leto xxxvii., št. 33 Ptiij, 23. avgusta 1984 cena 17 dinarjev yu issn 0040-1978 glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva 17 V<:f:RINF- Dobri delovni rezultati (stran 2) Polletni dosežki gospodarstva (stran 3) Počitnice s Ptujčani (stran 4) V nedeljo referendum v KS Ivanjkovci (stran 5) Danes začetek kulturnih srečanj (stran 7) Svečana zaobljuba vojakov Vojaki, mladi fantje iz vseh koncev Jugoslavije, so se v soboto pred svojimi starešinami, pred- stavniki občinskega družbenopo- litičnega življenja, starši, ženami in dekleti svečano zaobljubili, da bodo branili neodvisnost, ustavno ureditev in nedotakljivost Socia- listične federativne republike Ju- goslavije, da bodo negovali in čuvali bratstvo in prijateljstvo med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi . . ., Tako so postali pravi vojaki, branilci domovine, čuvarji miru in svobode, za pet- najst mesecev pa tudi naši so- meščani, ki bodo ob delu in vo- jaškem usposabljanju, pa tudi v prostih trenutkih spoznavali našo občino, ljudi in običaje. Na slovesnosti je govoril stare- šina Stanislav Omerzu, pozdravil pa jih je tudi Gorazd Zmavc, se- kretar predsedstva OK ZKS Ptuj. Eden izmed staršev pa je tako nagovoril svojega sina in njegove tovariše — vojake: »Tovariši vo- jaki in starešine! Na današnji slovesnosti vas prisrčno pozdrav- ljam in vam želim prijetno bivanje v tem čudovitem mestu. Danes smo vas obiskali kot starši, ki smo ponosni na to, da lahko služite domovini. Zato odgovorno in vestno opravljajte svoje dolžnosti, da boste pridobili potrebno vo- jaško tehnično in družbenopoli- tično znanje, da boste v ponos nam — staršem in svoji socialis- tični domovini.« niš S slovesnosti in ob svečani zaobljubi vojakov v Ptuju Foto: I. kotar; občinski komite za kmetijstvo Pohvala za dobro opravljeno žetev v prejšnjem tednu so se sestali člani komiteja za kmetijstvo občine Ptuj. Po uvodnih formalnostih so razpravljali o analizi dolgoročnih raz- vojnih možnosti kmetijstva, gozdarstva in živilsko predelovalne industrije občine Ptuj. Pri tem so člani komiteja poudarili odgovornost vseh nosilcev planiranja v kmetijstvu, da sodelujejo v pripravi dolgoročnega in srednje- ročnega plana in da bodo sprejeti plani kar najbolj realni. Poleg mnogih pomembnih področij bo potrebno pri tem še posebno pozornost nameniti varovanju kmetijskih površin in konkretno določiti površine, ki bodo traj- no namenjene izključno pridelovanju hrane. Ko so poslušali poročilo o poteku žetve in odkupu pšenice, so bili mne- nja, da je potrebno pohvaliti obe kmetijski zadrugi, torej Ptuj in Lovrenc ter kmetijski kombinat za uspešno opravljeno žetev in visoke pridelke pše- nice. Pohvalo zasluži vsak posameznik, ki je kakorkoli sodeloval v pripra- vah in v izvedbi akcije — od žetve do prevzema pšenice. V Sloveniji smo letos pridelali okoli 75 tisoč ton pšenice, cilj, ki ga že- limo doseči v naslednjih letih, pa je 100 tisoč ton. Tako so tudi pred ptuj- skim kmetijstvom v prihodnje še večje obveznosti. Za prihodnje leto oziro- ma za setev letos jeseni so naslednje: kmetijska zadruga Ptuj bo organizira- la pridelovanje pšenice na 930 hektarih, KZ Lovrenc pa na 265, kmetijski kombinat pa bo posejal pšenico na 1.100 hektarih. Poleg zagotavljanja omenjenih hektarov je zelo pomembno povečevanje hektarskih donosov. §e vedno imamo precej kmetovalcev, ki pridelujejo po starem načinu le okoli 3 tone zrnja na hektar. Na drugi strani pa take, ki že presegajo 8 ton in se povsem enačijo s pridelovalci v državah, ki veljajo za najboljše pride- lovalce. Na omenjeni seji so razpravljali še o poročilu o škodi po toči, ki je julija prizadela predvsem območje haloških krajevnih skupnosti. Pozitivno so ocenili delo komisij, ki so ocenjevale škodo, pa tudi vse ukrepe za ubla- žitev škode in odpravo posledic. Kot je znano, presega škoda 3 odstotke družbenega proizvoda občine, zato je izvršni svet že poslal vlogo za pomoč sklada republiške solidarnosti. JB SKLICAN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Predsednica Zbora združenega dela SO Ptuj, Rozina Markovič je sklicala za v petek, 31. avgusta 1984 sejo Zbora združenega dela Skupščine občine Ptuj z eno samo točko dnevnega reda: Poročilo o izvajanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in Delovni skupnosti skupnih služb in v TOZD Proizvodnja aluminija, TOZD Predelava aluminija, TOZD Tovarna glinice, TOZD Vzdrževanje, TOZD Promet in TOZD Kontrola kvalitete s predlogom sklepa o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo. Sklep o uvedbi začasnega ukrepa je Zbor združenega dela sprejel 1. septembra 1983 za čas enega leta. POLKE IN VALČKI V SLOVENSKI KULTURI v okviru letošnjega XV. slovenskega festivala domače zabavne glasbe, ki bo 7. in 8. septembra na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju bodo Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občine Ptuj skupaj z organizatorjem festivala Zavodom Radio-Tednik Ptuj pripravila posvetovanje na temo DOMAČA ZABAVNA GLASBA V SLOVENSKI KULTURL Uvodne misli na posvetovanju bo podal dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kuhuro. V prvem večeru letošnjega festivala bo nastopilo 25 slovenskih an- samblov, drugi večer pa bo v okviru festivala koncert iz naših krajev v organizaciji Radia Ljubljana in revialni nastop ansamblov Franca Miheliča in Alpskega kvinteta s humoristom Vinkom Simekom. L HMELJIŠČA SO mm h v ponedeljek so oživela hmeljišča, ki jih je v ptujski občini 145 hektarov, vsa so v lasti kmetijskega kombinata. Razen v delovni enoti v Zavrču poteka obiranje hmelja povsod strojno. Tako so tudi tu stroji nadomestili množico delovnih rok, pred- vsem učencev, študentov in gospodinj, ki so pred leti zadnje dni avgusta in prvo polovico septembra preživeli ob obiranju zelenega zlata in zaslužiU precej denarja. Spomnimo se tudi »romarskih»« skupin, ki so odhajale v Savinjsko dohno, kije bila v času obiranja hmelja Jugoslavija v malem. Danes je povsem drugače, kljub temu pa so hmeljevi cvetovi za naše gospodarstvo še kako pomembni, tudi zaradi izvoza. V veselje vseh lastnikov hmeljišč je letos kakovost pridelka — tako vsaj kažejo prve ocene — odlična. JB Obeta se dober pridelek hmelja , Seja predsedstva skupščine ZM D A Slovenske gorice 84 Na seji predsedstva skupščine ZMDA ,,Slovenske gorice 84", ki je' bila v petek, 17. avgusta v brigadirskem naselju v Dornavi, so obravnavali poročilo o izvajanju del pri gradnji vodovoda. Vodstvo akcije je s ponosom poročalo, da so vsa načrtovana dela končali že 14 dni pred zaključkom akcije. Z deli so v celoti končali v Gočovi, Rabelčji vasi in Stopercah. Nadalje so na seji razpravljali o dodatnem programu del, ki obsega predvsem gradnjo vodovoda v Cirkulanah, kjer so začeli delati že naslednji dan. Seji predsedstva sta prisostvovala tudi Štefan Korošec, član pred- sedstva CK ZKS in Katja Vadnal, izvršna sekretarka za področje izobraževanja pri CK ZKS. Vodstvo ZMDA jima je nato razkazalo naselje v Dornavi, kjer brigadirji živijo in kjer se odvijajo njihove prostovoljne dejavnosti, ogledala pa sta si tudi trase, kjer so brigadirji že končali z delom. Gosta sta se pogovarjala tudi z brigadirji in dala nekaj smernic za nadaljnje delo, zlasti kako naj bi akcije potekale v bodoče. Vodstvu akcije in brigadirjem sta izrekla tudi priznanje za nadvse uspešno ^lelo, kar najzgovorneje dokazuje dejstvo, da so že začeli z delom v Cirkulanah po rezervnem programu. J. Hvaleč Pridne kmečke roke Letošnje poletje zahteva od vseh, ki obdelujejo zemljo dosti skrbnega dela. Pozna in hladna pomlad je zakasnila rast in s tem tudi žetev skoraj za 3 tedne, kljub temu pa je pridelek dober, nad pričakovanim. Dobro kažejo tudi druge poljščine, čeprav jih je bilo treba v zaščito pred raznimi škodljivci pogosto škropiti. Po- sebno nego pa zahtevajo vinog- radi in sadovnjaki, zlasti tam, kjer jih je poškodovala toča. Pomembno je tudi spravilo krme za govejo živino. Po suhem obdobju in razmeroma slabi prvi košnji, zlasti na hribovitih območjih, je pogosti dež v zadnjih tednih prispeval, daje lepo zrasla otava. ki jo v teh dneh živinorejci skrbno spravljajo, saj jim pri tem vreme rado ponagaja. Travniki na boljših legah in rednimgnojenjem pa dajejo sedaj že tretji odkos. Zaradi pozne žetve je letos tudi nekoliko manj strniščnih posev- kov, zlasti ajde, ki je na splošno kmetovalci sejejo vse manj, zato pa več krmnih rastlin, pese. repe, kolerabe in podobno. V Halozah in Slovenskih goricah 5e marsikje suSenje in spravljanje otave opravljajo ročno Foto: I. CianI ■ 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 23. avgust 1984 - TEDNIK I zmda »slovenske gorice 84' Brigadirji začeli z deli iz rezervnega programa Na ZMDA ,.Slovenske gorice 84" že tretji teden delajo brigadirji iz Budve, Čičevca, Zrenjanina in Trbovelj. Pri delu na trasi dosegajo zelo dobre rezultate. Na udarni dan so izkopali čez 400 m trase in zasuli 800 m jarka, kar pomeni, da so poprečno dosegli normo nad 200 odstotno, ena brigada pa jo je dosegla kar 400 odstotno. Končali so z deli v Stopercah v dolžini 1600 m, v Rabelčji vasi v dolžini 1000 m, s tem so dobrih 14 dni pred zaključkom akcije opravili vsa načrtovana dela. V soboto, 18. avgusta so brigadirji začeli z izvajanjem rezervnega programa, ki zajema izkop za vodovod v Cirkulanah. V rezervni program je zajeto tudi urejanje obcestnih jarkov v Zetalah v skupni dolžini 2,5 km. Stanko Salamon, komandant akcije Slovenske gorice 84, je povedal, da bodo brigadirji najprej končali delo v Cirkulanah, kajti voda je za ljudi v Halozah veliko pomembnejSa kot vse drugo. Vzdušje na delovišču je odlično, saj so skoraj vsi brigadirji zavzeti za delo. Zavzetost se kaže tudi pri prostovoljnih dejavnostih, čeprav jim za te dejavnosti ostaja razmeroma malo časa, ker brigadirji sami dajejo pobude za razne udarniSke akcije. Cilj akcije pa je tudi v tem, da se brigadirji medsebojno spoznajo, navežejo prijateljske stike itd. Reči je tudi treba, da so letos brigade prišle na akcijo zelo dobro pripravljene. Z udarniškimi akcijami so brigadirji pomagali pri čiščenju kar- todroma v Hajdošah, v Vitomarcih so krajanom pomagali očistiti in urediti jarke ob cestah ipd. Najtežje delo so imeli v Stopercah, kjer jih je pri kopanju jarka vseskozi spremljala podtalnica. Čeprav so se domačini trudili in jo izčrpavali, so morali delati v vodi. Ko so se brigadirji vrnili s trase, so preživeli večer s pantomimikom Andresom Valdesom, magikom Marjanom Lizzijem in Dragom Vov- kom. Pripravili so radijsko oddajo, se spoprijeli z osnovami računalni- štva, obiskovali foto tečaj, krožek družabnega plesa, zgodovinski krožek, tečaj slovenskega jezika, politično šolo in izvajali druge aktivnosti. J. Hvaleč Ob prostem času je brigadirjem na vojjo tudi Iskrim računalnik Trak akc^e in druga priznanja, ki jili bodo ob koncu akc^e podelili najboUšim foto: I. kotar Čevljar Izdela v osmih urah 6 do 7 parov čevljev V delavnici je zaposlenih tudi pet žensk, vsaka izdela v osmih urah 40 rokavic Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo DOBRI DELOVNI REZULTATI Čevljarska delavnica in krpal- nica Kidričevo ima že dolgo tra- dicijo, ustanovljena je bila, 12. marca 1952. Je samostojna organizacija in glede na dejavnost sodi v drobno gospodarstvo. Na 116 kvadratnih metrih po- vršine dela 17 delavcev. Pogoji dela so vse prej kot zadovoljivi; strojna opremljenost je glede na zmogljivosti še zadovoljiva (50 odstotkov ročnega in 50 odstotkov strojnega dela). Se ta mesec bodo dobili novi rezkalni stroj, ki pa bo še nekaj časa »zapakiran<(, ker ga enostavno nimajo kam postaviti! Imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj, za razširitev; ne najdejo pa ustreznega delovnega prostora. Kot je povedal Vlado Premzl, di- rektor so ustrezno vlogo naslovili na krajevno skupnost Kidričevo in pričakujejo, da bodo vlogo re- šili. Če bodo dobili nov delovni prostor, bodo lahko na novo za- poslili vsaj pet delavcev. Letos so že morali odkloniti veliko naročil, ker jih ne bi mogli izpolniti. Lani je znašal celotni prihodek 38 milijonov dinarjev, letos bo po oceni dosegel 45 milijonov di- narjev; lahko bi bil še večji za 20 do 25 odstotkov, če bi imeli ustrezne delovne prostore in de- lavce. Izdelujejo težko zaščitno obu- tev, rokavice, dva delavca sta za- poslena na ortopedskem progra- mu; opravljajo pa tudi vsa ostala dela po naročilu, kjer prav tako delata dva delavca. V zadnjem času je velik naval za razna po- pravila, kar glede na visoke cene obutve ne preseneča. Letno izde- lajo 30 tisoč parov rokavic, 1800 parov raznih vrst industrijske obutve (livarski čevlji, plezalni, rudarski, šoferski in podobno); k temu pa je potrebno dodati še iz- delke po naročilu. Največji njihov odjemalec je TGA. dalje Jeklotehna Maribor, Konus Ptuj in drugi. Oskrba z repromaterialom ni najboljša, potrebnoje veliko poti, da se pride do ustreznih materialov. Pri delu potrebujejo gumo, usnje, lepila, kovinsko galanteri- jo, azbest in drugo. Precej težav je pri zagotavljanju negorljivih ma- tarialov, saj le-ti gredo v večini v izvoz. Vlado Premzl je povedal, da orjejo ledino tudi pri izvozu. Prek Jeklotehne so nekaj izdelkov iz- vozili v Irak. V kolektivu je pet žensk, ki so prešivalke; čevljarji so kvahfirani delavci. Nasploh je precej težav s tovrstnim kadrom, zato so prisi- ljeni, da jih sami usposab jajo. Osebne dohodke so v zadnjem času popravili, sedaj je povprečen osebni dohodek že blizu 19 