službe in za posebno statistično službo navedene osred. uprave.
Čl. 4. Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo vlagal najkasneje tri me-
sece po končanem polletju vso pobrano doklado po odbitku 3 in pol odstotkov za stroške v »Fond za neposredno podpiranje brezposelnih delavcev« pri Drž. hipotekarni banki v Belgradu, 2% pobranih doklad pa v »Posebni račun za kontrolo in statistiko« osrednje uprave za posredovanje dela pri Poštni hranilnici v Belgradu.
Ko je izdal minister za socialno politiko gornjo naredbo, je brez dvoma imel predi očmi slabo stanje brezposelnega zavarovanja in pomanjkanja kreditov za brezposelne dajatve. Kot razvidno iz naredbe, bo pobiral doklade SUZOR, ki tudi že pobira s plačilnimi nalogi doslej prispevke za borzo dela. Dosedanji prispevek za borzo znaša 5% bolniško zavarovalnega prispevka, plačujejo ga pa vsi zavarovanci; ta prispevek se sedaj zviša na 7.5% bolniškega zavarovalnega prispevka. Prispevek delavca, ki zasluži dnevno nad 48 Din, bo znašal za borzo dela od 1. aprila 19S2 dalje mesečno Din 6.30. Finančni efekt bo za polovico večjii kot je bil doslej. Ker bodo zavarovanci plačevali le polovico' nove doklade, bo plačal tedaj vsak zavarovanec mesečno več 1.25% dosedanjega mesečnega bolniško zavarovalnega prispevka. Naredba pomeni novo zasilno odredbo v težkem poglavju jiugoslov. zavarovanja.
Poročilo inspekciie dela
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odsek inšpekcije dela in parnih kotlov je izdalo poročilo c delu inšpekcij za leto 1928-29 in 1930. Iz teh poročil je razvidno, da je bilo 1. 1928. pregledanih 4995 podjetij z 150.000 delavci. Naslednje leto pa je bilo pregledanih 4414 podjetij s 173.000 delavci. L. 1930. pa 7149 podjetij s 139.000 delavci. V vseh podjetjih je bilo ugotovljenih leta 1928. 6460 nedostatkov, leta 1929 5170 nedo-statkov in leta 1930 9542 nedostatkov.
V obratih je bilo nesreč 1. 1928. 8483, od teh 173 smrtnih. L. 1929. 9955, od teh 758 smrtnih in 1. 1930. 9869 in od teh 168 smrtnih. Poročilo med drugim ugotavlja, da se industrijske in obrtne delavnice izboljšujejo in je bilo ustanovljenih veliko novih podjetij. V 1. 1930. pa ugotavlja, da se nova podjetja ne ustanavljajo in so mnoga stara podjetja ustavila delo. Delavska stanovanja, posebno v malih obratih, ne odgovarjajo obstoječim pred-
pisom. Še v 1. 1930. je bilo mnogo delavstva, ki se ga ni prijavilo k socialnemu zavarovanju, posebno v zetski, moravski in vardarski banovini.
Zaposlitev delavstva kaže, da je bilo mnogo zaposlenega mladoletnega delavstva pod 14 leti. Prav tako se poroča, da do 1. 1928. ni bilo urejenega vajeniškega vprašanja. Tudi nadurno delo se vedno ne prijavlja, kar daje povod pritožbam na inšpekcijo dela. Še za 1. 1928. javljajo inšpekcije dela, da so v podjetjih zaposleni delavci in vajenci pod 14 leti. V ljubljanski in mariborski oblasti je bilo ugotovljeno mnogo zlorab vajencev. Poročilo za 1. 1930. ugotavlja, da se je protizakonito zaposlovalo mladoletne delavce, prav tako ženske pomoči, in to po vseh banovinah.
Strokovne organizacije, ki pa morajo biti močne, so edina rešitev delavstva, da se vsi slični nedostatki, ki jih navaja poročilo, enkrat za vselej odpravijo.
Naše delavstvo prihaja iz Francije
Ni skoraj dneva, da se ne bi preko Jesenic pripeljali deportirani delavci iz Francije kakor tudi Nemčije. Strašno življenje, ki so ga ti ljudje živeli v tujini in bili prvi vrženi na cesto, nam da razmišljati, zakaj smo vendar mi kljub temu še vedno napram inozemcem tako popustljivi.
Ti ubogi ljudje se v tujini poprimejo vsakega dela, samo da bi si mogli zaslužiti vsakdanjega kruha. Toda končno zmanjka tudi tega in primorani so se po izgonu kakor zločinci vrniti v domovino. Žalostna slika.
Dosedaj se predvsem vračajo Dalmatinci, Bosanci in sploh delavci iz južnih krajev naše države. Bati se je, da se v najkrajšem času ne bo isto godilo tudi našemu delavstvu. Kam tedaj z njimi, ko že ti, ki so ostali doma, nimajo zaslužka.
Veliko imamo pri nas inozemskega delavstva, in to na takih mestih, kjer bi brez škode za naše narodno gospodarstvo lahko bili naši delavci. Zato smo mnenja, da naj bi oblasti v tem pogledu bolj trdo postopale pri podeljevanju dovoljenj za zaposlitev inozemcev v naši državi. Prvo naj bo naše delavstvo, potem šele drugi.
Polnih 14 let od obstoja naše države bi vsako podjetje, ki mu je v resnici na tem, da dela z domačimi ljudmi, lahko izobrazilo in usposobilo ljudi, ki bi dela, ki jih sedaj opravljajo inozemci, lahko že sami vršili.
Prispevki za bratovske skladnice povišani
Minister za gozdove in rudnike je na podlagi 51. 135 pravil o Bratovski skladnici za zavarovanje delavcev in osebja v rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji odredil, da se v svrho začasne sanacije pokojninske blagajne glavne bratovske skladnice v Ljubljani prispevki za to blagajno, predvideni v «1. 102 pravil bratovske blagajne v mejah od 3 do 5% od delavskih ka-tegorijskih mezd, povišani s sklepom z dne
9.	marca 1931 za Store na 9%, za Velenje 10.8%, za Hrastnik, Kočevje, Laško, Raj-henburg, Trbovlje in Zagorje na 10.2%, vnovič povišajo in sicer za Štore, Velenje in vse premogokovnike TPD na 12% od delavskih mezd, to je 6% od zavarovanih članov in 6% od podjetnikov.
NAROČI
BESEDO
Poročila z delavskih bojiš c
Kovinarji
.fcsenicc. V »Delavski politiki« z dne
9.	t. m. je napisal v imenu SMRJ s. Toman sledeče:
Opozorilo javnosti! Prisiljeni smo opozoriti vse kovinarje in ostale sodruge ter nam naklonjeno javnost, da razne okrožnice in prošnje za podporo kovinarjem na Jesenicah, ki krožijo po dnevnem časopisju, ne izvirajo od nas in tudi doslej nabrani zneski niso bili nam obračunani. Vsi, ki želijo pomagati izpitim delavcem pri K1D, naj pošljejo pomoč ali na tukajšnjo krajevno bratovsko skiadnioo ali pa direktno na podružnico podpisane organizacije, katera ima včlanjenih preko 1200 kovinarjev. _ Save z Metalskih Radnika Jugoslavije, podružnica Jesenice. Fr. Toman, s. r.
Z naše strani podajamo z ozirom na gornjo notico sledeče pojasnilo.