tisoč dinarjev. Delo je v celoti normi- rano; v režiji sta praktično samo dva delavca. Glede na to, da ni- majo lastnih počitniških zmoglji- vosti, so letos razdelili maksimalni regres in sicer 7500 dinarjev po zaposlenem. V načrtu pa imajo nakup prikolice. Po njihovih izdelkih je veliko povpraševanje, kakovost pa je tista, ki ga še povečuje. V osmih urah izdela delavec šest do sedem parov čevljev, prešivalke pa 40 parov rokavic. Knjigovodska in računovodska dela zaenkrat še opravljajo ho- norarci, kako bo prihodnje leto, paše ne vedo. Najprej želijo dobiti nov in ustrezen delovni prostor, da bodo lahko več proizvajali in izboljšali delovne pogoje. MG Vlado Premzl, direktor z najmanj delovnega prostora foto: 1. kotar O Kooperaciji, Ici jo še premalo poznamol mipptuj ,,Kooperacija je v DO MIP Ptuj organizirana v tozd Veleprodaji in sicer kot poslovna enota, ki ima sedež v Mariboru in v Ptuju. Enota se je v preteklih letih izre- dno hitro razvijala in dosegala dobre poslovne rezultate. V začet- ku je bilo 60 kooperantov, danes jih je prek 300. Za nekatere že lah- ko rečemo, da so tovarnarji v ma- lem. Skladno s številom se je povečevala tudi realizacija. Leta 1979 je bila realizacija nekaj nad 141 milijonpv, letos pa bo po oceni presegla eno milijardo," je uvodoma povedal Janez Zupanič, direktor tozd Veleprodaja. Kakšni pa so problemi, ki jih srečujete pri poslovanju koopera- cije? ,,Velik porast realizacije, razno- likost proizvodnje — oboje je tes- no povezano s problemi, ki so vča- sih večji, včasih manjši. Največji so pri nabavi repromateriala in financiranju zalog. Tu predvsem mislim na draga obratna sredstva oziroma visoke obresti za kredi- te." Kako pa je organizirano poslovanje z obrtniki-kooperanti? ,,Enota Kooperacija ne posluje dosledno po načelu obrtno naba- vne zadruge, temveč po podobnih, vsebinsko in formalno drugačnih povezavah. Kooperantu, ki se je odločil poslovati oziroma proizvesti in prodati izdelek prek poslovne eno- te Koopecija, zagotovimo reprodukcijski material. Koope- rant izdela izdelek, ki se pod imenom Kooperacije pojavi na tržišču. Tržišče običajno skupaj poiščemo. Pogosto pa kupci poiščejo nas oziroma kooperanta; to je v primerih, ko gre za proizvode, ki so kot polproizvodi namenjeni večjim industrijam ali ko grh za izdelavo strojev v malih serijah. Poudariti moram, da je zasebna pobuda in skrb za eksistenco nare- dila več kot vse parole o drobnem gospodarstvu. Obrtniki koope- ranti so v resnici odvisni od lastne- ga marketinga in lastne iznajdlji- vosti pri načrtovanju svoje proizvodnje. Iznajdljivost, prila- godljivost in zanesljivost so okoli- ščine zaradi katerih prihaja iz najrazličnejših proizvodnih orga- nizacij vrsta pobud za sodelovanje pri proizvodnji posamičnih ali serijskih izdelkov, ki so potrebni v dopolnjeni ali celoviti proizvodnji. Sodelovanje z obrtniki — kooperanti je razvito v številnih blagovnih skupinah oziroma proizvodih". Po svojih močeh se Kooperacija vključuje tudi v izvoz, največ je posrednega izvoza. Dejavnost Kooperacije Se vse premalo poznamo, kako pa boste to stanje popravili? ,,Naše delo poznamo samo v tozdu Veleprodaja oziroma DO MIP; poznajo pa ga tudi stalni kupci. Širša javnost pa nas v resni- ci še ne pozna. Zato bo sodelova- nje na letošnjem sejmu drobnega gospodarstva v Celju, ki bo od 14. do 23. septembra, naša prva pred- stavitev širši javnosti. Skušali pa bomo organizirati tudi potniško službo", je zaključil Janez Zupanič. MG Janez Zupanič foto: L. Kotar PRIPRAVE NA SEJO SVETA ZSS PTUJ Ponedeljkova seja predsedstva je bila zgolj informativnega značaja, saj so se člani seznanili z vsebino pripravljenega gradiva za sep- tembrsko sejo sveta, na kateri bodo podrobno pregledali uresničevanje nalog s področja delit- ve po delu in rezultatih dela, o usposabljanju v osnovnih organizacijah ZS in učinkovitosti dela in o nalogah, ki jih občinskemu svetu nalaga republiški svet ZSS. Pri tem gre za naloge, ki jih je Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta ZSS podal na julijskem posvetu v Maribo- ru. Gradivo so prejele tudi že osnovne or- ganizacije tako, da problemov pri uresničevanju sprejetih nalog ne more biti. Da bi občinski svet dobU potrebne podatke o uresničevanju delitve po delu in rezultatih dela, je v OZD poslal po- sebne anketne lističe; zadnji rok vrnitve je 25. avgust. O tem poročamo v posebnem sestavku. Predsedstvo se je seznanilo tudi s prvimi po- datki gospodarjenja ptujskega gospodarstva v prvih šestih mesecih. V razpravi se je v glavnem dotaknilo problema cen, zlasti še razkoraka med ceno surovine in končnim izdelkom. Pose- bej pa postavlja zahtevo pred vodstvo DO Emona Kmetijski kombinat Ptuj in sestavljeno organizacijo EMONA, da konkretneje pristopi- ta k reševanju Petovije, ki je v vedno večjih težavah. Člani predsedstva pa so se seznanili tudi s kadrovskimi aktivnostmi v OZD v občini, ki so jih strnili v 14 točk. Povezano s tem pa so raz- pravljali tudi o ustanovitvi sveta za kadrovska vprašanja. Spremenjen program otvoritvene slovesnosti Tik pred zaključkom redakcije smo dobili še sporočilo, da so morali organizatorji letošnjih dvanajstih ptujskih kulturnih srečanj spremeniti program na otvoritveni slovesnosti, ki bo v sredo, 29. avgusta ob 20. uri na letnem prire- ditvenem prostoru v Ptuju. Najprej napovedano gostovanje folklornega ansambla Abraševič iz Beograda je bilo odpovedano.v zameno pa so povabili poklicne igralce, ki delujejo v okviru ZKO Koper. Ti so se že lani proslavili z odlično pripravljeno Goldonijevo komedijo Primorske zdrahe, s katero so navdušili več tisoč gledalcev po vsej Sloveniji. Delo je pripravljeno za izvedbo na prostem in tako kot nala.šč za ptujski letni prireditveni prostor. Okrog 2500 ljudi na srečanju V soboto, 18. avgusta je bilo pred Blagovnico tretje tradicionalno MIP-ovo srečanje s potrošniki. Navzočih je bilo okrog 2500 ljudi, v MIP-u ga ocenjujejo kot zelo uspešno, pa tudi vreme jim je bilo naklo- njeno. Ptujski instrumentalni ansambel je na ples vabil vse do tretje ure zjutraj. MG Pogled na množico foto: L. Kotar OBISK S KOSOVA Nedeljske svečanosti ob predaji novega vozila na Hajdini so se udeležili tudi gostje iz Djakovice v SAP Kosovo, ki so pred zveznim tekmovanjem na strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju v ptujski občini. Gre za pionirsko desetino občinske gasilske zveze Djakovica, ki bo v Prizrenu zastopalo mlade gasilce Kosova. Sekretar OGZ Burhan Beče in strokovni vodja Zrza Driton sta nam povedala, da se ob gosto- ljubnih gasilcih ptujske občine izredno dobro počutijo in da so na strokovnem področju veliko pridobili, hkrati pa nabirajo izkušiije za močnejši dvig prostovoljnega gasilstva v svoji občini. Naši zastopniki na zveznem tekmovanju, ki bo v začetku septembra, bodo pred nastopi njihovi gostje. 1. kotar Mladi gasilci s Kosova na nedeljski slovesnosti na Hajdini (foto I. kotar) TEDBIIK - ^- avgust 1984 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Aktivnosti pri r^^^pravi in sprejemu Samoupravnih si '"um iejavnosti Na podlagi Družbenega dogovora o skup- nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, spreje- tem v letu 1980, je bilo v letih 1981 — 1983 pripravljenih in sprejetih vrsto strokovnih ptnJlag. s katerimi se je želelo delavcem v združenem delu pomagati pri oblikovanju takega sistema delitve osebnih dohodkov, ki bo zagotavljal uresničevanje ciljev politike — za enako delo približno enak osebni dohodek. Tudi samoupravni sporazumi dejavnosti izhajajo iz sprejetega dogovora v letu 1980. Republiški odbori dejavnosti in njihove komisije so skupaj s komisijo udeležencev samoupravnih sporazumov dejavnosti v letu 1983 pripravile vzorčen j5rimer Samouprav- nega sporazuma dejavnosti, ki so ga kot skupna osnovna izhodišča uporabljali pri pripravi vseh Samoupravnih sporazumov dejavnosti. Teh sporazumov bo nekaj čez 40. Pripravljenih jih pa je že več kot 25. O nekate- rih so že potekale široke javne razprave, o nekaterih so bile razprave bolj skromne ali pa jih sploh ni bilo. Nekatere sporazume pa je 5c potrebno pripraviti. Iz tega izhaja, da so razprave o Samouprav- nih sporazumih dejavnosti v različnih flzah, tudi potek razprav je v posameznih dejavno- stih različen. Razprave o sporazumih so tudi terminsko neusklajene. To seveda negativno vpliva na zastavljen rok končnega sprejema vseh Samoupravnih sporazumov dejavnosti, tako materialne proizvodnje kot tudi družbe- nih dejavnosti. Sindikati se .seveda zavzemamo za čim- prejšnjo pripravo vseh panožnih sporazumov, ker bi s tem omogočili odpravo sedanjega v bistvu administrativnega usmerjanja in indek- siranja družbene usmeritve razporejanja do- hodka. :^ Svet za vprašanje delitve dohodka in osebnih dohodkov pri Občinskem sindikal- nem svetu je skupaj z občinskimi odbori dejavnosti sodeloval v razpravi dosedaj pri- pravljenih panožnih samoupravnih sp>orazu- mov. Ugotavljamo, da sc^ bile v posameznih sporazumih nedosledno uporabljene skupne strokovne podlage oziroma skupna izhodišča. Tu gre zlasti za določanje relativnih razmerij za tipična dela in naloge, nadalje za nadome- stila osebnih dohodkov, dodatkov za posebne pogoje in izplačila iz sredstev sklada skupne |x>rabe. Ponovno ugotavljamo, da smo sindikati osamljeni pri aktivnostih za pripravo in sprejem panožnih sporazumov. Premalo je .sodelovanja Gospodarske zbornice in drugih dejavnikov. Zaostajajo tudi aktivnosti pri pripravi in izdelavi Samoupravnih sporazumov družbe- nih dejavnosti. Pričakujemo, da bodo še v tem mesecu na podlagi izdelanih delovnih prif>o- močkov pripravljeni tudi osnutki Samouprav- nih sporazumov teh dejavnosti. Pri razpravi vseh panožnih sporazumov morajo obvezno sodelovati po strokovni plati tudi strokovne službe v organizacijah združe- nega dela. Po sprejetih programih aktivnosti v sindi- katih morajo razprave o sporazumih biti zaključene v septembru—-oktobru letošnjega leta. Samoupravni sporazumi delavnosti se bo- do lahko uporabljali šele takrat, ko bo izveden postopek vsklajevanja v skupnih osnovnih izhodiščih. Torej bo potrebno nekatere sporazume, ki so že v fazi predloga dopolniti oziroma spremeniti. Sporazumi bodo objavljeni v Delavski enotnosti, kot posebna priloga. S tem pa še niso končane aktivnosti. Osnov- ne organizacije ZS in konference osnovnih organizacij ZS morajo zahtevati od poslovod- nih organov in strokovnih služb, da pripravijo predloge spreminjanja in vsklajevanja samou- pravnih splošnih aktov s Samoupravnimi sporazumi dejavnosti. Program aktivnosti za te spremembe je potrebno sprejeti na delav- skih svetih. Priporočamo, da je to istočasno s sprejemom Samoupravnega sporazuma de- javnosti. V primeru, da do konca leta ne bo sprejetih večina panožnih sporazumov, bo seveda ponovno pripravljen in sprejet administrati- ven ukrep za delitev dohodka in osebnih dohodkov za leto 1985. to je dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in čistega dohodka. Z anketo o aktivnostih s področja nagraje- vanja po delu. s katero je Svet za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov hotel ugotoviti kako potekajo aktivnosti v organiza- cijah združenega dela. izhaja, daje razpravo o pripravljenih panožnih sporazumih vodil sindikat skupaj s samoupravnimi organi. V večini OZD so sprejeli programe aktivnosti. Želijo pa tudi. da se za nekatere panožne sporazume organizira širša razprava. Da je potrebno čim prej pripraviti še manjkajoče panožne sporazume. Večina jih tudi predlaga, da je potrebno izobraževanje delavcev, ki delajo na področju nagrajevanja po delu. V anketi je bilo tudi vprašanje ali so v OZD do I. julija uskladili samoupravne akte z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. V večini OZD bodo to izvedli do konca letošnjega leta. Iz tega izhaja, da bo do konca letošnjega leta v OZD opraviti še veliko dela in raznih aktivnosti. Erika Mihelač, Enote civilne zaSčjte postrojene po končani uspeSni vaji Prvi krajevni praznik naPolenšaku Skupščina krajevne skupnosti Polenšak je na svojem zasedanju 25. julija letos sprejela sklep, da bodo 15. avgusta vsako leto praznovali svoj krajevni praznik kot spomin na dogodke iz NOB, ki so vezani na to področje, oziroma na leto 1941, ko je v teh dneh odšel na Pohorje v prvo skupino Arnuš Klemenčič Karel, ki se je pridružil 1. pohorskemu bataljonu in nato v jeseni istega leta kot talec padel pod streli okupatorja. Leta 1942 pa je to območje obiskal narodni heroj Jože Lacko. Tako so končno realizirali večletna razmišljanja in predlaganja o uvedbi krajevnega praznika in 15. avgust dokončno določili za datum praznovanja. O preteklem razvoju, uspehih, težavah in načrtih KS Polenšak je na slovesni seji skupščine KS govoril njen predsednik Franc Pisanec, ki je med drugim povdaril, da se tudi njihovo območje počasi otresa zaostalosti, čeprav ne bo moglo dohiteti razvoja drugih. V minulih dvajsetih letih so v 11 vaseh te krajevne skupnosti uredili najnujnejše, predvsem na komunalnem področju. Kljub vsemu pa so ob zadnjem popisu zabeležili, da jih j^e kar za 10 odstotkov manj, saj je bil odtok delovne sile in naselje- vanje v razvitejših industrijskih centrih precejšnje. Od prve velike akcije — elektrifikacije do nekaterih v zadnjem obdobju, je preteklo dokaj dolgo obdobje. S samouprispevki občanov so tudi na Polenšaku dobili lepšo cesto, urejena je šola, radi bi čimveč telefonov — skratka dohiteli tiste, ki so imeli boljše pogoje za razvoj ali pa bolj vztrajne krajevne funkcionarje. Danes je aktualno urejanje pokopališča, dve tretjini gospodinjstev ima vodovod; skratka boljše in lažje življenje je tudi v tem predelu Slovenskih goric omogočilo, da mladi ostajajo doma, da gradijo in popravljajo svoje domove. Ob nedeljski slovesnosti na Polenšaku so pripravili tudi zanimivo vajo civilne zaščite, podelili 15 krajevnih priznanj, ustanovili strelsko družino in borci razvili svoj krajevni prapor. tekst in foto: mš S slovesne seje krajevne skupščine v domu gasilcev na Polenšaku Krajevna organizacija ZZB NOB Polenšak je v nedeljo razvila .svoj prapor POLLETNI DOSEŽKI GOSPODARSTVA OBČINE PTUJ Finančne rezultate organizacij združenega dela je moč ocenjevati zgolj v luči gospodarskih razmer. Enako kot za preteklo leto, ocenjujemo, tudi letošnje razmere, v katerih gospodarijo organizacije združenega dela, kot dokaj težavne. Že z aprihkim prenehanjem veljavnosti odloka p najvišji ravni cen so se razmere gospodarjenja bistveno spremenile za dobršen del organizacij s področja gospodarstva. Učinki ukrepov ekonomske politike, sprejetih v drugern trimesečju letošnjega leta, kot so razbremenitev in finančna konsolidacija gospodarstva, se v glavnem v polletnih rezultatih zaradi kratkega obdobja še ne odražajo. Doseženo intenzivno rast cen v letošnjem prvem polletju, saj so cene v primerjavi z enakim predhodnim obdobjem porasle krepko prek 50 odstotkov, pa lahko že sredi leta ocenimo kot neuspeh našega gospodar- jenja. Čeprav nekoliko manj intenzivno, pa so se tako kot lani, tudi v prvi polovici letošnjega leta orgariizacije združenega dela srečale z nadaljnjim zniževanjem tečaja dinarja do trdnih svetovnih valut. Tudi oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskirn materialom se'\ bistveno ni izboljšala. Večje težave z oskrbljenostjo so imele ptujske}, gospodarske orgariizacije v mesecu marcu in juniju. Pomanjkanje domačih \ surovin in reprodukcijskega materiala je samo v zadnjem mesecu obrav-\ navanega obdobja utrpelo približno 20 % vseh gospodarskih organizacij, i, pomanjkanje uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala pa približno 15 % gospodarskih orgariizacij združenega dela. Menimo pa, da je bilo v prvi polovici letošnjega leta v gospodarstvu občine zelo malo takih organizacij, ki so bile s surovinami in reprodukcijskirri materialom res dobro oskrbljene. Kljub težavnim razmeram gospodarjenja pa je v prvem polletju letos organizacijam združenega dela v primerjavi z lanskirn prvim polletjem uspelo povečati fizični obseg industrijske proizvodnje za 6 %. Tako .so polletni finančni rezultati gospodarstva občine doseženi na račun večjega obsega proizvodnje — torej večje fizične produktivnosti, potrebno pa je opozoriti, da so relativno visoke nominalne rasti poleg povečane- ga obsega proizvodnje tudi po- sledica pospešene rasti cen. Iz podatkov periodičnih obračunov pa kljub temu ugotavljamo, da so doseženi polletni finančni rezul- tati manj ugodni kot ob trime- sečju. Dosežena je bila sicer viso- ka rast celotnega prihodka (72.8 %). vendar so stroški poslo- vanja rasli še hitreje skoraj za 6 odstotkov ter tako vplivali na po- časnejšo rast dohodka, ki gaje za dobrih 48 odstotkov več kot ob X)lletju lani. Doseženi čisti do- lodek je porasel za 42 % ter sred- stva, razporejena iz čistega do- hodka za osebne dohodke delav- cev, za 45.5 % (gre za primerjavo lanskega enakega obdobja z le- tošnjim). Pomembna je ugotovi- tev, da znaša ob polletju letos Ugotovljena skupna izguba le 66 % le te. ugotovljene ob polletju lani. Vendar pa ta podatek ver- jetno ne bo povsem realen, saj med >)izgubarji<< ob letošnjih pol- letnih obračunih nismo našli te- meljne organizacije Elektronike, ki ima velike težave v poslovanju in se bo ob devetmesečju. najver- jetneje pa ob koncu leta zopet srečala z negativnim finančnim rezultatom. Hkrati je potrebno Opozorili, da rezultati, ki so jih ob Polletju dosegle organizacije iz gospodarstva občine, v glavnem Za poprečno nominalno rastjo le teh v gospodarstvu republike. To yelja tako za dohodek in ustvar- jeni čisti dohodek kot sredstva za akumulacijo in reprodukcijo ter nekatere ostale važnejše finančne elemente. Organizacije združenega dela iz gospodarstva občine so v prvem polletju letos ustvarile 37.433.776 tisoč dinarjev prihodkov. Naj- večjo rast celotnega prihodka smo ugotovili na področju industrije (indeks 188.1) ter v kmetijstvu (indeks 185.2). V strukturi pri- hodkov gospodarstva občine ni prišlo do bistvenih sprememb. Nekoliko se je povečal delež pri- hixlkov. ustvarjenih s prodajo in udeležbo v skupnem prihodku na tujem trgu. delež prihodkov, ustvarjenih na domačem trgu pa ; seje zmanjšal. Razumljivo pa je, da pomenijo prihodki, ustvarjeni na domačem trgu glavnino pri- hodkov gospodarstva občine. Neplačanih je bilo ob polletju leto 1.070.729 tisoč dinarjev pri- hodkov. V rasti .so za celotnim prihodkom zaostali. Več kot po- ovico jih tudi tokrat odpade na Tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, kjer so rast celotnih prihodkov upočasnili za dobrih 15 indeksnih t(>čk. Stroški poslovanja so visoki, v absolutnem znesku znašajo 31.345.932 tisoč dinarjev. Rast celotnega prihodka so prehiteli približno za 6 odstotkov ter tako vplivali na počasnejšo rast do- hodka. Dohodek. ki sc ga organizacije združenega dela gospodarstva občine ob polletju letos ustvarile, znaša 6.125.709 tisoč dinarjev, razporedile pa so ga za znesek izgube, toje za 97.498 tisoč dinarjev več. kot so ga ustvarile Omenili smo že. da je izguba skoraj za 40 odstotkov manjša od lanske polletne, ugo- tovile pa sojo: Kmetijski kombi- nat TOZD Ptujske toplice. TOZD Petovia. Sava Kianj TOZD Gu- mama ter Agis TOZD Kovinska obdelava. Več kot polovica ugo- tovljene izgube se nanaša na ne- krite osebne dohodke in na druge obveznosti, ki niso krite iz čistega dohodka, na nekrite obveznosti iz dohodka pa odpade 40.4% vse ugotovljene izgube. V razporeditvi dohodka seje v primerjavi z lanskim prvim pol- letjem zmanjšal delež obveznosti za skupno in splošno družbeno porabo in delež sredstev za aku- mulacijo, povečal pa se je delež sredstev za čiste osebne dohodke in skupno porabo delavcev ter predvsem del sredstev za druge obveznosti iz dohodka, ki mu je potrebno znova posvetiti posebno pozornost. Kljub sprejetju pro- grama ukrepov za finančno kon- solidacijo in razbremenitev do- hodka gospodarstva, o katerega učinkih smo uvodoma rekli, daje še preuranjeno govoriti, pa del dohodka za ostale namene še vedno vztrajno narašča, pred- vsem zaradi povečane obreme- nitve dohodka z obrestmi. V skladu s politiko realnejših obrestnih mer, kar pomeni post- opno zviševanje obrestnih mer tja do meseca aprila 1985. so se obrestne mere v maju in julijo povečale, do konca leta pa se bodo predvidoma še oktobra, kar se odraža v stopnji obremenitve do- hodka gospodarstva za te name- ne. Neto obremenitev dohodka gospodarstva z obrestmi (razlika med aktivnimi in pasivnimi obrestmi) seje povečala od 5.9 % dohodka vprvem polletju lani. na 8,3 % dohodka gospodarstva ob lolletju letos, pa tudi do konca eta lahko pričakujemo povečan pritisk obresti na dohodek. V prvem polletju letošnjega leta je bilo ustvarjenih 1.221.991 tisoč dinarjev sredstev za akumulacijo, kar je za 28.5 % več. Ob visoki rasti cen so sredstva za akumulacijo realno za okrog 16.6% manjša kot ob polletjulani. Realno so sredstva za akumula- cijo večja le na področjih gozdar- stva, vodnega gospodarstva, gos- tinstva ter poslovno-tehničnih storitev. Na področju industrije, na katero odpade prek 60 % vse ustvarjene akumulacije gospo- darstva občine, je akumulacija porasla nominalno za 37.2 %. Sredstva za akumulacijo so se krepila predvsem na račun sred- stev za razširitev materialne osnove dela. čeprav so zaradi za- konsko spremenjenih stopenj sredstva rezerv dosegla intenziv- nejšo rast. Poleg štirih organizacij združenega dela. ki so začasno med letom ugotovile izgubo, imamo v ptujskem gospodarstvu kar 14 organizacij, od katerih vsaka posamezna ni ustvarila do- volj čistega dohodka, da bi ob polletju oblikovala poslovni sklad, kar običajno opredelimo kot motnje v poslovanju. Družbeno-ekonomski položaj delavcev, zaposlenih v gospodar- .stvu občine se je v primerjavi z lanskim polletjem zaradi inte- nzivne rasti cen življenjskih stroškov v poprečju realno po- slabšal. Poprečni izplačani me- sečni čisti osebni dohodek je na- mreč v gospodarstvu občine na zaposlenega delavca znašal 20.656 dinarjev (v gospodarstvu republike 22.904 dinarjev) in je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta porasel za 46.6 %. Ob 53.2 odstotnem povečanju cen življenjskih stroškov v enakem obdobju pa pomeni to realno nižjo raven kot ob polletju lani. Pripravila: Lidija HAZABENT ZAHTEVEK ZA ODPIS DAVKA Poročali smo že. da so kmetovalci, ki jim je toča zmanjšala katastrski dohodek za več kot 20 odstotkov upravičeni do delnega odpisa dav- ka. To pravico pa morajo oškodovanci sami uveljaviti na upravi za družbene prihcxlke. Podrobnejša navodila bodo prejeli na ome- njenem mestu, s seboj pa morajo imeti doku- mentacijo komisije, kije ocenila škodo in po- sestni list. jg 40. obletnica ustanovitve V. Prekomorske brigade »Ivana Turšiča-Iztoka" V soboto, 8. septembra 1984 proslavljajo borci V. Prekomorske brigade 40. obletnico ustanovitve svoje brigade v mestnem parku v Celju. Na svečanem sporedu, ki se prične ob 9. uri, bodo podeljene spominske medalje vsem preživelim, padlim in že umriim borcem. Na proslavi bo tudi podeljena Zvezna plaketa ZZB NOV za zasluge v NOV Jugoslavije in za delo borcem pri povojnem razvoju naše socialistične domovine. Istočasno bo otvoritev razstave V. Prekomor- ske brigade v Muzeju revolucije — Celje, Trg. V. kongresa 1. Razstava bo odprta od 7. do 14. septembra 1984 od 9. do 15. ure. Peta Prekomorska brigada se je oblikovala > partizanskem taborišču Gravina v južni Italiji. Jedro brigade so sestavljali štajerski, koroški in gorenjski fantje, ki so se zbrali v angleškem vojaškem taborišču Edinbourghu v Angliji. Tam so se v Gravini pridružih tudi primorski Slovenci, ki so prišli iz južne Francije, Italije, Grčije in Afrike. Brigada je takrat štela 3550 borcev. Iz Dalmacije je krenila preko Velebita v Liko in na svojem bojnem pohodu sodelovala pri osvobo- ditvi Gospiča, nadaljevala bojno pot skozi Pod- turen, Cremožnice in bila v bojih vse do konca osvoboditve Slovenije in to za Kočevje, Grosuplje, Velike Lašče, Orle pri Ljubljani in Ljubljano. V bojih je padlo 256 borcev in bork, okoli 600 borcev pa je bilo ranjenih. Brigada je bila odlikovana z Redom zaslug za narod z 2lato zvezdo. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 23. avgust 1984 - XElUtfIK Ptujski taborniki ob jutranjem zboru z učenci stovenske dopisne Sole iz Frankfurta Počitnice S Ptujčani . Učenci slovenske dopolnilne Sole iz Frankfurta/M in njihovi starši, člani kulturno prosvetnega društva Sava, smo imeli letos izjemno povabi- lo na prijetne počitnice. Povabili so nas ptujski taborniki na 10-dnevno taborjenje v Kaštel Stari pri Splitu. Povabilo je bilo nadvse dobrodošlo, saj smo bili toplega sonca potrebni res vsi. Nižinski svet pokrajine kjer začasno domujemo, prekriva večidel leta vlažna oblačna preproga, ki zakriva sonce tudi ob visokem poletju. Pred osnovno šolo Tone Žnidarič, s katero smo pobrateni, smo se zbrali 16. julija in ob 16.30 vstopili v vlak. S Pragerskega do Kaštela smo dokaj ugodno preživeli noč v dveh rezerviranih vagonih. Toda glej! Tudi Kaštelsko obmorsko jutro se je pokazalo deževno. Moker pozdrav ob osrčju Jadrana pa nam ni vzel poguma in dobre volje. Se preden smo pri- speli do tabora so sončni žarki že osušili ceste in ulice v zalivih in naš ta- borni prostor. Skrbna ravnateljica ptujske šole Marija Sumandl z možem Ivanom pa je poskrbela za vse: za odeje, za okusno pripravljeno hrano, skrbela sta, da smo vsi izpraznili krožnike do dna, obvezovala prve rani- ce, pozdravila vročino in domotožje najmlajših. Iz našega gnezdeča se je čedalje bolj oglašala slovenska pesem. Le kaj bi si želeli Se več? Prvi dnevi taborjenja Se naših skupnih učencev niso zbližali tako, kot smo vzgojitelji želeli. Opazili smo skupine, posameznike, preveč še nemških pogovorov. Naš cilj pa je bil, obogatiti in utrditi materinščino s pomočjo prijateljev naše pobratene šole. Vendar naša želja se je vsak dan bolj uresničevala. Frankfurtski učenci so spoštljivo stali s svojimi Ptujča- ni ob jutranjem in večernem zboru. Skupno so si prizadevali za urejenost tabornega prostora, pripravljali programe za proslavo ob Dnevu vstaje in zaključku letovanja. 38 učencev in 17 staršev je v desetih dneh skupnega bivanja obogatilo vezi ne le med sabo, temveč tudi do čudovitih Kaštelov, ljudi, ki tam žive, njih obale, morja in vsega čemur pravimo ,,naša domovina". Cas taborjenja smo izkoristili za ogled mesta Split in ob Marjanu] prislonjene Meštrovičeve galerije. Z ladjama smo se peljali še na otok] Ciovo, kjer smo se ves popoldan predajali bistri morski vodi in čudovite- mu soncu, ki nam je vedno bolj barvalo naša telesa. Mali taborniki kar verjeti niso mogli, da je vse to še naša domovina, tako lepa in prostra- na .. . Vse prehitro so se bližali dnevi odhoda. Ob večerih smo v taboru po- sedeli dalj kot običajno. Na predvečer nas je bilo polno dvorišče. Vodniki; tabora so pripravili zabavni večer ob tabornem ognju. Za njegov uspeh jej žela mnogo priznanj vodnica Simona Meglic. Po desetih dneh smo postali prava družina. Vendar kadar je najlepše, \ je treba vzeti slovo. Taborovodja Valter Pliberšek je sklical v četrtek, 26. 