Strokovna skupina kovinarjev Jugoslovanske strokovne zveze Jesenice-Javornik sta se obrnili potom prošenj in časopisja na naše prijatelje s prošnjo, da po svojih močeh prispevajo za brezposelne kovinarje. Pravico za to imajo.
Sicer pa, kakor je iz te notice razvidno, ima tudi SMRJ svojo pomožno akcijo, kar se je dosedaj vedno zanikalo.
Nihče mam ne more prepovedati, niti zahtevati, da bi izročili neki drugi skupini naše nabirke. To bi se lahko zgodilo samo tedaj, ako bi imeli stvorjen poseben odbor vseh treh organizacij, ki bi iz vseh pomožnih akcij, katere podvzeniajo posamezne skupine, prejemal ta denar in ga potem razdelil prizadetim delavcem. Ta način rešitve tega problema bi bil že davno mogoč in tudi izveden, ako bi se iskreno delalo in o vseli stvareh sproti o tem v odboru porazgovorilo. Vsaj mi smo o tem popolnoma prepričani.
Tako se je pa vedno poudarjalo samo eno skupino in vse drugo nekako omalovaževalo. Gotovo je, da tako delo ne more roditi dobrih sadov in se prej ali slej maščuje. Tako se je tudi sedaj. Zato bi bilo naše mnenje, ki ga vkljub zadnjim dogodkom ponovno poudarjamo, da je v interesu vsega jeseniškega delavstva, kakor tudi vsega ostalega, nujno potreben pri tako velikih in težkih borbah neki vrhovni nadstrokovni forum, ki vse vodi samo z eno parolo: vse iz delavstva in vse za delavstvo. Na ta način smo prepričani, da bi se izognili vsem tem neprijetnostim, ki so zadele v zadnjem času jeseniške kovinarje.
Jeseniški kovinar.
Ciuštajn. Pred nekaj tedni smo vložili na tukajšnjo občino prošnjo za odpravo občinskega kuluka; in to zaradi tega, ker naša občina ne poseduje niti 1 km občinskih potov. Zavoljo tega smo mišljenja, da je pri nas občinski kuluk odveč. Zato odločno zahtevamo odpravo kuluka. Lanski kuluk smo ubogi delavski trpini plačli, in to vseeno, ako si imel doma kaj za jesti ali ne. Dočim je nekaj naših tržanov, ki so posestniki ter dobro situirani, še lanskega niso plačali. To se godi v občini, kjer sedijo po večini naši stanovski tovariši v občinskem odboru in tudi župan je delavec iz tovarne. — Več prizadetih.
■* r • • v	•	•
Viničarji
Sv. Ilolienk pri Središču. Vračajoč se iz trgovine pozno zvečer, se je radi slabega vida smrtno ponesrečila Levanič Marija, stara 08 let. Padla je na samotnem kraju ob poti v mlako in je tam utonila. Prizadeti rodbini naše sožalje! — Viničar g. Seršen iz Ljutomera in drugi delavci 9. aprila niso hoteli iz rok šala rja sprejeti izplačila zaslužka, ker je bil ta znižan in sicer trem delavcem od 10 na 8, viničarju pa od 9 na 8 Din. Vzgledna odločnost za neokrnjen zaslužek! Tudi drugje, če bi bili viničarji bolj odločni in složni, bi šlo v tem oziru mnogo boljše.
Zakaj znižati plače? Nek vinogradnik je dejal, da viničarji hodimo že preveč »nobek okrog, nekateri celo "'nosijo denar v hranilnice, zato je treba plače znižati, da se bo delavec bolj poznal od gospoda. Tukaj se sedaj, ne samo uresničuje, marveč tudi maščuje, da ni prav nositi prihrankov drugim na vpogled, ampak vlagati jih je treba le pri svoji »Viničarski kreditni zadrugi«. Ako bi vsi viničarji, kateri imajo kaj naloženega denarja, sledili stanovskemu zadružništvu, ne bi mogel nihče kazati, češ, denar hranijo, zato s plačami dol.
Znižanje zaslužka je protizakonito! Viničarski red § 7 določa, da se v viničarskem letu prejemki v škodo viničarju ne morejo spreminjati. Viničarsko leto se začne redno s L novembrom, zato so sedaj vsa znižanja zaslužka dejstvo protizakonitosti.
Enotnost viničarjev. Križniški viničarji niso mogli pristati na predloge, kateri so bili stavljeni. Dne 4. aprila so se sestali v Temnarju. Upravo je zastopal šafar g. Zalar, težnje viničarjev pa je tolmačil tajnik
S.	Z. V. tov. P. Rozman. V vseh vprašanjih se je dosegel sporazum, tako, da viničarjem ostanejo dosedanje pravice. Predlog, tako doseženega sporazuma je bilo treba še piv slati upravi križniškega reda k Veliki Nedelji, kjer se pričakuje tudi ugodne rešitve. Predlog so podpisali vsi viničarji, razen enega, kar pa itak nič ne pomeni. Neorganizirani so tudi vsi pristopili. Le v slogi je moč!
Mogočna zborovanja viničarjev
Vršili so se občni zbori skupin: Sv. Bolfenk pri Središču dne 3. aprila, Sv. Miklavž pri Ormožu dne 4. aprila in Ljutomer dne 10. aprila. Udeležba viničarjev je bila naravnost nepričakovano velika posebno pri Sv. Miklavžu in tudi v Ljutomeru. Grozeča redukcija plač, katero izvajajo vinogradniki z organizirano silo, naravnost viničarje sili, da iščejo zavetišča in odpora v strokovni organizaciji. Z ozirom na težki položaj in krivice, ki se viničarjem gode z utrgavanjem zaslužka, so navzoči na vseh treli občnih zborih po stvarnem referatu tajnika zveze tov. P. Rozmana sprejeli sledečo resolucijo, katero so sklenili predložiti kraljevi banski upravi, okrajnim načelstvom, občinskim uradom, gospodarskim korporacijam in gotovim vinogradnikom, ki se glasi: Resolucija.
Viničarji, zbrani na občnih zborih »Strokovne skupine viničarjev Sv. Bolfenk, Sv. Miklavž, Ljutomer dne 3., 4. in
10.	aprila 1932, smo ugotovili in sklenili sledeče:
Najbolj je kriza prizadela naš viničarski stan. Ne kmetski, ne obrtniški in noben drugi stan se ne nahaja v tako obupnem položaju. Vzrok temu ni samo letošnja dolgotrajna zima, ko je trajala naš« brezposelnost kar celili pet mesecev, marveč glavni vzrok težkega položaja je v splošni in vedno nezadostni zaposlitvi viničarskega ljudstva pri svojem poklicnem delu. Le v redkih prilikah ima viničarska družina priliko zaposlitve in s tem dobiti denarnega zaslužka okoli 100 dni v enem letu. Nekatere komaj le 20—30 dni. Naturalni prejemki in zaslužki viničarjev v splošnem ne prinašajo niti toliko, da bi vsaj za polovico brezposelnega časa moglo zadostovati zahtevam skromne eksistence vsake človeške družine. S padcem cene živini, kot edinem našem premoženju, smo postali gospodarsko naravnost uničeni. V najhujših časih smo si mogli deloma odpomoči s prodajo domačega žganja, kar tudi sedaj več ne moremo. V tako obupnem in skoraj nevzdržnem položaju smo postali primorani zadolžiti se za najnujnejše potrebščine pri trgovcih, pri svojih gospodarjih in kjer je bilo. Komaj pa smo dočakali začetek dela v vinogradih, da bi tako prišli do skorjice kruha in da bi začeli vračati dolgove, nas pa vznemirjajo namere gotovih vinogradnikov, kateri delajo na to, da se denarni zaslužek zniža vsevprek viničarjem in vinogradniškim delavcem. Tudi viničarski red naj bi se spremenil v škodo viničarskega ljudstva.