7. poslednji zbor. Ob državni himni smo spustili slovensko zastavo, ki je vseh 10 dni plapolala nad taborom. Po okusni -večerji smo krenili proti železniški postaji. Solze na licih mladih deklet, stiski rok doraščajočih fantov, želja po starših naših najmlajših, slovenska pesem ob obali ob slovesu — vse to se je prepletalo vse tja do Ptuja, kjer smo si zadovoljni rekli,,Zdravo in nasvidenje naslednje poletje!" Učenci slovenske dopolnilne šole izražajo vsi zahvalo za res lepe po- čitnice v domovini in se za nje zahvaljujejo svojim staršem. Združenju staršev slo. dop. šole Frankfurt/M, Slovenskemu kulturno prosvetnemu društvu Sava in dragim Ptujčanom. Besedilo in posnetki: Dragica Nunčič-Turk Ob malem pomolu so se sončili, plavali, igrali in tako nabirali moči za novo šolsko leto in zdravje za vsak dan DELAVSKA UNIVERZA PTUJ RAZPISUJE VPIS v NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE 1. tečaj za strojnike centralnega ogrevanja 2. tečaj za voznike viličarjev 3. tečaj ža strojnike gradbene mehanizacije 4. tečaj za skladiščnike 5. tečaje iz varstva pred požarom 6. tečaje iz varstva pri delu 7. tečaje iz higienskega minimuma 8. tečaj za varnostnike 9. tečaje šivanja in krojenja 10. tečaj za konzerviranje in zmrzovanje živil, 11. gospodinjsko — kuharski tečaj 12. tečaje strojepisja 13. tečaje nemškega in angleškega jezika za odrasle 14. tečaje nemškega in angleškega jezika za otroke (od 6. — 14. leta) 15. HOBI DEJAVNOSTI — pletenje, kvačkanje, makrame, tapiserija — aerobika — kozmetika — kletarjenje 16. Ostali seminarji in tečaji po dogovoru 17. Vpisujemo tudi v osnovno šolo za odrasle — v 6., 7. in 8. razred. (Šolanje v tej obliki je brezplačno — pouk v večernih urah vsak drugi teden). Vse informacije in vpis — osebno pri Delavski univerzi Ptuj, Trg MDB 2/1 - tel. 771-539. S patronaznimi sestrami Naporen, težak, pa vendar lep in prijeten je njihov delovni dan. Vsak je drugačen od prejšnjega. Na svoji poti skozi zaselke Sloven- skih goric in Haloz s vsak dan srečujejo z novimi bolniki, z novimi problemi. Sestra Teja je službeno pot začela v zdrav- stvenem domu Lenart kot ena prvih patro- nažnih sester. Takrat so sestre sprejemali, kot ,,rablje", ki hodijo nadzorovat hišo. Težko si je pridobila zaupanje ljudi. Naslednje delovno mesto ji je bilo v Zavodih Hrastovec. Tu si je pridobila dragocene izkušnje za delo z duševno zaostalimi otroci. Življenjska pot jo je zanesla v Trnovsko vas, zaposlila se je na patronaži v Ptuju. Tu dela že enajst let. V glavnem na območju Trnovske vasi in Vitomarc. Ti kraji so ji zlezli pod kožo, rada jih ima. Po razdelitvi dela rmaredi načrt dela za ta dan, potem opravi še goro administracije^ pripravi material in odpravi se proti Trnov- skemu vrhu. Med potjo mi pripoveduje o svojem delu. Pomembno je, da sestra ne menjuje terena, ljudje se na osebo navadijo in potem težko sprejmejo drugo. Ljudi lahko spremlja od rojstva dalje, pozna vsako hišo posebej. Ljudje ji zaupajo težave, ki bi jih komu drugemu zelo težko. Ze sva pri prvi pacientki. Je nepokretna, preživela je možgansko kap. Zenička se sestre razveseli. Kar obdržala bi naju. Pravi, da ji je popoldne dolgčas, saj morajo mladi postoriti to in ono na polju in v hlevu. Takrat posluša radio. Posloviva se. Peljeva se proti Trnovski vasi. Sestra Teja mi pripoveduje o teh marljivih ljudeh. S samoprispevkom so zgradili kulturni dom, šolo, asfaltirali so ceste. V načrtu imajo prenovitev stare šole, v njej bodo uredili samo- postrežno trgovino. Najprej so se lotili urejanja okolice. Druga pacientka je starejša ženička z rano na nogi. Toži, da jo noga strašno boli. Sestri se zdi sumljiva tudi rdečica na njenem obrazu. Pre- veže ji rano in ji obljubi, da se bo posvetovala z zdravnikom. Po nekaj minutah sva pri naslednji, sladkorni bolnici. Pred kratkim se je vrnila iz bolnišnice. Pripoveduje o bodoči snahi. Zadovoljna je z njo, ni ji žal, da so predali gospodarstvo mladima. Naslednja pacientka je lep primer sodelova- nja zdravstvenega osebja, svojcev in bolnice. Preživela je kap, bila je popolnoma negibna in ob pomoči svojcev si je opomogla. Danes govori, hodi, poprime že skoraj za vsako delo. Sestra se prepriča, da pacientka Se ni obupala nad strogo dieto. Odpraviva se proti naslednji skupini hiš. Rdeča luč! Nov avto, pa zataji števec za gorivo! Kje naj si sposodiva gorivo? Tudi tokrat ni zatajila dobrosrčnost domačinov. Bencin sva dobili pri Rolovih. Se zahvaliva se Čakata naju še dve bolnici. Ustaviva se pred veliko kmečko hišo, kjer imajo tudi veliko zemlje. Manjka samo trezna glava in veselje do dela in kmetija bi zablestela kot v starih časih. Do bolnice prideva po starih lesenih stopnicah. Je zelo stara, bolna je že 20 let. Noče jegiati zdravil, pregovoriti jo uspe le sestra. Pogoltne tablete s požirkom čaja. Sestra spotoma preveri še zdravje številnih otrok. Naj- manjša deklica nekoliko zaostaja v rasti. Sestra pozdravi še sosede in že sva na poti. Konec vasi gozdiček, hiša, do nje ni ceste, peljeva se kar čez travnik. Pacientka pride delovno opravljena naravnost iz hleva. Razve- seli se obiska. V sobi sezuje škornje, odvije nogo. Rana je takšna, kot pri prejšnjih obiskih Sestra žer Ički predlaga, da naj si umije noge, le, ta pa ji zatrjuje, da je škoda časa za ta- 'na opravila. Potrebno je postoriti to in ono o.og živine, na njivi nikoli ne zmanjka dela in za umivanje nog sploh ni časa. Ponudi nama jabolka, da ne bo zamere, jih ne zavrneva. Pot proti Ptuju je prijetna, pogovarjava se o boleznih, ki jih najpogosteje srečuje pri svojem delu. Veliko je ran na nogah, možganskih kapi, išiasa, pogosto se srečuje s kroničnim alkoholiz- mom. Sodeluje s krajevno skupnostjo. Rdečim križem, sodeluje pri organizaciji tečajev prve pomoči. Ob obiskih starostnikov odkrije veliko bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom, nepo- kretnih, za katere svojci skrbijo ali pa ne. Na patronaži imajo zaposleno socialno delavko, ki pomaga v takšnih primerih. Urejuje socialne podpore, pokojnine, za nujne primere urejuje mesta v domovih za ostarele. Napolniva Se rezervoar z gorivom, pospraviva avto in torbo, čaka naju Se prijetno kramljanje s sodelavkami sestre Teje. Dragica Tašnerjeva pozna to delo zelo dobro, saj na patronaži dela že 9 let. Opisala je organizacijo patronaže. Zaposlenih je 22 sester, 2 delata na območju MajSperka, 2 na kidričev- skem terenu, ostale pa na ostalem delu ptujske občine. Marica Stumbergerjeva je zaposlena na patronaži že od vsega začetka, celih 24 let. Primerjala je patronažno službo v začetku' z današnjo organizacijo. Pravi, da se je organiza- cija izboljševala vsa leta, dobile so avtomobile, delo ni več deljeno in je zato pestrejše. Svojega delovnega mesta ne bi zamenjala, rada ima družine, s katerimi dela, rada ima terensko delo. Marija S. Ptuj vedno bolj urejen če smo v preteklosti ugotavljali, da so v Ptuju redka pročelja hiš, balkoni in okna, ki so ocvetličeni, tega danes ni več mogoče trditi. Vedno večje tistih, ki že zgodaj spomladi nasadijo cvetlice in tako poskrbijo za lepši videz. Skrb za urejeno okolje postaja tako sestavina vsakodnevnega dela in življenja. Težko je ločiti, kdo je pri tem bolj prizadeven, družbeni sektor ali posamezniki. Seveda pa je še vedno veliko takih, ki jim je skrb za urejeno okolje, španska vas. Precej je tudi takih, ki skrunijo to, kar je človeška roka posadila. Objavljamo nekaj fotografij, ki pričajo o teh prizadevanjih. Foto kamera je zabeležila nekaj svetlih primerov in manj svetel primer. MG Zgradba na Srbskem trgu v Ptuju, kjer je sedež občinske skupščine in njenih upravnih organov je že nekaj let lepo ocvetiičena. . Pogled na del Aškerčeve ulice Tudi lepo urejeni zunanji del stavbe lahko pomembno prispeva k ureje- nosti. Na posnetku stavba na Slovenskem trgu 6 v Ptuju. Slaščičarna Jagoda je poskrbela za lep videz. Namig drugim. Stavba v Jadranski ulici 3 sodi med najbolj ocvetličene v Ptuju. Cvetoče kaktuse so sedaj zamenjali nageljni in viseče pelargonije. Stanovalcev te hiše ne bi smeli obiti, ko bomo delili priznanja za urejeno okolje za leto 19»4. TSDl^IK - 23- avgust 1984 - fZ NAŠIH KKA.IEV - 5 Doherden. lepo pozdrovljeni, vsi po vrsti kak so hiše v Trsti. Kak vidite no najbrž tudi na koži preštimate, se zdaj že gor na poletje tak po malen jesen sprovla. Pravzaprav poletja niti nesmo dosti preštimali, saj smo kak provi naš sosidJuža, ob splošni akciji VSE ZA IZVOZ začeli tudi sunčne žarke za devize odovati. J a, to se najbolj ta doli ob našem sunčnem Jadrani Sploča. Moja hčerJula. ki si v Dojčlandi marke službi naju je z Mico za por dni povobila na kopanje v toli vejki no lepi lavor ssoleno vodo. Našo morje je resn lepo, samo gdo srna z mojo Miciko tan na plaži sedela, se nama je zdelo ka, da srna tujca na svoji zemlji. Vse mogoč svetovne jezike sma cula, samo prleščine neje nišče veda no razmija. Kupiš lehko skoro vse, še ftičjo mleko, seveda, če maš denarce. Svetovna kriza pa se kljub t umi tudi na naših plažah vidi. Čedalje več je tujih pa tudi domačih turistk, ki se noge sunčijo. Uboge revice, niti tejko tekstila nemajo na sebi. ke bi si rojstno deželico svojih otrok skrile. Jaz van rečen, to je prova paša za moške oči, samo jaz sen fse fkuper boj švoh vida, saj mi je Mica med potjo po nerodnosti očoli strla no sen ba zato prikrajšani za lepote hribov in dolin, ki so na dveh nogah švigali mujmo mene. Meja pa sen cajt. da sen na foto temo eno pesmico fkuper zrima. Prisluhnite: »OD 7GORA.J BREZ. OD SPODAJ NIČ. NA SRED SE VIDI EN ČRNI GRIČ, ODZGORAJ STA ŠE HRIBČKA DVA, OD ZADAJ PA DVPOJSTRCKA. LE PASI LUJZEK SI OČI, ZA TEBE TO VEČ HA SEK NI, DRŽI SE RA JŠIS VOJE MICIKE, DA K A TERI TI NE SPELJE JE. . .« Vsebino tote pesmice priporočan tudi drugin sotrpinom ki grejo s svojimi ženkicami na morje. Da se ne bi keremi tak zgodilo kak enemi pubeci iz naše vesi. Z deklino sta šla fkuper na morje, nazaj pa je son priša. Še gnes točno ne ve kje je, zlobni jeziki pa provijo, da si tan negi ob mori i dpvize služi. No, to je vredik, saj je naša devizna balanca itak negativna, un pa bode si že drugo frčafelo poiska. Tejko za gnes. Srečno no dobro se mej te. Vaš Lujzek Canip je čez dan bolj ali manj prazen. Novi bungalovi bodo prve goste sprejeli že 20. septembra! foto: L. Kotar Do sredine septembra še dva bungalova ptujske toplice Letošnja letna kopalna sezona v Ptujskih toplicah je vse prej kot uspešna. Po oceni bo to najslabša sezona doslej. V prvem polletju je bil obisk manjši za 25 odstotkov, v juliju pa za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983. Kljub temu pa pri nekaterih storitvah beležijo večji fizični porast, predvsem pri pro- daji hrane, dalje pri vinu in žganih pijačah. Podobne rezultate pričakujejo tudi ob devet- mesečju. Lanske rekordne prodaje brezalko- holnih pijač in piva pa ni pričakovati. V campu imajo sicer manj obiskovalcev, kot so pričakovali, vendar je prihodek večji zaradi strukture gostov. Kar 90 odstotkov je namreč tujcev, za katere velrnjo višje cene. V campu ostanejo čez noč, sicer pa je čez dan prazen. Da bi pridobili čim več gostov so se včlanili v nemški CCD avtomoto klub. Več pa priča- kujejo tudi od povezovanja s podobnim ho- landskim klubom. V glavnem so obiskovalci zadovoljni z uslugami v campu, zatakne se le, ko je v top- licah veliko obiskovalcev. Takrat so na udaru sanitarije. V letu 1986 pa bodo zgradili sani- tarije tudi za camp. Bungalovi so zasedeni, prevladujejo domači gostje, le 30 odstotkov je tujcev. Nekaj stalnih obiskovalcev toplic pa prenočuje v gostišču Breg. Do srede septembra bodo zaključiH z grad- njo petega in šestega bungalova. Tako bodo pridobili 12 novih ležišč — z dodatnimi pa 18. Tako se bo število ležišč povečalo na 50. Za gradnjo bungalovov bodo porabili 10 milijo- nov dinarjev. Gradnjo financirata Železarna Jesenice in Ptujske toplice. Izvajalec del Marles Maribor se zelo trudi, da bi gradnjo do roka zaključili. Kljub slabšemu vremenu je te dni v toplicah več sto kopalcev (od 8{K) do 15(X)); zanimivo je tudi, da jih je v deževnih dnevih od 500 do 6()0. Rekord so imeli 4. in 5. avgusta, ko je bilo dnevno od 6 do 7 tisoč kopalcev. V nedeljo referendum v KS Ivanjkovci Po skrbnih pripravah in razpravah o pro- gramu razvoja krajevne skupnosti Ivanjkovci Bodo o tem dokončno odločih krajani te kra- jevne skupnosti na referendumu, ki bo v ne- deljo, 26. avgusta. Krajani se bodo odločali o samoprispevKu v denarju za sofinanciranje nalog, ki jih želijo uresničiti v krajevni skup- nosti v naslednjih petih letih. Glasovanje bo potekalo od 7. do 14. ure na (glasovalnih mestih DO neseliih: Cerovec. Dpbrovščak. Huibar. Ivanjkovci, Lahonci, Mali Brebrovnik. Miha- lovci, Libania, Pavlovski vrh, Runeč. 5tanov- no, Strezetiha. Vehčane, Žerovinci in Zvab. Na navedenih glasovalnih mestih se bodo krajani odločali o samoprispevku za čas od I. 10. 1984 do 30. 9. 1989, ko naj bi plačevali 2 odstotka od osebnega dohodka in od čistega dohodka tisti, ki se ukvarjajo s samostojno obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo, 1,5 odstotka od pokojnin in 4 odstotlce od novega katastrskega dohodka. Delavci na začasnem delu v tujini pa naj bi prispevali letno po 5.000 dinarjev. Računajo, da bodo na ta način zbrali v petin letih okoli 16.200.000 dinarjev. Polovico tega zneska načrtujejo porabiti za gramozira- nje in asfaltiranje cest. 20 odstotkov za vodovod Litmerk-Runec. 