Ugotavljamo, da so posebno navdušeni za take načrte ravno tisti in številni vinogradniki, kateri so splošno znani, da viničarjem niso najmanj naklonjeni, ki jim je delavec kot človek le toliko vreden, kolikor morejo trenutno imeti od njega koristi in jim tolika revščina viničarjev ni prav nič mar. Le ti so svoje delavce in viničarje že dosedaj najslabše plačevali, pri delu pa najbolj priganjali, vse dajatve najdražje zaračunavali, z viničarji samovoljno ravnali in pravic po viničarskem redu najmanj priznavali in ne izvajali. Vsi taki in samo taki gospodarji stoje sedaj med prvimi v zahtevi znižanja plač.
Za omiljenje položaja viničarjev, kateri postaja čedalje težavnejši in za obrambo svojih človeških in zakonitih pravic smo sklenili sledeče:
1.	Znižanja zaslužka ne moremo dopustiti. Če nismo takrat, ko se je prodajalo vino nad 10 Din liter od kleti, bili deležni dobička v obliki večjega zaslužka, nismo sedaj najmanj opravičeni no-
Železoindustrijska d. d. v Zenici (Bosna) bo s L aprilom začasno ustavila obrat, ker se je poraba zelo zmanjšala in se je nakopičilo mnogo izdelanega blaga«. Za nezaposlene delavce so baje zagotovljene posebne podpore.
■aa
siti izgube zaradi nižjih cen vinu. Naš denarni zaslužek ves čas po vojni sem niti za polovico ni znašal toliko, kakor takrat pred vojno, ko je viničar zaslužil dnevno 80 vinarjev, ali eno krono, vinogradnik pa je morai prodati za ta znesek 3—4 litre vina. Kriza našega vinogradništva še ni tako huda, da bi bilo najbolj potrebno ravno viničarjem zaslužek znižati. Le dobiček je postal manjši, kot je bila to navada dosedaj. Viničar naj dobi isto denarno plačo kot drugi delavci, kateri istočasno delajo v vinogradu. Večja in pravičnejša plača pomeni večjo moralno odgovornost dela'
2. Kjer viničarji še nimajo vseh ugodnosti, pravic in zaslužka kakor jih določa viničarski red, zahtevamo, da se povsod tam mora izvajati viničarski red, tako od vinogradnikov kakor od strani njih nameščencev.
3. Plačevanje zaslužka po izvršenem delu naj se namenoma ne zavlačuje. Računanje in izplačevanje le ob koncu leta naj se odpravi povsod, tudi tam, kjer pridejo viničarski delavci le kot začasni in tuji delavci, bodisi za denarni ali naturalni zaslužek. Odpravi naj se izplačilo v predujmih. Tak plačilni sistem uničuje viničarje gospodarsko, ker ne dobi še tega pičlega zaslužka izplačanega skupaj in nima od tega nikoli nič.
4. Kar viničarji dobivamo, kupujemo, ali najemamo v odsluževanje z delom, se nam to ne sme računati dražje, kot znaša dnevna najemninska ali tržna cena. Zahtevamo, da bodi taka odslužilna mezda računana še enkrat višje od ene mezde, ki se običajno najvišje plačuje delavcem v istem kraju z denarjem. Le na tak način bi se moglo preprečiti preveliko izkoriščanje tistih, ki dobe svoj zaslužek v naturalijah in ki ga z delom morajo plačati 2—3 krat višje, kakor pa trgovec ali kdo drugi, samo radi prenizko vračunane mezde. V tem oziru so najbolj prizadeti vsi kmetiški viničarji in sploh vsi, ki imajo skoraj vse na odsluževanju z delom.
5. Odklanjamo, da bi se nam pogodbe med viničarskim letom spreminjale v poslabšanje položaja službe. Da se morejo izdatno omejiti številni spori med viničarji in vinogradniki, katerih posledice so stalne razprave pred viničarskimi komisijami in sodišči, zahtevamo, naj se vsem viničarjem izstavijo zakonito predpisane pismene pogodbe v skladu z določbami viničarskega reda. Akordna plača za delo v vinogradih, kjer je akordna zato, da je manjša od denarne dnevne plače, naj se odpravi, ker ni v skladu s koristmi vinogradništva, zaradi svoje zahteve pa površnosti dela. Taka že obstoječa akordna plača naj se preuredi kot to določa viničarski red.
6. Viničarje naj se upošteva kot steber vinogradništva in kmetijstva v teh krajih, zaradi svoje nenadomestljive delovne sile. Gleda naj se im nas kot na enakovrednega človeka, kateri mora imeti zraven svojih težkih dolžnosti tudi toliko pravic do sredstev, da te svoje dolžnosti lahko izpolnjuje. Naj se nas ne tira v še večjo bedo, naj se z našim siromaštvom ne špekulira. Z okrnitvijo zakonitih pravic in že tako pičlega zaslužka. Samo tako bo mogoče zajeziti obuboža-nost tolikih viničarskih družin, upostaviti blagostanje in več medsebojne zadovoljnosti. Samo tako je mogoče pozitivno reševati perečo viničarsko vprašanje, kar bo poleg viničarskega ljudstva tudi v veliko korist vinogradnikom samim, pose-
j bej pa našemu narodu in državi.
Razno
Celje. Kapitalisti se pač ne ustrašijo nobenega še tako nesramnega postopanja napram svojemu delavstvu, kadar se gre za njihov dobiček. To vidimo tudi pri našem največjem celjskem kapitalistu, ki pa seveda ni več samo celjski, pač pa bo kmalu komandiral celo Slovenijo in jo gosipodarsko popolnoma sebi podredil. Gospod \Vesten je začel odpuščati take poročene delavce, ki delata oha — mož in žena v tovarni. Človek bi vsaj sodil, da bo odipustil najprvo ženo, ki jo mati in gospodinja, moža pa obdržal, toda g. VVesten dela ravno narobe, ženo kot cenejšo moč obdrži, moža pa odpusti. Seveda, možu je pač treba plačati okoli 150 do 200 Din na teden, žena pa zasluži komaj od 80' do 125 Din in lahko opravlja isto delo kot mož. Zakaj bi torej plačeval dražjo delavsko
moč, če to ni potrebno. Naj torej živi žena moža in otroke z 400 Din na mesec, če pa ni zadosti, naj pa poginejo, kaj to briga g. Vvestena. Ljubezen in pravica! Pa se še nekateri gospodje tako hudujejo, kadar se govori o bodočem družabnem redu in govore o človekovi osebnosti in njegovi naravi češ, da je nemogoče že po človekovi naravi napraviti drug družabni red. Ali je tako postopanje z delavstvom, kot smo ga zgoraj opisali, sploh kakšno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega človeškega dostojanstva. Mislim, da se nam za takim družabnim redom ni treba jokati, k e? bo bodoči družabni xed imel brezdvomno toliko ali vsaj malo več ljubezni in pravice kot sedanji. ' Zato je pa predpogoj za vsakega, ki sam trpi ali pa čuti strašne krivice sedanjega jj družabnega reda, da se pridruži delavski 1 strokovni organizaciji.
Železničarski vestnik
Likvidacija Prometne zveze.
V nedeljo se je vršil izredni občni zbor Prometne ziveze, ki je 'Sklepal o likvidaciji, ker ministrstvo za promet ni dovolilo nadaljnjega poslovanja po § 275 zakona o državnem prometnem osebju. Osrednji odbor je sicer nameraval pritožiti se na državni sivet, pozneje pa je to namero opustil .in sklenil likvidacijo
Izredni občni zbor se je vršil v prostorih Prometne zvez v Delavski zbornici. Zastopanega je bilo po svojih delegatih nad dve tretjini članstva vseh obstoječih plačilnic in podružnic. Podružnice v Splitu, Zagrebu in Belgradu so se opravičile.
Zborovanje je vodil predsednik Vajda, ki jie v uvodu omenjal, da mora Prometna zveza sedaj, po 39 letih plcdonos-nega obstoja, .likvidirati. Drugo leto bi praznovala Prometna zveza 40 letnico svojega obstoja.
Podpredsednik Prometne zveze Pavle Mašič je v svojem govoru pojasnjeval, kako je moralo priti do likvidacije Prometne zveze in kaj predlaga osredn/ji odbor glede likvidacije. Ko je Prometna zveza dobila po mestnem magistratu odlok, po katerem minister ni odobril nadaljnjega poslovanja, je osrednji odbor sklepal, kaj naj sedaj naredi. Sklenil je poslati deputacijo v Belgrad, da tam poizveduje o vzrokih te odločitve. Dne 6. decembra lanskega leta se je vršil izredni občni zbor Prometne ziveze, na katerem so bila spremenjena pravila, kakor to zahteva zakon. Spremenjena pravila so bila predložena notranjemu in prometnemu ministru in je bila Prometna zveza prepričana, da bo prometni minister poslovanje odobril. Likvidacijo je nato sklenil osrednji odbor po temeljitem presojanju, in sicer na ta način, da se od premoženja vdira znesek 5000 Din za podporo onimi članom Prometne zveze, ki so bili pred kratkim reducirani (13), ostali znesek (6000 Din) pa daruje .izredni občni zbor z vsemi premičninami vred (.pisarniška oprava) Stavbni in kreditni zadrugi železničarjev v Ljubljani »Železniška družina«, ki je izšla iz virst članov Prometne zveze.
Po teni referatu se je razvila debata, v katero so posegli razni delegati. Tako je uned drugim predlagal zastopnik Maribora, naj bi se osnovalo posebno podporno društvo iz tega denarja. Predlog pa ni prodrl iin je bil soglasno sprejet Mašičev predlog.
Delegati so dobili še navodila, kako izvršiti likvidacijo podružnic in drugo. Mnogi delegati so v svojih govorih obžalovali, da mora Prometna zveza likvidirati, ker je ta organizacija znala vedno braniti interese železničarjev in svojega članstva ter je vedno odločno nastopala za njihove pravice in vedno skušala popraviti storjene krivice. Vsi člani Prometne zveze so se vedno čutili na sejah, sestankih, občnih zborih kakor ena družina ter je med njimi vladalo vedno tovariško razmerje.
Zadružništvo
Produktivna zadruga kleparjev v Ljubljani. Poročali smo že, da je več mojstrov sredi najhujše zime odpustilo vse svoje pomočnike in delalo samo z vajenci. Mi smo tozadevno potom Delavske zbornice zahtevati od merodajnih oblasti, da je tako postopanje od strani delodajalcev nedopustno. Tako 'smo imeli v teku te zimske sezone «0 odstotkov vsega kleparskega delavstva brez vsakega dela in zaslužka. Gotovo je, da si bo delavec, ki je celo leto od zore do mraka delal in je sedaj na zimo vržen na cesto brez vsakih sredstfev, skušal pomagati in zasigurati eksistenco. Tako so storili tudi naši kleparji in ustanovili svojo Produktivno zadrugo kleparjev, inštalaterjev in monterjev v Ljubljani. Delodajalci so to namero na vsak način hoteli udušiti. Vse mogoče se je poskušalo, da bi se onemogočilo ustanovitev te zadruge. Tako smo doživeli v zadnjem času, da se je vse tiste, za katere se količkaj čuti, da so delali pri zadrugi, enostavno vrglo na cesto. K temu bi pripomnili samo to, da naj bi gospodje mojstri oziroma delodajalci bolj upoštevali svoje delavsitvo in ga ne poznali samo tedaj, kadar mu to donaša dobiček. Tedaj bi tudi izostala stremljenja delavstva po osamosvojitvi, (krtovo je, da delavstvo ne dela tega iz kake nagajivosti, marveč radi tega, ker ga k temu tira življenjska eksistenca. Kdo more vendar zahtevati od delavca, da bi celo zimo zdržal brez vsakega zaslužka posebno še oni, ki imajo družine. Zato je pozdravljati delo teh neustrašenih delavcev, ki so si ustvarili nekaj svojega. Želimo samo, da dobijo simpatije široke javnosti in naj njihovo podjetje kar najlepše procvita.
Doma in po svetu
Nova vlada je podala v narodni skupščini in senatu izjavo, v kateri poudarja, da bo vršila svoje posle docela v dosedanjih smernicah.
Namestnikom ministrskega predsednika, ki je odpotoval v Ženevo, je bil s kraljevim ukazom imenovan min. za socialno politiko Janez Pucelj.
Poslanski klub in senatorji razpravljajo o ustanovitvi nove državne stranke »Jugoslavenske radikalne seljačke demokracije«. Posle glavnega vodstva vodi klub poslancev in senatorjev. Sklenili so, da se ustanove banovinski in okrajni odbori.
Nove stranke se bodo dovoljevale samo v okvirju zakona o društvih. Ustanoviti se bodo smele samo stranke na gospodarskem in kulturnem programu. Stranke na verski ali plemenski podlagi ne bodo dovoljene. Pričakujejo, da se bo v kratkem času obnovila bivša »Socialistična stranka Jugoslavije« kot lojalna opozicionalna stranka.
Podaljšanje kredita, ki zapade dne 28. aprila, je dovolila Jugoslaviji mednarodna reparacijska banka. Kredit znaša 3 milijone dolarjev.
Češka narodna banka, je izdala na-redbo, da se smejo vršiti plačila za tekoče račune lastnikom iz Grčije in Jugoslavije samo v drahmah ali dinarjih in samo z dovoljenjem narodne banke.
V zadevi konkurza tvrke Pollak d. d. v Ljubljani sta bila pretekli teden na zahtevo državnega pravdnika aretirana dr. Megler in dr. Miliiič ter oddana v preiskovalni zapor.
Konferenca štirih velesil v Londonu o podonavskem vprašanju se je končala brez uspeha. Francoski zamisli sta se odločno zoperstavili Italija in Nemčija. Zahtevali sta, da se da obdonavskim dr-
žavam takojšnja finančna pomoč, brez političnih obveznosti. Diplomati so se že drugi dan razšli.