20 odstotkov za ureditev dvorane v Ivanjkovcih. zgraditev transforma- torske postaje in telefonslcega omrežja, po 5 odstotkov pa za potrebe gasilskih in drugih društev, širitev pokopališča in podobno. Upajo, da se bodo krajani v kar najvišjem številu odzvali, prišli na glasovalna mesta m z odločnim ZA podpHi program razvoja kra- jevne skupnosti, ki je tudi v skladu z njinovimi potrebami in stvarnimi možnostmi. - u na destrniku Pripravljajo 4. kmečki praznik četudi je destrniško turistično društvo med najmlajšimi tovrstnimi društvi v občini, se je znalo organizirati in vnesti turistični duh v svoj kraj. Letos je organizator že 4. kmečkega praznika, ki bo v nedeljo, 26. avgusta. Tega dne bodo krajane ,,zbudili" že ob sedmi uri zjutraj, potem jih bodo pustili pri ,,miru" do 13,30, ko bo pričela igrati kmečka godba. ,,Cisto zares program" se bo pričel ob 15. uri. Prireditveni prostor bo- do popestrili z nastopom terilj in predic, ki so to pravico sprejele že na pr- vem prazniku, sledila bo predstavitev nekaterih obrti s kmečkih dvorišč, ki že tonejo v pozabo in ki jih na ta način skušajo ,,zadržati". V program pri- reditve so zapisali tudi ročno žaganje lesa; zanimivo pa bo tudi tekmovanje v ročni molži krav. Kmečke žene pa bodo prikazale izdelovanje masla na star način. Prireditveni prostor bo na prostoru pred gasilskim domom. Vstopnica za letošnji kmečki praznik je razglednica Destrnika; vstop- nice bodo tudi žrebali. Prva nagrada bo pečeni odojek, druge so za sedaj skrivnost. Turistični dom so pričeli graditi; prišli so do kleti. Kupili so tudi že opeko in les; oboje so prispevali krajani. Z aktivnostmi pri gradnji oziroma z zbiranjem sredstev pa še nadaljujejo. Kot je povedal predsednik društva Otmar Simonič, sedaj počivajo, nadaljevali pa bodo, ko bodo zbrali po- trebna sredstva. V okviru kmečkega praznika bodo podelili tudi priznanja za urejene kmetije. S tekmovanjem so vnesli pravi tekmovalni duh; kmetje kar tekmu- jejo, kdo bo imel lepše urejeno okolje. Obiskovalcem bodo Destrničani ponudili domače specialitete pristno domačo kapljico in veliko zabave. Igral bo ansambel Vikija Ašiča iz Celja. Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo lepo nedeljo. MG Društvo diabetikov vabi na izlet 22. septembra organizira društvo diabetikov Ptuj enodnevni izlet v Logarsko dolino. Program izleta je sledeči: Ptuj—Kidričevo—Žalec—Polzela—Savinjski gaj Mozirje — Logarska dolina — Rinka. Malica bo v Žalcu v samopostrežni restavraciji ob 9. uri zjutraj. Odhod bo ob 7. uri zjutraj, udeleženci izleta pa se bodo zbrali na avtobusni postaji v Ptuju. V Ptuj se bodo vrnili okrog 20. ure zvečer. Cena izleta (prevoza) je 520 dinarjev. Prijave sprejemajo v pisarni društva na Hrvatskem trgu 5 v Ptuju: 22. in 29. avgusta od 9. do 11. ure. Zadnji rok prijave je 12. 9.; ob prijavi je potrebno tudi vplačati 520 dinariev. MED ZDOMCI V MORAVCIH Pomurje, pokrajina ob Muri, je bilo letošnji gostitelj devetega sre- čanja slovenskih društev Zahodne Evrope. Gosto naseljena ravnina obdana z Goričkim in Slovenskimi goricami, kjer valovi zlatorumeno klasje in se toči žlahtna kapljica, je središče slovenskega zdomstva. Murska Sobota, občina gostitelj, je imela ponovno priložnost, da se se- znani z delom naših rojakov na tu- jem. Pobuda za organizacijo sreča- nja je prišla iz republiške konferen- ce SZDL Slovenije predvsem zaradi izkušenj, ki jih imajo, saj vsako le- to drugo nedeljo v avgustu pri- pravljajo srečanja v nekoliko ožjem okviru. Srečanje v domovini je cenejSe in zato v sedanjih gospo- darskih razmerah tudi bolj upravi- čeno, množična udeležba pa je od- visna od tega, v katerem kraiu in v katerem času je srečanje. Šolske počitnice so po deželah različno ča- sovno razporejene, zato ne more- mo pričakovati, da bo vedno pri- sotnih vseh 46 društev. Geza Farkaš, sekretar SZDL Murska Sobota nam je zaupal, da je bila udeležba mnogo večja, kot so pričakovali. Pri razgovoru čla- nov KO za vprašanja naših delav- cev na tujem s predsedniki društev je bilo posebej poudarjeno delo mladih, generacije med 15 in 20 le- tom, saj je sodelovanje z njimi naj- bolj pomanjkljivo. Večja angažira- nost ZSM je nujna. Prišli so do spoznanja, da morajo ustvariti čim ugodnejše možnosti za vrnitev roja- kov v domovino. Spregovorili so tudi o desetem jubilejnem srečanju, ki naj bi bilo v Ljubljani. Vendar je bila v času te razprave največja skrb v tem, kako bodo to srečanje uspešno izpeljali do konca. Ze dopoldan so organizirali ogled Radenske in pripravili Veseli tobogan v kinu Park Murska Sobo- ta. Prijav za nastop je bilo precej, zato so na avdiciji morali nekaj na- stopov otrok skrajšati. Zato pa so otroci toliko več povedali za kuli- sami. Lidija, ki je pri babici v Staršah na počitnicah, zelo rada hodi v slo- vensko šolo, raje kot v nemško. Slavko iz Freiburga bo ostal štiri tedne v Sloveniji, saj ima tu dosti prijateljev, pa tudi s harmoniko si bo krajšal čas. Stanislav iz Berlina je recitiral Zupančičevo Dumo, za katero pravi, da si jo bo za vedno zapomnil in jo zna povedati ob vsa- kem času — tudi brez treme. Ro- bert iz Frankfurta se je kljub zatrje- vanju, da se na nastopu ne bo zmo- til, tresel kot šiba na vodi. Vsi pa so povedali eno: radi sodoma. Takšni so ti otroci naših zdomcev. Osrednja prireditev srečanja je bila v Moravskih Toplicah in se je pričela ob 15. uri z govorom Franca Šetinca, predsednika RK SZDL Slovenije in nadaljevala s kultur- nim programom in zabavo. Ob slavnostnem prostoru 9. srečanja je ,bilo postavljeno šotorišče, kjer so založbe razprostrle svoje knjige. Martin Zakonjšek je predstavljal Zvezo kulturnih organizacij, ki so- delujejo skupaj s pripravljalnim odborom. Državno založbo. Delav- sko enotnostjo, Mladinsko knjigo. Založbo Lipa in Pomurskim ti- skom. Povedal je, da je glavni na- men izkoristiti priložnost in delav- cem na začasnem delu v tujini pred- staviti in ponuditi literaturo, ki je v tujini ne morejo dobiti, vendar jim je nujno potrebna pri delu v dru- štvih. Predstavljene so leposlovne, zgodovinske in strokovne knjige ter lokalni časopisi. Odziv je bil izred- no lep, saj so precej prodali, precej pa tudi podarili. Otroške literature ni bilo v pogled, zato pa so za otro- ke poskrbeli drugače. Pripravili so cicibanov program. Starši so otroke pripeljali v ,,vrtec" in jih ob katerikoli uri so hoteli spet odpelja- li. Pripravili so gospodinjski, fri- zerski, knjižni, prometni in telova- dni kotiček, lutkovno predstavo: Zakaj fantki jočejo, risanke, li- kovne dejavnosti (slikanje, risa- nje, modeliranje, oblikovanje od- padnega materiala), glasbene de- javnosti z igricami in petjem pesmic in tako so zapolnili program med 15. in 23. uro. Vzgojiteljica Marije- ta je imela že eno uro po pričetku na seznamu 47 otrok. Da bo navdu- šenje nad Cicibanovim programom tako veliko, ni nihče pričakoval. Pohvaliti velja organizatorja za uspešen in zanimiv program, poln novitet, ki so zaposlile vse, od cici- banov do njihovih staršev, ki so se ob zvokih ansambla Vilija Petriča veselo zavrteli. Upamo lahko le še to, da bo tudi organizatorjem dese- tega jubilejnega srečanja uspelo kaj podobnega. Rosvita P. RAZGIBANO ŽIVLJENJE V LD TRNOVSKA VAS Lovska družina Trnovska vasje bila ustanovljena pred 38 leti. Lovci te družine so zelo delavni, saj so si z lastnimi sredstvi in z lastnim delom zgradili lep lovski dom. ki so ga odprii leta 1980. LD sedaj šteje skupaj s pripravniki 23 članov. Svojo aktivnost sedaj iz- ražajo predvsem v organiziranju raznih tekmovanj v streljanju z lovsko puško na glinaste golobe. udeležujejo pa se tudi v.seh tek- movanj, ki jih organizirata ZLD Ptuj in Maribor. Na tekmovanjih dosegajo dobre uspehe. Omembe vredno je tudi to. da LD Trnovska vas razvija lovski turizem z Av- strijo. Italijo in ZR Nemčijo. Ve- liko sredstev in skrbi vložijo tudi za ohranitev divjadi, med drugim vsako leto vložijo v svoja lovišča okoli 200 mladih fazančkov. V nedeljo 5. avgusta so lovci LD Trnovska vas pripravili in izvedli meddružinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Tekmovanja se je udeležilo nad 100 lovcev iz osmih družin pa tudi nekaj lovskih prijateljev iz sosed- nje .Avstrije. Najboljša strelca sta bila Ivan Klobučar v športnem stavu in Ivan Bezjak v lovskem stavu. oba iz LD Dobrava, tudi ekipno je ta družina zasedla prvo mesto, drugo mesto je pripadlo domačinom, tretje pa LD Voliči- na. LD Trnovska vas pa je v nede- ljo. 12. avgusta organizirala še člansko tekmovanje za prehodni pokal Krajevne skupnosti Trnovska vas. Pokal bo podeljen na proslavi ob krajevnem prazni- ku, prejel pa ga bo Franc Šušnik. S takimi in podobnimi srečanji in tekmovanji LD Trnovska vas prispeva k utrjevanju lovskega tovarištva in prijateljstva. Besedilo in posnetek: Al. Fe. Člar^ LD Trnovska vas na eni od strelskih vaji 6 - NAŠI DOPISNIKI 23. avgust 1984 - TEDNIK Cirkovce. 2. avgusta 1984: Slane Senica, Gaj 49; Milan Lubej. Sp. Jablane 9; Franc Paj, Pongerce 4; Cilka Lubej, Sp. Jablane 9; Stanko Sagadin, Mi- hovce 3; Jože Frangež, Sp. Jabla- ne 32; Bojan Potočnik. Sp. Jabla- ne 5; Jože Frangež, Sp. Jablane 33; Franc Petek. Sp. Jablane 45; Marjan Hergan. Zg. Jablane 2T; Zvonko Jerič. Dragonja vas 1; Milan Frangež, Cirkovce 3/1; Jože Premzl, Starošinci 33; Peter Petek, Slarošinci 5; Albin Vuk, Sp. Jablane 44/a; Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36; Jože Kramberger, Cirkovce 60/c; Ivan ZakelSek, Zg. Jablane 34; Emil Veler, Cirkovce 76; Franc Trčko. Cirkovce 59/a; Franc Gorjup, Dragonja vas 11; Milan Hergan, Sp. Jablane 15; Marjan Bukšek, Dragonja vas 6; Jože Pieteršek. Mihovce 60/a. Anton Strucl, Kungota 83; Franc Karo, Mestni vrh 19; Slav- ko Polanec, Grajenščak 25/a; Štefka Matjašič, Mestni vrh 34/a; Janez Veršič, Nova vas 16/a; Mirko Šilak, Žgečava 4; Oto Me- saric, Aškerčeva 17; Leopold Pemek, Rabelčja vas 20; Branko Mlinaric, Štuki 35; Emil Učakar, Potrčeva 50/a; Martin .Milošič, Spuhlja 38; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Jože Štumberger, Zagrebška 77; Jože Nadelsberger, Zg. Pristava 17; Vladimir Trafela, Ljubstava 38; Jože Kozel. Velika Varnica 57; Jakob Heber, Kraig- herjeva 35; Jože Skok, Velika Varnica 69; Slavko Kosec, De- senci 9; Ivan Vidmar. Pobrežje 24/a; Jakob Janžekovič, Strejaci 7; Marija Ciglar, Veliki vrh 5; Anton Ceh, Podvinci 48/a; Mirko Čuš. Bukovci 24/a; Milan Petek, Podvinci 68; Martin Majer, Mez- govci 57; Anton Polanec, Vareja 25; Silvo Topolovec, Aškerčeva 8; Ludvik Leber. Selška cesta 30; Milan Arnuš, Podvinci 92; Branko Visenjak, Slovenski trg 11; Franc Lacko. Drstelja 21; Milivoj Fe- renčič, Lovrenc 108/a; Franc Be- ranič, Lackova 22; Martin Potoč- nik, Cesta 8. avgusta 8; Martin Golob, Čehova 3; Milan Scidl, Aškerčeva 14; Marjan Maroh. Brstje 1; Ivan Zagoršek, Pacinje 31; Leon Šauperl. Gregorčičev d. 11; Darinka Vuk, Mihovci 72; Milena Obran, Zavrč 11; Stanis- lav Pernek, Trdobojci 37; Marjan Veršič. Budina 21; Avgust Kumer, Mestni vrh 31. ACJIS Ptuj. 7. avgusta 1984: Marjan Vrtič. Potrčeva 35; Av- gust Brlek, Pobrežje 0; Dragica Gajser, Kajuhova 2; Dragica Škripač, Gomilškova 12; Zvoni- mir Mere, Povodnova 10; Alojz Repič, Zg. Hajdina n. h.; Marjan Mere, Arbajterjeva 4. ŽELEZNIŠKE DELAVNICE, Ptuj, 14. avgusta 1984: Ivan Slukan, Velovlak 23, Franc Kumer, Destmik 29, Ro- man Samastur. Majšperk 36, Ivan Štrucl, CM drev. 9, Franc Kozel, Gomilškova 13, Alojz Cizerl. Mezgovci 62. Ivan Dekovič, Zi- herlova 5, Silvo Božičko, Tržeč46, Jože Kokovnik, Draženci 16, Franc Bombek, Cvetkovci 108, Alojz Tušak, Gorišnica 106, Go- razd Jurkovič, Kvedrova 5, Franc Hojžar, Podgorci 61, Peter Brmež. Kraigherjeva 20, Darja Tu.šak, Gorišnica 106, Dragica Trafela, Ljubstava 27. DESTRNIK, 16. avgusta 1984: Stanko Polič, Vintarovci 76, Alojz Arnuš, Destnik 49, Lidija Vastič, CM drev. 11, Franc Žmauc, Zasadi 14, Irena Arnuš, Deslrnik 38/a, Jožica Horvat, Svetinci 23 in Marjan Ozvatič, Loikivrh 1. .....