Nov načrt rešitve srednje Evrope so bojda iznašli Francozi. Ustanovil naj bi se ogromen kapitalistični trust s kapitalom 1 miljarde dolarjev, ki bi vzel v najem železnice vseh obdonavskih držav za dobo 99 let. Kot proti dajatev pa bi dal trust tem državam denarno posojilo, da se rešijo pred katastrofo.
Razoroiitveni konferenci, ki še vedno klaverno zboruje v Ženevi, je poslala nove predloge Italija. Kapitalistične države polagoma uvidevajo, da je to vprašanje usodno za ves kapitalistični svet. Italija, ki kjer le more meče polena pod noge francoski diplomaciji, predlaga, da se uničijo vsi topovi, vse vojne ladje in vsa bombna letala. Nihče pa ne dvomi, da bi bil ta predlog resno mišljen.
V Nemčiji so bile v nedeljo 10. aprila ponovno volitve predsednika republike. Večino je dobil, kot se je pričakovalo, Hindenburg z 19,359.642 glasovi. Hitler je dobil 13,417.460 glasov, komunist Thalmann pa 3,706.388 glasov. Oddanih je bilo 36,491.694 glasov, to je 1,155.421 manj kakor pri prvih volitvah. — Hindenburg je dobil 708.912 glasov več kot zadnjič, Hitler pa 2,078.175 glasov kot prvič, kar pomeni ogromen napredek. ThSlmann je dobil 1,276.809 glasov manj kot zadnjič. Taktika komunistične stranke Nemčije je precej zgrešena. Krščanski socialisti se ponovnih volitev niso udeležili. — Hitler je zlasti narastel v Prusiji, kjer bodo deželnozborske volitve 24. aprila. Po teh rezultatih bo predstavljal Hitler v Prusiji najmočnejšo stranko. — Brezposelnost še vedno narašča. — Nad Nemčijo že vihra fašistična zastava!
Svet je razbit
Sredi gospodarske krize smo, ki se katastrofalno širi in o kateri marsikdo nerad govori. Dejstvo je, da danes prav malokdo še verjame, da more pomagati človeštvu cela vrsta socialno-političnih in drugih poizkusov.
Poglejmo Anglijo. Padec funta je imel velike posledice za carinsko in valutno politiko marsikatere države. Angleški izvoz je imel od njega veliko korist. Angleška industrija bo prav lahko začela konkurenčen boj. Posledice razvoja bodo pa mnogo težje za države, ki se boje inflacije. Anglija spreminja celotno carinsko politiko. Pri padcu valute pridobljena prednost ji ne zadostuje in drevi z najhujšo silo v protekcionizem (zaprtje meja in varstvo domače in-dustije). Nekoč so predvsem Angleži očitali Evropi visoka carinska ozidja. Danes jih pa sami postavljajo. Obramba domačega trga pač nikjer ne bo rešila gospodarske krize. Gospodarska povezanost evropskih držav je premočna, da bi mogle doseči vsaka svoje gospodarsko življenje, po katerem hrepene.
Združene države ali n. pr. Rusija si seveda morejo dovoliti, da zapro svoje meje pred uvozom. Saj imajo lastno zalogo surovin, same producirajo najpotrebnejše poljedelske pridelke, imajo veliko industrijo in trg 120 milijonov ljudi (Rusi 150). Evropske države pa so ravno v nasprotnem položaju. Vsaki manjkajo ali surovine ali poljski pridelki, nekaterim pa oboje. Potrebe morajo pokriti s produkti ali odslužitvijo. Vsled tega skuša vsaka evropska država zvišati izvoz.
Prof. Polak razlikuje v gospodarstvu tri'metode:	Hoovrovo,	Briiningovo in
MacDonaldovo. Cela vrsta držav zaman skuša upeljati prvo. Briining si prizadeva zvišati tizvoz z znižanjem lastnih stroškov. Hcče se izogniti inflaciji in omogočiti nemškim produktom, da preplezajo visoke carinske zidove evropskih držav. Bruningov načrt zahteva žrtve od vsega nemškega naroda zlasti pa od proletariata. MacDonaldova metoda je enostavnejša pa nevarnejša: Razvrednotenje funta je predvsem znižalo delavske mezde. To znižanje pa ni povzročilo padca cen življenjskim potrebščinam. Razvrednotenje je znižalo delavske mezde v zlatu, obenem pa pocenilo tudi produktivna sredstva razen uvožene surovine. Razvrednbtenje je bremena industrije, bank, države in privatnikov za približno 30% zmanjšalo. To seveda še ni inflacija. Za Združene države pa moramo reči, da gre pri njih za pravo inflacijo. Državni deficit presega milijarde dolarjev. Za inflacijo je bilo stavljenih več predlogov. Senator Wheler je izdal celo načrt za njeno zakonito izvedbo. Ce se že dežela dolarja pridruži 37 državam, ki so razvrednotile zlati standard, bo to prisililo tudi tiste države, ki še drže zlate valute, da bodo klonile pred poplavo inflacije. Francoski tednik »La Vie Catolicpie« je iznesel v debati o krizi celo misel, da bo najbolje služila odpravi evropske krize vojna na daljnem vzhodu!
(Po uvodniku revije »Die christl. Gevverkschaftsinternationale«.) -ant.
Tekstilna industrija
Po »Trgovskem listu« posnemamo, da se je od strani belgrajske čaršije začela velika kampanja proti naši tekstilni industriji, češ, da ona izrablja sedanjo gospodarsko krizo v svojo korist.
Gotovo je, da mi kot delavci nismo poklicani o teh stvareh dajati svoje mnenje, vendar pa se nam zdi, da so vsi ti ogorčeni protesti in borbe, katere bije kapital med seboj, samo plod vsestranskega nezaupanja. Zaradi tega pa trpi vse naše gospodarstvo in predvsem prvi, ki pride tu v poštev, naš delavec. Vsi vemo, da tekstilna industrija tudi v Sloveniji plačuje svoje delavstvo tako, da je s temi plačami nemogoče živeti. Zato so primorani v družini poleg očeta delati tudi mati in otroci, čim izpolnijo 14. leto svoje starosti, da se vsaj prežive.
Da naša industrija ni ravno brez grehov, bi navedli samo en slučaj, ki dovolj
jasno ilustrira gospodarsko politiko. Znano nam je, da je neka večja tekstilna industrija v Kranju nakupovala bombaž v Češki od svojih kompanjonov za 100% dražje, kakor bi ga sicer lahko kupila v Londonu ali kje drugje. Gotovo je, da vsako podjetje stremi za cenejšo dobavo surovin. Toda, tukaj to vprašanje ne prihaja v poštev, ker na en način je vendar treba denar in dobičke spraviti na varno, ker jih je pa zaradi strogih odredb drugače nemogoče, se pa najde na gori omenjeni način primeren izhod. Sicer je pa gotovo, da tako delajo vsi, kdor le more, tudi oni v Belgradu.
Žalostno je pri tem to, da posebno v tej panogi industrije delavstvo dela že skoraj zastonj in čudimo se, da je manufaktura kljub temu še vedno tako draga, ko so plače ravno tega delavstva v zadnjem času padle pod minimum.
m
§€
«6* ,	-.ve
1**° ^etvVvJvN Sattv°»
r
DOM AČI IZDELEK
Zahtevajte pri Vašem čevljarju PaJma-Oknta jjumi podplate, ker so trpežnejši in cenejši kot usnje. Za črne in r.ave cevi. e.
Kakšni smo
Brezposelnost je najstrašnejša šiba, ki nas čimdalje bolj tepe. Dan na dan čitamo, kako se delavci odpuščajo in obrati ustavljajo. Nobenega izgleda ni, ne pri nas, ne drugod po svetu, da bi se razmere izboljšale. Nasprotno. Vedno manj izgledov je za zaslužek delavstva in za dohodke iz kmetije. Kmetsko in delavsko ljudstvo je gospodarsko upro-paščeno in kar je še najhuje, nima nikogar, ki bi se v teh hudih časih zanj brigal. Vsi politični in stanovski voditelji in učitelji so odpovedali. Še nikdar se ni tako očitno pokazala nesposobnost gospodarskih strokovnjakov, sociologov in socialnih politikov pa tudi prav nezaslišana brezčutnost in brezbrižnost inteligence.
Narodni in ljudski voditelji vseh bivših strank in struj bi se morali zavedati, kako si ubijajo svojo avtoriteto in svoj vpliv s tein, da prepuščajo delavstvo in kmeta brez pomoči, brez nasveta in brez bodrila v tej najstrašnejši bedi in obupu.
Ali res ni izhoda iz te krize? Zakaj naši sociologi in gospodarstveniki o tem molče? Ali naj ljudstvo živi brez izgleda na rešitev — in tako v obupu moralno propade? Kdo bo kriv tega najstrašnejšega gorja? Ali kdo drugi, kakor naši javni delavci, inteligenca in moralisti? Hvale vredno je, če se piše o obnovi družine« kot temelju družabnega in moralnega reda. A skrajno pomanjkljivo je, če socialni in moralni vzgojitelji prepuščajo najbolj neizkušene, nevedne in gospodarsko najbolj pomoči in nasveta potrebne — brez pouka , in brez nasveta v najtežjem življenjskem vprašanju — svoji usodi.
In mi reveži, trpini? Ali naj čakamo, da se bodo ti naši voditelji in kapitalisti spreobrnili? Treba je, da si sami pomagamo. A žal, tudi mi sami smo brezbrižni. Koliko nasvetov in lepih zamisli se je že pisalo v »Del. Pravici«! A vse je ostalo le na papirju. Nihče ne čuti potrebe, da bi skušal spopolniti, kar je še pomanjkljivega, da bi se sestavili predlogi, oprti z zahtevo celokupnega članstva in oddali na odločujoča mesta. Težko mi je, da moram to pisati. A potrebno je, da si resnice ne prikrivamo.
Tovariši! Začnimo resno premišljati in solidno delati, v cilju samopomoči.
Upam, da imate dovolj dokazov, da delovno ljudstvo nima po dosedanjih izkušnjah prav od nikogar pričakovati rešitve, kakor iz svoje lastne moči in v skupni slogi delavca in kmeta.
Kdaj bo konec gospodarske krize
Na to vprašanje takole razmotriva v lanski Radnički Zaštiti g. I. L.: Pri vsakem gospodarskem pojavu sodeluje večja ali manjša množina med seboj bistveno različnih vzrokov, ki jih je zelo težko pravilno oceniti. Vzročna teorija gospodarskih kriz ni vsled tega niti enotna niti praktično uporabljiva. Vendar se strinja večina nacionalnih ekonomov v mnenju, da je nesoglasje med produkcijo in kon-zumom eden glavnih vzrokov kriz.
Za naše razmere je najbolj važno vprašanje, koliko časa bo trajala naša gospodarska kriza, ki je brez dvoma v zvezi s svetovno. Če opazujemo število zavarovancev pri bivši bolniški blagajni v Ljubljani in OUZD v Ljubljani, najdemo naraščanje gospodarske delavnosti od začetka I. 1919. do sredine 1. 1923., to je štiri in pol leta. Nato sledi padanje do konca 1. 1925., t. j. 2 in pol leta. Konjunk-turna doba je tedaj trajala 7 let. Od začetka 1. 1926. pa zopet vidimo naraščanje zavarovancev do sredine 1. 1930., t. j. zopet točno 4 in pol leta. Od sredine I. 1930. število zavarovancev zopet pada in bo upoštevajoč izkušnje padaio 2 in pol leta, t. j. do konca 1. 1932. — Na vsak način smemo tedaj s precejšnjo gotovostjo upati, da smo še sredi gospodarske krize in da bo ta trajala do konca letošnjega leta, če se med tem' ne bi pojavili novi vzroki, katerih naše gospodarstvo doslej ni poznalo.
Po podatkih OUZD v Ljubljani je najmanjša brezposelnost v Sloveniji v ljubljanski ekspozituri OUZD (13%), največ ja pa v novomeški in kočevski (35% !). Povprečna brezposelnost znaša v Sloveniji 20%! Seveda pa trpi pod brezposelnostjo mnogo huje mestno delavstvo, ker so njegove mezde višje kot pa one podeželskega delavstva in ker mora delati dolgove, da se preživi, dočim ima podeželski delavec neredko svojo hišico (rudarji le stanovanje) in poleg tega še košček zemlje.
Revmatiki, kateri uporabljajo za pomir-jenje bolečin Leilerjev Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6 Dim, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali ‘2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 349, Savska Banovina.
Krekova mladina
Duhovne vaje. Centrala je oskrbela tudi letos za duhovne vaje. Vršile se bodo v Domu duhovnih vaj o Binkoštih, t. j. 15., 16. in 17. maja. Celotna oskrba zdiaša 120 Ddn. — Zamudite samo en delovni dan (torek, 17. maja.) Vabimo vas, dai se udeležite duhovnih vaj v kar največjem Številu. Naj bo zastopana vsaka družina. Nobenemu ne bo škodovalo! Fantje, ki so bili na duhovnih vajah 1. 1930 in 19S1, so bili zelo zadovoljni. Ker j« oskrbovalnina za marsikaterega res precej visoka, začnite že sedaj zbirati. Napravite nabiralno akcijo. Vsak bo rad dal, če poveste za kaj gre. Prijave pošljite do konca aprila t. 1. Duhovnih vaj se lahko udeleže tudi nečlani.
Huda jama. V nedeljo, dne 4. aprila je naša družina uprizorila Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. Prireditev je zelo lepo uspela. Tudi udeležba je bila lepa, kljub temu, da vlada tudi pri nas veliko pomanjkanje denarja. Težko je samo to, ker nimamo lastnih prostorov.
Trbovlje. Naša družina bo v nedeljo, dne 17. aprila gostovala v Zagorju z igro »Divji lovec«. Predstava se bo vršila ob pol 4 popoldne v Zadružnem domu v Zagorju. Vsi prijatelji naše delavske mladine iskreno vabljeni.
To m ono
Rimske toplice. Na šinarjetskem pokopališču se je v četrtek, 7. aprila zagrnil grob nad mladim nadepolnim možem Tonetom Starcem. Domovina mu ni dala kruha, šel je v Holandijo, kjer je dobil kal bolezni. Vr-nivši se v domovino, je delal v tovarni pod-petnikov, kjer je bil delavski zaupnik ter je odločno in neustrašeno branil pravice delavstva. Za vsakega je imel prijazno besedo vsakemu je pomagal. Pokojnik je bil odločen krščanski socialist tihega in mirnega značaja. Zapušča mlado ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Bodi vzglednemu delavcu lahka šmarjetska zemljica, ki jo je tako ljubil, njegovi rodbini pa! naše iskreno sožalje!