„ . . . Športno društvo vabi krajane KS Turnišče k rekreaciji Kdor se želi sprostiti v naravi, nadihati svežega zraka in se znebiti odvečnih kilogramov, naj pride v park ob gradu, kjer imajo čist zrak, prožne in mehke poti, goz- dove, mir, petje ptic ob ribniku in urejeno športno igrišče. Kaj hočete še več? To je naša športna dvora- na, ki ji je strop nebo. Ne pot- rebujemo centralne kurjave, ne prezračevanja prostorov. In vse dobite zastonj! Če boste namenili rekreaciji vsaj toliko časa, kot ga naklonite popravljanju in čiščenju vašega avtomobila, bo tudi vaš motor, vaše srce, bolje delal in laže boste premagovali delovne napo- re. Na smuči pa boste pozimi stopili bolje pripravljeni kot prejšnja leta. Športniki §D Turnišče vam omogočajo ob koncu tedna, da se sprehodite, pretečete nekaj met- rov, zaigrate mali nogomet in si ob sobotah ogledate zanimiva sreča- nja v malem nogometu in pri tem spodbujate domače ekipe. Kajti v septembru se prične liga v malem nogometu in prav vi krajani ji lahko vlijete večji pomen z vašim obiskom. Veseli vas bomo in upa- mo, da bomo skupaj preživeli pri- jetne trenutke. Ne postopajte le okrog lastne hiše, temveč se nam pridružite pri rekreaciji. ZB Hudobneži če na sprehodu se ozreš, ko po parku greš. veliko stvari opaziš, marsikaj izveš. Če na klopi v parku malo kdaj posedaš, povsod cvetlične grede opustošene gledaš. Kakor hitro vrtnarji park so uredili, že ljudje hudobni vse so populili. Če ob Dravi te popelje pot. polomljene luči te spremljajo povsod. Komu tema bolj ugaja resnica zanj je ta, da revež v svoji glavi tudi temo ima. Naj jih je fantalin polomil ali par zaljubljeni, srčne kulture nima, dorasel družbi ni. Bilo nujno bi in prav, da bi paznik skrit vse te zlikovce pobral in v zapor jih dal hladit. T. M. Zinka Učbenike in šolske potrebščine v dobro založeni prodajalni — poslovalnici Mladinske knjige na Titovem trgu v Ptuju te dni starši šoloobveznih otrok, pa tudi učenci tako osnovnih kot srednjih šol pridno kupujejo učbenike in druge šolske potrebščine, kijih bodo potrebovali v novem šolskem letu v osnovnih šolah in v usmeritvah srednjega izobraževanja. Med obiskom v tej knjigami in papirnici sem od prijaznih prodajalk zvedel, daje v prodajalni veliko večji promet v času šolskih počitnic v dopoldanskem času. dočim popoldne je mnogo manj nakupoval- cev. Med šolskim letom je navadno obratno. Zvedel sem tudi, da imajo v zalogi dovolj učbenikov, saj so sijih pravočasno . nabavili, razen seveda tistih, ki so še v tisku. Pravijo tudi, daje po 15. avgustu promet večji, se pač pozna, da se bliža začetek novega šol- skega leta. Zlatko Novak Hvala tov. Dominko! Rad bi se javno zahvalil avtomehaniku Zvonku Dominku Ob Studenčnici 4 v Ptuju, ki mi je omogočil neobvezno počitniško prakso. Končal sem prvi letnik kovinarske šole v ptujskem srednješolskem centru in se odločil za poklic avto- mehanika. K potrditvi moje odločitve je mnogo pripomoglo tudi delo v mehanični delavnici tovariša Dominka. Ni bil dolžan, da me sprejme v enomesečni praktični uk, vendar je to z veseljem storil. Zaupal mi je številna avtomehanična dela ob katerih sem se naučil mnogo več, kot če bi preštudiral debele učne knjige s tega področja. Tudi njegov odnos do mladega človeka, ki se šele uvaja v skrivnosti a\ tomehanike. je vreden pohvale in je vsekakor spodbuda za mojo poklicno odločitev. Hvala tov. Dominko z željo, da bi imeli še več posnemalcev. Jože Murata. Kidričevo SREČANJE V STUnGARTU Tudi letos sem preživela 4 tedne prijetnega oddiha pri hčerkini družini v Stuttgartu. Zjutraj so se vsi razkropili na svoja delovna mesta. Ostala sem sama doma. Pri vratih je pozvonilo, grem odpirat. Mlad, postaven moški se predstavi in pove, da so pripeljaU video televizijo, če je kdo doma, da bo ahko to prevzel in plačal. Ko mu povem, da sem o tem informirana in da je vse pripravljeno, stopi na ulico in s kolegom prineseta to drago napravo v startovanje ter jo namestita v dnevni sobi. Ko ju pri delu opazujem in gledam ta dragoceni aparat, mi usta kar sama od sebe spregovore, ob globokem vzdihu: besede: ah, to je popolnoma nepo- trebno. Tehnik mi nato pokaže račun in pripomni, to je izredno draga reč, to je luksuz. Pri tem se ogleda po stanovanju, ki se mu je očividno zdelo razkošno, kajti takoj je rekel: vse to ni človeškova sreča. Opazila sem. da ima željo se malo pogovoriti. Povabila sem ga, da sede, kar je z veseljem storil, odklonil pa je ponujeno mu domačo kapljico, pač pa sije prižgal cigareto in začel pripovedovati. Kar vrelo je iz njega. Slutila sem, da ima zaupanje vame. Začel je, da se ne more vživeti v tukajšnjega hladnega človeka, ki ima vsega preveč in še več hoče, pri tem pa čisto nič ne ve, kako se živi v revščini. Poglejte, jaz pokadim na dan najmanj eno škatlo cigaret, kar mi ni potrebno. Pri tem pa vem, da bi se s tem lahko na dan preživela ena lačna družina. Saj jaz pošljem vsak mesec 30 DM (nemških mark) za reveže, a boli me ko vidim, da so milijonarji, ki ne žvrtujejo niti pfeniga injim samo »jaz« nekaj pomeni. Kako dolgo bo še to trajalo, kdaj bo se svet spreobrnil, prej bo vse porušeno. Saj imam komaj 29 let in še nimam dovolj izkušenj, ampak imam mater, kije preprosta Turkinja, ni izob- ražena, a je odlična gospodinja in jo imam nadvse rad. Imam dobro ženo in tri otroke, tudi nje zelo ljubim, a ta ljubezen do matere je povsem nekaj drugega, nekaj brezmejnega, nekaj, kar se ne da opisati. Tudi očeta sem imel zelo rad, bilje strog, tepel me ni nikoli, a imel sem pred njim rešpekt. Mati meje večkrat našeškala, vendar seje nisem nikoli bal. Oče seje pri 44 letih smrtno ponesrečil, a dobro se spominjam, kako je nam otrokom govoril: če boste ostah pravični, boste doživeli mnogo škode, toda sovražnikov ne boste imeli. Bilo je v Turčiji. Prišel sem v neko delavnico in opazil 12-Ietnega dečka pri delu čepe na tleh. Vprašal sem ga koliko je star. Ni mi vedel povedati. Ni znal ne brati ne pisati. V šolo ni hodil, oče mu je umrl, ostala je mati z malimi otroci in on najstarejši, je moral najti delo, da bi materi pomagal preživeti družino. Sam je bil obut v raztrgane slape, imel je kratke hlače in raztrgano srajco, moral je delati za druge . .. Isti dan sem obiskal izven mesta — veste jaz sem raje na deželi, mesta sem tukaj v Nemčiji sit, materializma ne maram — preprosto turško družino. Ni- majo radia, ne televizije, pa so vendar kljub revščini tako srečni! Har- monija vlada pri njih, radi se imajo in znajo biti zadovoljni. Zdravi so. Joj, kako je tam doli pri nas vse drugače! Dober zrak in ljudje se ob srečanju prijazno pozdravljajo, govore med seboj in se zanimajo eden za drugega, kaico živi. Tukaj pa hodimo, bolje: bežimo, eden mimo drugega, hladno, brez občutka , , , Potem mi je še povedal: naši ljudje se počasi selijo v domovino. Pred kratkim (bilo je letošnjo pomlad), so Turki iz občine Duisburg izvedeli, da oblast želi. da bi se naj izselili proti primerni odpravnini. In tako se jih je v par dneh iz predmestja Duisburga v Severni Nemčiji izselilo pettisoč turških družin. In kakšne so bile posledice? Dosegli so ravno nasprotno, kot je oblast želela. Tamkajšnje življenje je dobesedno zamrlo. Trgovci niso imeli komu prodajati, gostinci so ostali brez prometa, zdravniki brez zaslužka in tako naprej. Nastala je prava verižna reakcija . . . Končati sva morala pomenek in razšla sva se kot dobra prijatelja. Ko je popoldne prišla hčerka iz službe, sem ji povedala moj doživljaj. Toda navdušila je nisem, kajti ni se mogla strinjati z obisko- valčevo trditvijo, da dragoceno opremljeno stanovanje ni sreča. Rekla je: če pomislim, kako težko je bilo v tujini med tujci začeti ustvarjati, potem sem res lahko zadovoljna, daje iz dela pridnih rok in uma vse to nastalo. Srečna sem. četudi bi včasih za kozarec vode iz domačega studenca dala vse, kar imam, tako domotožje me prime. Ni pa samo imetje, kar me osrečuje, vse bolj sem srečna zato, da imam možnost, da lahko pomagam tistim, ki nimajo in jih osrečujem. Imam urejeno družinsko življenje, zadovoljni smo vseeno gojimo upanje, da se nekoč vrnemo v domovino. Ema Meškova MLADINCI IZ DESTRNIKA IN TRNOVSKE VASI SMO BILI SKUPAJ NA IZLETU Junij, julij in avgust so trije meseci, ko nas že sama misel vleče na morje, v nas gori želja, da se vržemo v valove, da se predamo sončnim žar- kom ter da pozabimo na skrbi, ki nas pestijo iz dneva v dan. Vendar se v današnjem času vsakomur ta že- lja ne more i.7polniti. Vsi vemo, da so štipendije nizke, cene pa zelo visoke. O vsem tem smo razmišljali tudi mladinci iz Destrnika. Na svojih rednih sestankih smo raz- pravljali mnogokrat o izletu. Vsi so bili takoj za to, da si privoščimo izlet in to ne enodnevnega, pač pa vsaj za dva dni. Razmišljali smo ali v pla- nine ali na morje. Dokončno se nismo mogli od- ločiti, saj sta bili obe varianti m.ikavni. Mladinci iz Trnovske vasi so se odločili, da grejo na morje. Ker pa jih je bilo premalo za svoj avtobus, smo se tudi mi odločili, da gremo zraven. Cena izleta pa tudi ni bila visoka. OO ZSMS Destrnik šteje mnogo mladincev, aktivnih jih je le okrog dvajset. In zakaj ne bi teh aktivnih na nek način na- gradili? Denar smo si pridobili na dveh prireditvah, kjer smo vložiH nekaj dela in truda. Vsota de- narja na našem žiro računu je bila dovolj visoka, da smo lahko razmišljali o izletu. Še prej pa je bilo potrebno nabaviti nove klopi za mladinsko sobo, kajti stare klopi in stoli so bili že dotrajani. Zato smo najprej kupili lepe lesene klopi za celo- ten prostor. Ostali denar pa smo namenili izletu. Štirinajst dni pred izletom smo zopet imeli mladinski sestanek. Naša odločitev je bila takšna; vsak mladinec, ki je delal na obeh prire- ditvah, plača za izlet le 300 din; tisti, ki so delali le na eni prireditvi 500 din; ostali so plačali 1000 din. Ostali denar pa je prispevala naša OO. Na tak način smo mladince želeli spodbuditi k aktivnejšemu delu. V soboto, 28. julija smo se ob 5. uri zjutraj odpravili vsi dobre volje proti morju. Na izlet je šlo 17 mladincev iz Destrnika in 21 iz Trnovske vasi. 2e ob 10. uri smo prispeli v Koper, kjer nas je razveselilo lepo sončno vreme. Komaj smo ča- kali, da se ohladimo v vodi in zato smo se kar ta- koj odpeljaH v Portorož kopat. Dan je mnogo prehitro minil in treba je bilo iti nazaj v Koper na večerjo. Tu pa nas je čakalo novo presenečenje, saj je bila prav ta večer koprska noč. Mladi smo pač takšni, da radi plešemo in se veselimo. Izbira glasbe je bila pestra, saj so igrali kar trije ansambli. Našo pozornost je takoj pri- tegnil ansambel Modra reka. Skupaj smo se posedli za mize in nestrpno čakali, da bo ansam- bel ponovno zaigral. Tedaj smo odšli skoraj vsi na plesišče in zaplesali ter si dobili nešteto gledal- cev, ki so nas le gledali, na plesišče pa si niso_ upali. Očitno je bilo, da niso vsi tako korajžni kot smo Štajerci. Ure so prehitro tekle in treba je bilo iti vsaj malo spat, kajti zjutraj je bilo treba zgodaj vsta- ti. V nedeljo zjutraj smo se odpeljali v Portorož in kot nalašč je bilo vreme spet čudovito. Čas je tekel in treba je bilo kreniti proti domu. Vendar ne kar naravnost domov. Nekaj si je bilo še po- trebno ogledati. Ustavili smo se, da smo si ogle- dali še Škocjanske jame in v njej čudovite lepote, ki jih je ustvarila narava. Dobre volje nam ni mogla pokvariti niti vožnja z avtobusom. Veliko je bilo šal in smeha, pa tudi petja ni manjkalo, saj je bil z nami tudi harmonikar. Naš šofer Štefan, domačin, pa se je tudi izka- zal kot dober šofer, saj nas je srečno pripeljal domov. Takšen izlet smo imeli destrniški in trnovski mladinci. Morda se bo še kdo odločil in bo pri- hodnjič šel z nami. Ne, med nami ni bilo opaziti, da smo bili iz dveh mladinskih organizacij, saj smo bili kot eden. Mi vsi si namreč še želimo, da se kaj takega kmalu ponovi. Tokrat pa morda v gore. Seveda si moramo prej še prislužiti denar, vendar to ne bo težko, saj vemo, da če človek najprej trpi, lahko potem kaj lepega doživi. Metka, TINKA JE POSTALA MAMICA Pred štirimi tedni je nemška doga, last Baklanovih iz Prešer- nove 23/a v Ptuju, skotila osem mladičev. Takrat seveda še niso gledaH, vsi krmežljavi so se stiskali k materi Tinki in pridno sesali. Čez nekaj dni je prišel veterinar, ki je izločil dve psički zaradi omejenega števila mladičev, ki jih lahko prehrani doga z rodov- nikom. Zdaj že veselo tekajo, cvilijo in mahajo z repki. Ne zadostuje jim več Tinkino mleko, pač pa jim morajo mleko kupovati, jejo že tudi mesno hrano. Njihov prostor je na vrtu za hišo. Njihov prostor sumno čuva. Vendar me je z domačimi spustila k njim, čez nekaj časa sem se celo lahko igrala z n]im\. Nikakor se jih nisem naučila razločevati. Pomagal mi je njihov glavni oskrbnik, 23-letni IVIilan: ,,Saj vidiš. Gora je naj- močnejša, prava ženska, vedno prva pri skledi. Gal je ta z belo liso. Goro je najživahnejši, Celo ima na koncu repka belo liso, to pa sta še Grom in Giro. Čisto eno- stavno." Pravzaprav Milana in njegovega brata Ivota poznam že dolgo in se tudi Tinke spomnim še kot mla- diča, a sem Milana vseeno prosila, naj pove nekaj podatkov o njihovi ljubljenki. ,,Ja, imam jo že tri leta. To je zdaj njeno prvo gnezdo. Na parje- nje smo jo peljali k Poliksu, to je edina nemška doga na Ptuju, poleg moje. Je štiri leta starejši. Seveda so tudi tu bili heci, najprej ni hotel . . ." Kako si se odločil ravno za nem- ško dogo in še za psico? ,,Hotel sem velikega in kratko- dlakega psa. Doge so mi bile zme- raj všeč. Psica pa je zato, ker imajo pač vsi rajši pse, ta je še edina ostala v gnezdu. Zdaj, ko imamo naraščaj, je res malo več dela." Kaj zahteva pes, kot je nemška doga? ,,Zahteva dosti gibanja. Poje ne tako veliko, kot nekateri mislijo. Njen jedilnik sestavljam iz mesa in zelenjave. Seveda moram skrbeti za njo. Na sprehode je velikokrat pelje Ivo (ali pa on njega), doma mi pomagata starša." Izvlekla sem iz njega še to, da bojo mladiči čez dva tedna godni za oditi v svet, čeprav so mu zelo prirasli k srcu. Njihova cena v Sloveniji je sedaj 2,5 M, sicer pa je dobila Tinka na meritvah odlično oceno. In ko sem gledala ljubko družinico, sem se spomnila, da je pes dober človekov prijatelj, če ima dobre gospodarje, kot so Baklanovi. Milena C. S Tinko imam veselje, je povedal Milan foto: mc EDNIK - 23. avgust 1984 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Velika množina gradiva, najde- nega na območju antičnega Po- etovija. je izdelana iz stekla. Večina steklenih predmetov je bila najdena v grobovih. Med njimi je precejšnje število ceUh kroglastih in pravokotnih žar; balzamariji s kapljastim, stožča- stim. odebeljenim ali okroglim trupom; kroglaste, pravokotne in trebušaste steklenice; vrči. krožniki, skodelice; čaše. kozarci, ovratnice, zapestnice, prstani in drugo. Za razliko od teh pa so stekleni predmeti iz naselbinskih plasti v glavnem poškodovani, .so v kosih in le včasih se je od te ali one oblike posod ohranil le delček dna. ustja ali ročaja. Steklovina, iz katere so izdelani ti izdelki je raznobarvna, prosojna, prozorna ali motna. Tako imamo predmete z mlečno belo barvo, rjavkasto zeleno, zelenkasto modro, itd. Steklene predmete so v antiki i/delovali na različne načine. Tako z vlivanjem v modele s pomočjo pihanja, z navijanjem segretega jedra, s pihanjem in z brušenjem že izdelanega predmeta. Čeprav .so na našem območju stekleni izdelki znani že v prazgodovi- ni, pa so le-tc v zgodnji antiki uvažali iz Italije. Pozneje pa so začeli i/xlelovati take izdelke tudi na našem območju. O tem nam nedvomno pričajo odkriti sledovi peči za taljenje stekla na Spodnji Hajdini in v Rabelčji vasi. Besedilo in posnetek: B. Jevremov Amorfno steklo, odkrito v peči za taljenja stekla na Spodnji Hajdini; trebušasta steklenica z valjastim vratom in trakastim ročajem (inv. št.: AR 12.096) in čaša (inv. št.: AR 12.115), odkriti v grobovih na Zgornjem Bregu. Lično urejeni panoji pred ptujsko Blagovnico vabijo na ogled najboljših filmskih stvaritev v letošnjem letu Foto: L. Kotar Danes začetek kulturnih srečanj čeprav ne bo še uradne slovesnosti, se danes natanko opoldan začnejo 12. ptuj.ska kulturna srečanja z otvoritvijo letošnje slikarske kolonije Poetovio-Ptuj. na kateri sodeluje 13 slikarjev iz Slovenije in Hrvatske. Od 25. avgusta pa do 4. septembra pa bo ptujski kino prizorišče predstav z najboljšimi letošnjimi jugoslovanskimi fdmi. Enajstjih bomo videli v enajstih dneh. večina med njimi pa se ponaša tudi z imenitnimi festivalskimi odličji. Skupno bo letos na dvanajstih ptujskih kulturnih srečanjih 16 različnih prireditev z likovnega, glasbenega, filmskega, folklornega, gledališkega, literarnega, lutkovnega, plesnega in foto- grafskega področja. mš /Ansambel Francija Zemeta na XIII. festivalu Stari znanci iz Ljutomera Predstavljamo ansamble XV. festivala Tokrat predstavljamo že tretjo skupino an- samblov, ki .se bodo predstavili ptujskemu občinstvu na XV. festivalu domače zabavne glasbe, ki bo 7. in 8. septembra v Ptuju. Ansambel Francija Zemeta bo letos že de- setič nastopil na festivalu. Ansambel ima sedež v Vojniku, na VIII. festivalu je dobil drugo nagrado občinstva, sicer pa je bil enkrat srebrni, enkrat pa bronasti. Stari znanci iz Ljutomera so letos uspešno opravili avdicijo in bodo prvič nastopili na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, v okviru festivala. Priznani sansambel Veseli planšarji iz Ljubljane je že lani bil prijavljen za festival, vendar zaradi kadrovskih sprememb v an- samblu ni mogel nastopiti. Upajmo, da bo letos vse v redu in da se bodo planšarji uspešno predstavili številnemu festivalskemu občin- stvu. Po dokaj dolgi odsotnosti bodo letos v Ptuj prišli tudi Veseli hmeljarji iz Šempetra v Sa- vinjski dolini. Ansambel praznuje letos dvaj- setletnico svojega delovanja, v Ptuju pa so nastopili na II. festivalu. Trio Simona Ocvirka s pevcema prihaja iz Polzele. Mladi Polzelčani bodo prvič nastopili na festivalu. Oglarji iz Školje Loke so prvič prišli na XI. festival. Nato so bili naši redni gostje, torej bodo letos nastopih že petič. Doslej so biU vedno zlati, tako imajo že štiri zlate Orfejeve značke. L ■--MITJA MERŠOL-- 26. nadaljevanje MODERNI TISK Tudi v tisku, ki je vse od Gutenberga naprej vlekel s seboj razne me- hanične in proizvodne probleme, predstavljajo zadnja desetletja v pretek- lem stoletju precejšen /areobrat. Spremenila se je zlasti metoda tiska, ki je tiila tako rekoč od 15. stoletja enaka in je postala sodobna šele proti kon- ^ prejšnjega stoletja. Visoki tisk, ki so ga uvedli v 15. stoletju, so tiskarji sicer izboljšali in povečali in je kasneje deloval na parni pogon, toda po- stopek tiskanja je bil v bistvu vedno enak. Večina časopisnih naklad je Ostala še naprej majhna — vsaj glede na današnje razmere — in le neka- teri časopisi so presegli naklado petinosemdeset tisoč izvodov na dan. V jetu 1870 je bilo praktično nemogoče v eni uri natisniti več kot deset tisoč •svodov štiristranskega časopisa. Kljub temu je veliko časopisov izhajalo najmanj osmih ali dvanajstih straneh. Naenkrat je bilo moč tiskati po štiri strani, po dve na vsaki strani papirnate pole. Toda vsako polo je bilo treba potiskati ročno v tiskarski stroj. In če- tudi je lastnik časopisa uporabljal dva ali tri tiskarske stroje hkrati, je bilo tfeba vse pole zbirati in pregibati ročno. V takšnih razmerah je proizvo- Sa dnevnika ne glede na obseg ali naklado zahtevala ogromno dela ti- skarjev in njihovih pomočnikov in pogosto se je pripetilo, da je povpraše- vanje po časopisu preseglo naklado. Celo pri jutranjskih, ki jih je bilo ■Mogoče tiskati ponoči, so bile težave z jutranjo dostavo, ker je navzlic •dolgim nočnim uram zmanjkovalo časa. Stroški tiska so bili zelo visoki. Poleg dela in papirja je bilo treba plačevati tudi visoke vsote za črke. Te so se naglo izrabljale in jih je bilo ^■■eba zamenjati vsaj štirikrat na leto. Odgovor na te probleme se je začel porajati v letih 1870—1880. Veli- ko je pomenilo že to, da so se začeli uresničevati poizkusi, ki so jih delali že od leta 1800, s pomočjo katerih so začeli delati časopisni papir iz celu- loze in ne iz cunj. Tako je bilo papirja na voljo več, hkrati pa se je mo- čno pocenil. Papir, ki je bil prej na voljo samo v polah, so tiskarji sedaj dobivali tudi v rolah. Te so lahko spuščali skozi tiskarski stroj v enako- mernem in nenehnem teku in to tako, da je bila tiskana na obeh straneh in nato avtomatično rezana. S tem so tiskarji naredili ,,popolni" časopis. Ze leta 1871 so v newyorškem podjetju R. Hoe and Co. razvili in izdelali prvi rotacijski stroj. Imenovali so ga ,,prvi tiskarski rotacijski stroj z zbi- ralnim in razdelilnim cilindrom." Najprej ga je uporabljal londonski Lloyd's Weekly Newspaper (1874), za njim New York Tribune; kasneje pa časopisi po vsem svetu. Na tem stroju seje dalo tiskati osem strani ča- sopisa, ki pa jih je bilo treba še vedno ročno zvijati. ,,Dvojno izpopol- njeni" stroj iz leta 1874 pa je že lahko tiskal dvanajst ali šestnajst stranski časopis. Stroj je tudi že imel avtomatično napravo za zlaganje. Rotacijski stroj so nato še izpopolnjevali in tako je 1895. leta lahko že natisnil osem- inštirideset tisoč izvodov šestnajstranskega časopisa v eni uri. MERGENTHALERJEV LINGTVPE z uvedbo rotacijskih strojev so lastniki časopisnih tiskarn seveda re- šili le en del problema pri tisku. Tiskarske črke so morali stavci v pripravi stavka pred tiskom še vedno postavljati ročno, črko za črko. To je bilo dolgotrajno in zamudno delo. Poleg tega je bilo treba po vsem tisku sta- vek spet raztaviti in črke pripraviti za novo rabo. Zato so si v grafični proizvodnji močno prizadevali, da bi iznašli način, s pomočjo katerega bi tiskarske črke stavili mehanično. Samo v Združenih državah Amerike so pred letom 1840 razni grafični navdušenci prijavili kakih štirideset paten- tov za stavne stroje, toda noben izmed njih ni bil zadosti ustrezen. Sele Ottmar Mergenthaler, Nemec, ki se je leta 1872 preselil v Združene drža- ve, je napravil prvi stavni stroj, ki je resnično zadoščal potrebam tedanje grafične industrije. Stroj je naredil leta 1874 po osmih letih poizkusov. Mergenthaler je bil urar, ki se je najprej zaposlil v V-ashingtonu. Sprva se je ukvarjal s popravljanjem ur, potem pa se je posvetil izdelavi stavnega stroja. Leta 1876 se je preselil v Baltimore. Tam je dobil finan- čno podporo podjetja za izdelavo znanstvene opreme, hkrati pa so ga podprli še trije vplivni ameriški časopisi New York Tribune, Chicago Dai- ly News in Lousville Courier-Journal. Stavni stroj je naredil in patentiral leta 1884. Prvi tak stroj (ki ga je še izboljšal Philip Dodge) je začel delo- vati pri časopisu New York Tribune leta 1886, kmalu zatem pa še pri Chi- cago Daily Nevvs. Leto kasneje je že delovalo petinpetdeset takšnih stro- jev, deset let kasneje pa jih je bilo v rabi po vsem svetu že tri tisoč. Ko je Megenthaler leta 1899 umrl, so njegove tovarne proizvajale te stroje v Angliji, Nemčiji in ZDA. Megenthalerjev stroj je znan z imenom linotype (ime izvira iz izraza line — črta ali vrsta), ker je stavil črke vrsto za vrsto, modelirane v svincu in upravljane s pomočjo tastature, podobne tastaturi na pisalnem stroju. Megenthalerjev linotype so kasneje še izpopolnjevali in pojavljali so se novi modeli njegovega stroja. Uvajali so tudi druge stroje. Eden med njimi je bil Lanstonov monotype, ki ga je v ZDA patentiral leta 1887 Tolbert Lanston. Ta stroj je stavil posamične črke in so ga uporabljali bolj za tisk revij in knjig. Linotypu podoben stroj je bil intertype, ki ga je uvedel Herman Ridder, založnik newyorškega časopisa Staats-Zeitung. Prvič so ga uporabili leta 1913. Naslove in večino reklam pa so še vedno stavili ročno — do leta 1906, ko sta VVashington Ludlow in William Reade ustanovila tipografsko družbo Ludlow in v njej začela izdelovati stroje ,,ludlow", ki so rabili za stavljenje večjih črkovnih enot za naslove in reklame. MARX KOT NOVINAR ,,Sodim, da novinarstvo v naših razmerah ni več tisto, kar je bilo ne-, koč, skratka, to ni več samo poklicno delo v ožjem pomenu besede, tem- več politična dejavnost, ki vključuje dosti širši krog ljudi, kot so samo novinarji. Zato bi po mojem moral iz celotno informiranje veljati enoten kodeks političnih in moralnih norm, v njegovem okviru pa bi morali po- sebej regulirati tudi specifična vprašanja poklicnih novinarjev." Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 23. avgust 1984 - TEDNIK liCna karta orb „Pap Pavle - Šilja" Omladinska radna brigada formirana je prvi put 1970. godine i učestvovala je u II smeni SORA ,,He Cakovec 79". Brigada je bro- jala 42 brigadira, od tega 11 devo- jaka. Od ukupnog broja brigadira 21 je član SKJ. Brigada je bila 5 puta udarna, osvojila je 16 pojedinačnih udarni- štva, 22 pohvale. Povelju društve- nih aktivnosti. Traku oslobodjenja Medjimurja, priznanje RK SSOH ,,Vladimir Nazor" i Plaketu SSOJ- a ,,Veljko Vlahovič". 1980. godine brigada je učestova- la u III smeni SORA ,,Sarajevo 80", brojala je 52 brigadira, od toga 13 devojaka, 4 pionira i 8 čla- nova SKJ. Omladinska radna brigada je bila 4 puta udarna, osvojila je 9 pojedinačnih udarništava i 9 po- hvala. 1981. godine brigada je učestvo- vala u II smeni SORA ,,Titograd 81". Brigada je brojala 50 brigadi- ra, od toga 16 devojaka, tri pionira i 17 članova SKJ. Brigada je 5 puta proglašena udarnom, osvojila je 13 pojedina- čnih udarništva i 11 pohvale. Po- velju društvenih aktivnosti. Traku akcije in Plaketu RK SSO Črne Go- re ,,Budo Tomovič" za izuzetne re- zultate postignute u radnim i dru- štvenim aktivnostima na SORA. 1982. godine brigada je učestvo- vala u III smeni SORA ,,Gospič 82". Brojala je 55 brigadira od če- ga 20 devojaka, 4 pionira, 14 člano- va SKJ. Brigada je proglašena 5 puta. udarnom, osvojila? je Povelju dru- štvenih aktivnosti. Traku akcije, Plaketu RK SSO Hrvatske „Vladi- mir Nazor", 13 pojedinačnih udar- ništava i 13 pohvala. 1983. godine brigada je učestova- la u III smieni SORA ,,Sava 83". Brigadu je sačinjavalo 70 brigadira, od toga 21 devojaka. Brigada je proglašena 6 puta udarnom, osvojila je povelju dru- štvenih aktivnosti. Traku ORA ,,Sedam sekretara SKOJ-a", 22 po- jedinačna udarništva i 22 pohvale. Na osnovu postignutih rezultata osvojila je Plaketu SSOJ-a ,,Veljko Vlahovič". Ove 1984. godine brigada učest- vuje u III smeni SORA ,,Slovenske gorice 84". Brigadu čini 43 briga- dira od toga 13 devojaka, 5 pionira i 6 člana SKJ. Za izdatno malico cesto poskrbijo tudi domačini Foto: M. Ozmec Dobrovoljno davanje krvi u srijedu omladinci naše bri- gade bili su dobrovoljni davaoci krvi. Svi koji su davali krv bili su poštedjeni poslije podnevnog odlaska na trasu. Jedino što su pojedinci bili toliko drugari da su bez obzira na davanje krvi otišli, da rade na trasu. Pa bi bilo poš- teno od nas, da im odamo največe priznanje za korist brigade. Naš barba je takodjer bio dobro- voljni davalac pa je zbilja bilo fenomenalno. ORN »Bratstvo i jedinstvo« Trasa Evo , ioš malo i prodje naš, to- liko očekivani, prvi radni dan na SOR-a Slovenske Gorice '84. I pored volje brigadira, da se ovaj dan udarnički radi, on se ipak nije završio radno, a u tome nas je omela kisa. Inače, trasa na kojoj smo danas bili je sasvim dobra, čak mnogo boli a od onoga čemu smo se mi nadali. Brigada le radila 30 min. i došla do zaključka, da se na ovakvom terenu ipak mogu postiči dobri radni rezultati. Naš prvi radni dan se završio opštim druženjem svih brigadira uz pesmu i igru. Ipak su mnogi jedva dočekali, da se vrate u na- selje. Nadamo se, da sutra neče padati kisa! ORB »Ivo Lola-Ribar« Jugoslavijo, ovdje ORA »Slovenske gorice '84" Jugoslavijo! Ovdje bratstvo! Jugoslavijo! Ovdje jedinstvo! Jugoslavijo! Ovdje bratstvo i jedinstvo! Jugoslavijo! Ovdje ORA »Slovenske gorice '84« Ovdje je pjesma i ljubav. Ovdje se gradi, radi, pjeva, ovdje se radi nešto što se zove sloga. Ovdje se radja Jugoslavija, a Jugoslavija to je kad imaš do- voljno i hljeba i vode i sunca, to je kad živiš ne zato, da bi živio, nego da-b^cadio, čuvao i voleo i sebe i druge. Jugoslavijo, ovdje je mladost. Ovdje je tvoja snaga na koju ti s pravom računaš, ovdje je tvoje srce, mlado, ali jako srce, koje ti obečava dug i slobodan život. Jugoslavijo, sve za tebe! Ovdje su žuljevi, lopate i krampovi, ovdje je prijateljstvo Jugoslavijo, s nama je i Tito. On je u našim pjesmama, on je u našim prebačenim normama, on je na našim prošlim, sadašnjim i bu- dučim vidicima. Jugoslavijo, on živi s nama, mi živimo s tobom, zato smo poput našeg socij alizma: Socijahzam u nama mi sa socija- lizmom. Jugoslavijo! Mi gradimo. Šta gradimo? Puteve, nasipe, kanale, jezera, mostove, pruge ... Mi gradimo nešto neraskidivo i jako, nešto što nas povezuje s tobom, mi gradimo tebe, a gradeči tebe mi gradimo sebe. Jugoslavijo, zato smo jaki! ORB »Vukica Mitrovič-Sunja« Predstavitev MDB »Ustanovnega kongresa KPS" Trbovlje Ob 40-letnici ustanovnega kongresa, kije bila 18. aprila 1977, je iz OK ZSMS Trbovlje prišla pobuda o ustanovitvi brigade, ki naj bi imela ime UK. Sam predlog je na DPO bil sprejet omenjenega dne na Čebinah. Na tem zgodovinskem mestu je narodni heroj Miha Marinko svečano predal prapor mladincem, ki naj bi istega leta nastopili kot brigadirji pod tem častnim praporom in imenom. Od tega dne naprej se je brigada udeležila mnogih akcij, kakor lokalnih tako tudi republiških in dosegla visoko prisvojena opravljena dela na področjih idejnopolitičnega kakor tudi na samih deloviščih. Ustanovnega leta seje brigada udeležila ZMDA Posočje in dosegla republiško priznanje trak akcije, kakor tudi druga družbena priznanja na v.seh področjih dela. Od tega leta dalje seje brigada udeležila naslednjih akcij: leta 1978 ZMDA Slovenske gorice, leta 1979 ZMDA Suha krajina, leta 1980 ZMDA Sava; leta 1981 ZMDA Posočje. 