Hrastnik. Na belo nedeljo smo imeli z 80 člani izlet v Sevnico, kjer smo imeli v Slomškovem domu znano igro »Deborah«. V Sevnici se je zbrala polna dvorana ljudstva, ki je s solznimi očmi sledilo požrtvovalnemu nastopu igralcev. Da je izlet uspel je zasluga tudi prosvetnega društva v Sevnici, posebno č. g. kaplana in dr. Jesenko-ta. Po igri smo se malo pokrepčali, nakar je 'imej g. dr. Jesenko lep nagovor, v katerem je poudarjal, da imamo vsi eno idejo in kako je koristno, da imamo medsebojne stike. V imenu Hrastničanov mu je odgovo-
Čitaj „Delavsko Pravico"!
TISKOVINE
ki jili rabite v Va-Sf pi-sarni (pisma, kuvert*. poslovne knjiee. opomini okrožnice eic.) in vse one (Iruire, ki i h kot mo leren, po napredku »treme'' podie uik oh sezonskih in drujrili priliKuh ru*’>i,s 1 ate in ra/.š rjatf med občinstvom (okrožnice, letake, plakate) morajo imeti ' e le porubno besedilo, temveč biti tudi v tiskarsko-tchnifnem pogleda lepo in učinkovito dovrfieni. —
JUGOSLOVANSKA
TISKARNA
v Ljubljani
razpolaga z veliko aalogo modernih črk *in okraskov, novodobnimi stroji za lito-Krafijo, knjinotisk. offset tisk in bakrotisk. in osebjem, ki ie povsem veSče raznovrst
nim deli m -voje stroke. ------- Katerekoli
vrste tiskovin potrebujete, obinite se za nasvet in ponudbo na tornjo tiskarno. Vzorci so na razpolago, postrežba ti čna in soli Ina. cene umerjene. — Telefon 2992
ril tov. Arnšek, ki je naglašal, da je vse naše stremljenje namenjeno zmagi katoliške misli, da se čim preje doseže božje kraljestvo na zemlji. Ob osmih zvečer smo odšli. V načrtu smo inteli tudi izlet v Trbovlje, dne ilO. t. m. Ko je bilo vse pripravljeno in plakatirano, kar je povzročilo že nekaj stroškov, je dne 7. apriila šef organista g. Beltramu prepovedal sodelovati pri igri. G. Beltram je primorski1 emigrant in ne sme domov k starišem ter nima nobenega človeka, ki bi mu pomagal, ako bi slučajno zgubil službo. Zato smo morali igro preložiti in oddati vlogo g. Beltrama drugi osebi. Svoboda je organizirala otroški pevski zbor. K vaji hodijo celo ministranti in je pri vaji včasih do 60 otrok.
Knjige
Hiško Kranjec: »Življenje«. Povest 215 strani. Publikacija Krekove knjižnice. Izdala Delavska založba. Cena vez. knjigi 40 Din, broš. 26 Din.
Krekova knjižnica je dzdala za člane kot prvo knjigo za leto il!932 izvirno slovensko delo mladega slovenskega pripovednika Miška Kranjca povest »Življenje«. France Vodnik je napisal knjigi literarni uvod v katerem objektivno — strogo označuje vrline in hibe povesti.
Prvikrat se je predstavil Miško Kranjec javnosti v zbirko »Sedem mladih slovenskih pisateljev« (izdanje Krekove knjižnice — Delavska založba) s črtico »Smehljaj«. Znani kritik je tedaj napisal, da je spoznal dva pisatelja, ki sta mu zelo dvignila -vero v bodočnost slovenske litarature. Eden od teh je bil Miško Kranjec. Ni se varal! Poleg sodelovanja pri raznih slovenskih časopisih in revijah sta izšli v malih presledkih dve samostojni knjigi manjša »Težaki« in zdaj ■»Življenje«, do sedaj njegov največji epični tekst.
»Življenje je v marsikaterem oziru zelo zanimiva knjiga. Značaj oseb po večini, niso precizno očrtani, morda z edino izjemo očeta Marka, katerega značaj pokaže v prizoru, ko kaznuje svojega sina, naravnost v strahotni veličini. Prijetno se dojema čitatelju folkloristično okolje s svojimi pokrajinskimi izrazi. Nekaj prizorov iz ljudskega življenja Slovenske krajine (Prekmurja) je podanih prav lepo n. pr. običaji ob. ženitvi. Kranjec je mojster v slikanju pokrajine. Zdi se ti, da stoji živa pred teboj v vsej svoji spokojnosti in krotkosti. Ni pa se Kranjec pokazal še čistega epika; v knjigi je dosti liričnih mest, ki sama na sebi dajo lepo izpričevalo pisateljevi pesniški potenci, kljub temu, da so morda v škodo zasnovi in arhitektonski celoti povesti.
Povest opisuje življenjske krajinskih (prekmurskih) težakov, ki jih je razdelitev zemlje po agrarni reformi vrgla naenkrat v položaj kmetov-posestnikov. Še vedno hodijo na tuje za delom kot poljski delavci in se vračajo na svoj dom. Nekaj nestalnega je v teh ljudeh, ki se morajo v novo življenje, ko so postali lastniki zemlje, šele vživeti.
Knjigo prebereš z zanimanjem, prebral jo boš rad še v drugo. Saj je tako domača in blizu.
Oprema knjige je zelo okusna, tisk lep. Priznali je treba, da je z izdajo te knjige izvršila Delavska založba pomembno kulturno dejanje.
S?c. gospodarska nolitika
Mednarodni kartel cevi je načelno podaljšan do leta 1935. O podrobnostih se bodo še pomenili. Napoveduje se hud boj proti izvenikartelnikoni.
Belgijska Fordova tovarna je imela lani 32 milij. frankov čistega dobička, pa vseeno ne namerava izplačati nobene dividende, kar ji narekuje presojanje i zgled »v za bodočnost.
16.000 dinarjev na dan ali 480.000 dinarjev na mesec bo dobival plače novi generalni direktor Avstrijskega Kreditnega zavoda van Hengel.
Angleži so zadovoljni z zaščitno politiko. Dočini je prinesel januar v Angliji 220 tisoč novih brezposelnih, se je njdh
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam
da sem otvoril na Sv. Petra cesti
št. 17, v Ljubljani
manuiakturno
trgovino
ter sem jo založil z najboljšim blagom, ki ga bom nudil cenjenemu občinstvu po najnižjih cenah. — Opozarjam na svojo lepo izbiro volnenega blaga dilenov, ce-firjev, svile, kotenine, platna in šifona ter sploh na razno blago, ki je potrebno za oblačila. — Cenjeno občinstvo vljudno vabim, da se prepriča o solidni izberi, zlasti pa o nizkih cenah.
Pl. II. SlfOfl€, manufaktura
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 17
Usoda
zamudnika
je cesto prav nesrečna. Kadar je čas, ni odlašati. - Zato pravočasno kupite srečke drž. razr. loterije, ki začne z žrebanjem že 26. in 27. t. m. - Srečke dobite v
tiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiimmiifimiimiitiiiMiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ladrulni hranilnici r.z.zoz.
miiiiiiiiiimimiiimiiiiimiiiiiiiiviiiimittitiiiii
Liubi.otia. Sv. Petra 19
število v februarju skrčilo za 27.000.
Gospodarsko zboljšanje se pozna zlasti v tkalstvu, stavbarstvu, v gradbi ladij in v kovinski industriji. Tudi bombaževe predilnice imajo mnogo naročil, taiko da se mere računati s zopetno otvoritvijo številnih tovarn. Pričenjajoče se poživ-ljenje Je prineslo splošno olajšanje in prostej.še dihanje.
Rusi bodo naročili v Nemčiji 300.000 ton valjanega železa in pozneje še 200 tisoč ton. Vsega skupaj gre za ogromno vsoto 300 do 400 milijonov mark.
21 milijonov brezposelnih. Po statistiki mednarodnega urada za delo znaša število brezposelnih na svetu 21 milijonov, od katerih jih ima Amerika 9.3 milijona. Vsak peti delavec je v Ameriki brez posla. Najbolj prizadeta je vsekakor Nemčija, ki ima nad 6 milijonov brezpoeslnih.
□milim t um   iiiiitihiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiQ
I KNJIGOVEZNICA |
1 JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej K.T.I. |
| LJUBLJANA	|
1 KOPITARJEVA UL 6/11
Črtalnica in tvornica po- | slovnih knjig - Stalna velika | zaloga vsakovrstnih salda- | konti, štrac, journalov i. dr. § lastnega izdelka
□iiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimimiiČi
HALO! I POZOR! I OGLEJTE Sl!
NBZNANI10 OmRMVE
Ml MAMIM I« fiAlMraE TRSOVI
»PRI ZMAJSKEM MOSTU«
na Resljevi cisti ittv. 2 - nasproti likarne
NE ZAMUDI1E UGODNE PRILIKE!
Ako hoflete kupiti i oh POBRO IN TRPE2NO BLAGO PO IZREDNO NIZKIH CENAH, Vas vljudno vabim, da si g t i abavite v novi trgovini
PRI ZMAJSKEM MOSTU
X'
m
»
«
GESLO TRGOVINE: Dobro blago, majhen du tček in v.Mik promet. Nudi tudi razli.ne ostiinke od Din i-n.iprei. I /,a točno in domo po atrežbo jaučim. I S spoštovanjem
IVANKA ŠTRUKELJ
M«
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
»In s samokresi in biči si je dajal opravka, posebno izza hrbta,« je pristavil Fric.
»Posebno izza hrbta... to je dobro zadeto, to je čisto njegovo. Oh, gospoda moja, ravna pot najboljša pot, pravi pregovor v tem koledarju, in če mi bo nebo še kdaj dalo zdravje, potem boste videli, kako se bom maščeval najprej nad podležem, požigalcem, tistim prostakom, kateremu se imam zahvaliti za vso bedo, in potem še nad gospodom sinom, ki s svojim očetom tako po pasje ravna. Razdedinil ga bom! z doma ga bom pognal! — ali imam prav, če to storim, gospoda?«
»Popolnoma prav!« sta izjavila oba.
»No, pa dober dan!« je dejal Pavel in vstopil.
Vsi trije so se prestrašili. Oče se je boječe potuhnil na stolu kakor pes, ki se boji udarcev, brata pa sta mu v silni zadregi in zelo ponižno molela roke in prosila, naj bo vse pozabljeno.
»Zakaj ne?« je odvrnil in potlačil odpor v sebi, »saj zidaj vesta za pravo pot.«
Ko sta oba izgovorila svojo snubitev, se je v starem vzbudilo stremuštvo še bolj kot po navadi. »Gospoda moja,« je dejal in gnetel glas po grlu, da je zvenel častiti j iv e je, »Vaša ponudba mi je samo po sebi umevno v veliko čaist, toda položaj mi ne dovoljuje, da bi nanjo odgovoril z »da«. Najprej prostim za popolno jamstvo, da bom vedel,
kaka bo bodočnost mojih hčera, ki sta tako po lepoti in ljubeznivosti kakor po brezmadežni čednosti ustvarjeni za sijajno usodo. Tako skrbno sem ju vzgojil in tako ljubeznivo čuval, da se moje očetovsko srce ne more odločiti, da bi ju dalo kar tako brez vsega.«
Na ta način je bobnjari'1 dalje, dokler ni Pavel mirno dejal: »Kar pustite oče, stvar je že v redu.« — Stari jie umolknil in je,bil sam pri sebi globoko zadovoljen, da je spravil iz sebe tako blesteč govor.
Popoldne je šel Pavel k sestrama v kamrico in rekel: »Otroka, molita očenaš, danes so pokopali gospo Douglasovo.«
Pogledali sta ga z velikimi, v radosti sijočimi očmi in okrog usten jima je zdrsnil zasanjan smehljaj.
»Kaj me nista razumeli?«
»Da,« sta odgovorili lahno in prestrašeno in se stisnili, kakor da bi se bali šibe. — Pustil ju je sami v sreči in odšel v jasni, mrzli zimski dan. »Kako je le to prišlo, da je zdaj nekoga drugega strah pred mano in da nihče ne razume, kako jaz to mislim?«
Še isti dan jie zapodil hlapce in pisal mojstru, naj pride jutri, da bo nadaljeval z delom.
Še isti teden se je Ojužilo; delo je šlo zdajl brž izpod rok, in v začetku marca nekega petka pod večer je stala »črna Suza« vsa blesteča v novo zakrpani obleki pred hišo. — Naslednje jiutro so imeli preizkusiti kotel; les in oglje je bilo že na loženo ob stenah po skednju.
Pavel se je brez sna valjal po postelji. Leno so se vlekle ure — večnost najmučnejšega pričakovanja je ležala med polnočjo in med zoro...
»Ali bo oživela? Ali bo? ...«
Ura je udarila eno — ni se mogel več vzdržati, oblekel se je in zlezel 9 plapolajočo svetiljiko v roki v mokro, mrzlo marčno noč. Veter se mu je lovil v obleko in ledeni, pršeči dež ga je bičal v obraz.
Iz temnega skednja je čemerno bulilai vanj »črna Suza«, kakor da noče trpeti, da bi ji kdo kalil zadnji nočni mir... Svetiljka je metala čez negostoljubni prostor strahoten soj in sence stroja so pri vsakem vzplapolamju v divjih skokih plesale po rumenih deskah ostenja.
»Ali bi vzbudil mojstra?« je menil Pavel. »Ne, naji spi, prvo bolest ali prvo veselje hočem imeti samo zase.«
Kupi oglja so prasketaje leteli v črno žrelo... Modrikast plamenček je vstal, jezikal naokrog in kmalu je rdečkast žar polnil črni prostor ... Svetiljka je mokro mežikala v stene, kot da bi bila nevoščljiva toplemu, veselemu soju.
Pavel je sedel na kup oglja in gledal igro plamenov ... Vratca pri kurišču so začela rdeti, in skozi mrežo so padali napol izžareli ogorki.
Pavel je cul, kako mu bije srce in ko je pomirjujoč pritisnil nanj roko, j|e v prsnem žepu začutil Elsbethino piščal. Tisti dan, ko so znova začeli z delom, jo je našel ob lokomobili in od tedaj jo je nosil pri sebi.
»Ali se bom tudi to še kdaj naučil?« je vprašal v tesni radosti nad tem, kar je dosegel dozdaj.
Za Jugoelo-vanaka tialmrno K. č«t
Izdaja za konzorcij »Delavska Pravice« in ureja: Peter Looabardo.