1982 ZMDA Paračin, 1983 ZMDA Slovenske gorice. Na vseh dosedaniih akciiah ie hrieada doseela republiška priznanja za delo na delovišču in za delo na področju interesnih dejavnosti trask akcij e,a leta 1981 plaketo Vladimir Nazor in leta 1982 v Paračinu plaketo 19. septembra. Letos smo se zopet zbrali in prišli na ZMDA Slovenske gorice, da s svojim delom prispevamo k razvoju in širjenju bratstva in enotnosti, ter razvoju tega kraja. Zato pa veselo na delo! MDB »Ustanovnega kongresa KPS« Trbovlje Pod zamahi krampov in lopat je jarek vse globlji Foto: L. Kotar Maistori Mede tri sela i gori tri kuča mi gradat. izmislena vozvišena. nedostižna, so dve lica, kuča na smrta Pomedu tri sela i gori tri kuča mi gradat so sončev prsten, so mnogo boi kuča na smrta. Pomedu tri sela igori tri kuča mi gradat so bezbroj sudbini so neispeani spomeni so slepi oči i leleci, kuča na smrta. . . MRB 11 septemvri Kičevo Po želji in potrebi tudi dvojna malica ... Foto: M. Ozmec Kramposkop PARTIZANI: Pred vama su nova poznanstva i mnogobrojni susreti. Došao je trenutak vaše aktivnosti. Požurite ili čete ostati sami. SPAVALICE: Do sada niste mogli, da odlučite, da li da spavate poslije podne Zviiezde su vam naklonjene — močičete da spavate i prijepodne, ali prethodno razmi- slite o posledicama. REPETASI: Sve vrijeme na ak- ciji biče gladni. Nažalost u cilju jačanja jednakosti muškog i žen- skog pola, naseljski oci ukinuče repete. Tako če nam omogučiti obstrano čuvanje linije. POŽARNI: Imačete ludu sreču. Uvijek čete požarčiti pred ženskom spavaonom — druge brigade. Sa svoje strane zvijezde vam obeča- vaju pomrčinu. KOLICA: Zvijezde nisu naklonjene rodjenima uovome znaku. Pošto če te na irasi uglav- nom gurati kolica, biče pošted- njeni ljubavnih avantura u naselju jer če biti vrlo umorni poslije trase. ^IZNI BRIGADIRI: Dozvolili ste, da drugi dominiraju vašim životom. Treba, da odlučite, da li čete i dalje po starom, ili čete promijeniti situaciju. Zvijezde savjetuju, da se odlučite za ono pravo. LOPATA: Veoma dobar znak. Cesto čete pjevati ,,zemljo moja" a ponekad ,,guram, guram al' neče da udje" — zato če teret biti kamenit. ZABUSANTI: Prijeti vam opaka bolijest: HRONIKUS- ZABUSANTIS. Potrudite se, da budete što bolji glumci. UDARNICI: Rodeni u ovom znaku predodredjeni su za udarnike. To vam obečavaiu zvi- jezde, uz čiju pomoč tvrdimo, da če buduči udarnici tokom cijele akcije uglavnom upotrebljavati ,,srpski glagol." ASOV: Brigadiri rodjeni u ovom znaku imače mnogo sreče na po- slu. Njihov alat, asov neče morati mnogo, da koriste jer če teren na kome če raditi biti kamenit a to je posao za krampove. MOTIKA: Rodjeni u ovom znaku če se baviti fudbalom i postizati dobre rezultate. Što se tiče njihovog alata neče se upotrebljavati na ovoj akciji. OFR ,,Vukica Mitrovič-Sunja" Kultura... i kao lepo i pravilno izgovorena reč... To nije tek samo »sektor« u brigadnom biltenu, niti je sektor u brigadi. Kultura je još manje ne- kakva »štabska izmišljotina«, koja podleže ocenjivanju, za koju se zadužuje »poseban čovek« sa zadatkom da »po tom pitanju sredi stvari« i da, ne samo njemu dokučiv način obezbedi odredjen broj poena i dovoljnu ocenu za brigadu. Mi smo skloni ni da samo u pozorištima, filmskim, muzič- kim, te literarnim priredbama, vidimo bilo kakve vrhuname oblike te iste kulture, kao što, razumljivo nismo spremni ni da ih, makar i začasak zanemaruje- mo. Autentična mlada kultura, koja nastaje u autentičnim uslovima brigadirskog života, njezini oblici koje čemo sami iznalaziti i stva- rati, sebi na radost (ali i za druge) to je ono zašto se prevashodno slazemo. I ne samo ovom prigo- dom. Jer, plemenita patetika stvarania nezamenljivaje. I radost pred taKvim otkricem. Hočemo, da je potreba da se čovek izrazi, naprimer pesmom, nije dovoljno samo osečanje i nedovoljan je samo zanat. Potrebno le ijedno i drugo, ali je. isto tako. sasvim ljudski pisali i slabe i one bolje pesme. Ono čemu treba težiti, u sta treba verovati, to je da se re- cimo PESNIK i recimo OBUCAR nadju ujednoj ličnosti i dajedan ovisno od potrebe može uvek drugoga. ovim ili onim zanatom. pocngnuti na razinu kreacije, u višine umetnosti. Tu bi negde. po našem osečanju. bio i kraj elitiz- mu. svim mogučim »kulama od slonovače«. čne zidine izdvajaju radnog čoveka od kulture i umetnosti, od njegovih obligatnih i neolidjivih prava. Dovoljno je dug put do tog cilja, da bi se odvazili ne samoputovanje i do- voljno težak, da bi smo istrajah. Uvereni smo. da je RA jedin- slvena prilika, da se učimo kulturi dijaloga. kulturi informacije, te kulturi kritike. Napose. da se učimo UMETNOSTI ŽIVLJE- NJA i rada ujednoj neponovljivoj mladosti. ORB »Ivo Lola-Ribar« Akcijaški humor Putuju u autobusu brigadir i brigadirka: »Izvini, koliko imaš godina?« upita brigadirka. »Dvadeset sedam«, odgovori brigadir. »Ja ti nebih dala.« »Ja ti nišam nista ni tražio.« Razgovarjau dve brigadirke: »Cula sam da imaš novog dečka. Kakav je?« »Divan je i vrlo štedljiv.« »Štedljiv?« »Da, čim dodjem kod njega, on gasi svetlo!« Dva brigadira gledaju vočnjak u bližini, kad jedan upita: »Šta misliš koliko bi koštalo one dve breskve?« »Dve noči požarstva!« odgovori mu drugi. »Zbog čega ostaješ na poštedi?« »Povredio sam ruku.« »Sigurno si juče radio udarnički?« » Ma ne, nego me sinoč kad sam se ko čovek vračao iz kantine, nagazi neka pijana budala.« ORB »Ivo Lola-Ribar« Himna brigade Nad planinom gorskom ni vjetar ni munja ne mogu zbrisat ime joj časno VUKICA MITROVIČ - ŠUNJA Dvadeset devet crvenih ruža. Dvadeset devet mladosti njenih za našu Sunju jer je bila mlada Njeno ime — naša brigada. VUKICA. VUKICA MITROVIČ — ŠUNJA brigada od granita i munja. Brigada naša crvene je boje djeca smo njena i zemlje ove. u nama teče njena mladost crveni prkos. a naša radost. Za bolje sutra gradičema srcem rukama ovim za našu Sunju za našu Sunju, jer je bila mlada. Njeno ime naše brigada. VUKICA, VUKICA MITROVIČ - SUNJA brigada od granita i munja. ORB »Vukica Mitrovič—Sunja« Lutka sa biltenske strane Daješ da te vole ekonomi, traseri, brigadiri. ljudi, neznani i znani poješče te brzo akcijaške zveri ali ti češ biti na biUenskoj strani. Statiračeš možda u brigadnoj večeri ili češ poštedu dobiti za dan, dva čističeš alat skoro svakog dana ispred tvoje sobe stajače redovi. Ti si savršenstvo bez mane ti si deo akcijaških snova ti si lutka ^a biltenske strane i treba ti lova. Svi vole tvoje kupanje u kadi trpečeš traserske ruke na sebi ali to je deo tvoje karijere pa zašto onda, otrpela ne bi. Poznati fotografi akcijaških biltena juriče tvoje umetničko delo nezreli brigadiri otvorenih usta bledeče tebe dok se sama kupaš. muzika: Bordjevič Djora izvodi: Čorba od graška ORB »Pap Pavle—Šilja« - 23. avgust 1984 m _2>_._ TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9 Nogomet V nedeljo začetek prvenstva den dni po prvi in drugi ai ligi bodo s prvenstvom za s. no 1984/85 začeli tudi v vseh rtuibliških nogometnih ligah. V vzhodni skupini druge republiške lige bosta tako kot lani nastopali Članski ekipi nogometnih klubov Drava in Aluminij. ■ Nedeljsko srečanje teh dveh nasprotnikov v Gerečji vasi je pokazalo, daje Aluminij sestavil močnej.šo enajstorico od Drave, kar pa ne gre jemati kot dokončno oceno. To bodo pokazala prven- stvena srečanja. Kljub temu pa lahko rečemo, da so tako eni kot drugi doživeh precej kadrovskih sprememb. Iz Aluminija so k Dravi.prestopili Skrjanec, Simo-, nič in Glažar, vključili pa so tudi nekaj mlajših nogometašev. Kid- ričani pa so močnejši za Simiča iz Maribora ter Radoliča, Žitnika in Steinerja iz Gerečje vasi. ostaja pa jim problem vratarja. Glede na to, da bo liga slabša za Brežice, ki so se uvrstile v prvo republiško ligo, lahko od naših moštev pričakuje- mo uvrstitev na ali tik pod vrhom. To bi bil logični zaključek, vendar ne vemo za pripravljenost ostalih moštev. V prvem kolu bodo igralci Drave gostovali v Pekrah, za na- sprotnika Aluminija pa do zak- ljučka redakcije nismo uspeli iz- vedeti. Nogometna zveza Slove- nije razporeda tekem namreč ni poslala pravočasno. 1. kotar Moštvo NK Aluminij, ki ga vodita Špehonja In Krnjič (foto I. kotar) ALUMINIJU TURNIR GEREČJA VAS 84 v soboto in nedeljo so v Gerečji vasi izvedli prvo prireditev ob dograditvi novega asfahnega igrišča in slačilnic v športnem parku. To je bil dvodnevni turnir v nogometu, ki so se ga udele- žili Drava, Aluminij, Središče, Boč, Pragersko in Gerečja vas. Po razigravanju v skupinah sta bili v nedeljo popoldan srečanji za prvo in tretje mesto. Tretji so domačini, ki so brez borbe dobili tekmo s Središčem. Največ pozornosti pa je veljalo obračunu za prvo mesto, ko sta se pomerila naša republiška območna ligaša Drava in Aluminij. Kidričani so bili zlasti v drugem pol- "času precej boljši nasprotnik in zmagah s 6:3, ob polčasu pa je bilo 1:1. Za Aluminij so po dva zadetka dosegli Muratovič, Simič in Nikolič, za Dravo je dva dal Hvaleč, enega pa Jupič. Aluminij: Lešnik, Rihtarič, Zupanič, Jauševec, Panikvar, Radolič, Koren, Simič, Nikolič, Gašo, Žitnik, Skrget, Dobnik, Steiner in Muratovič; Drava: Majcenovič, Ramšak, Malek, Hameršek, Kodrič, Čeh, Glažar, Čuš, Skrjanec, Hvaleč, Jupič, Krajnc, Koren, Hentak in Kmetec. V petek in soboto bo v Gerečji vasi veliki turnir v malem nogometu. Začeli ga bodo v pe- tek ob 17. uri, uro pred tem pa začeli z zbiranjem prijav (prijavnina bo 1000 din). Svečana otvoritev pa bo v nedeljo ob 15. uri po pionirski tekmi Gerečja vas—Hajdina, prireditve pa bodo sklenili z zabavo in srečolovom. 1. kotats v soboto v ptuju Turnir bratskih občin v rokometu v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj in Srečanj bratstva in pri- jateljstva pobratenih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bo v soboto v Ptuju sedmi ženski rokometni turnir bratskih občin. Pokrovitelj je občinski svet zveze sindikatov, organizator pa Rokometni klub Drava. Za letošnji turnir se je prijavilo šest ekip in sicer zvezna ligaša Podravka iz Koprivnice in Zrinski iz Čakovca ter republiški ligaši Polana iz Velike Polane, VIS iz Varaždina, Zagorac iz Krapine in domača Drava. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini. Prva, v kateri so Drava, Zrinski in VIS bo igrala na rokometnem stadionu Drava, druga (Podravka, Polana in Zagorac) pa na igrišču v vojašnici Dušan Kveder-Tomaž, kjer bo tudi ob devetih svečana otvoritev. Ob 16. uri se bo začela tekma za 5. mesto, ob 17. uri za tretje, po nastopu članov Kinološkega društva Ptuj pa bo še finabii obračun za zmagovalca sedmega tekmovanja. Tekme za posamezna mesta bodo na rokometnem stadionu Drava. Turnir bo kakovosten, zato si ga gotovo velja ogledati. Ob kako- vostnem ženskem rokometu pa tudi izredno privlačen nastop s šolanimi psi, v kar so se pred kratkim prepričali tudi gledalci na dirki za državno prvenstvo v kartingu. 1. kotar Serijo sedem dobili Stepuhi s sedmim turnirjem, ki so ga v petek popoldan in zvečer na rokometnem stadionu Drava izvedli člani Medobčinskega društva nogometnih sodnikov, seje končala serija turnirjev v malem nogometu, ki jih je organizirala MNZ Ptuj. Skupni zmagovalec serije so odhčni Stepuhi iz Maribora, druga je ekipa Luna park iz Gerečje vasi. tretji Tržeč in četrta Slovenja vas. Na zadnjem turnirju je nastopilo 18 ekip. za uvrstitev med tri finaliste pa seje bilo potrebno zelo potruditi. Tako šo Stepuhi šele po izvajanju sedemetrovk izločili Tržeč. V finalu so bili doseženi naslednji izidi: Luna park—Slovenja vas 1:2, Stepuhi—Luna park 4:2 in Stepuhi—Slovenja vas 4:0. Prvi so tako popolnoma zasluženo Stepuhi, prikazali so najboljšo igro. druga je Slovenja vas. tretji pa Luna park. Najboljši strelec je bil Edi Zagoranski (Steouhi) z 12 zadetki, naiboliši vratar Stanko Bedrač (Čevljarstvo Miloš), pokal za fair play pa je prejela ekipa Bistro Julija (Tarok). 1 ^otar Pomemben nastop Ormožanov članska ekipa RK Ormož se bo v soboto v Celju udeležila kvahfikacij za uvrstitev v prvo republiško rokometno ligo. To si bo poskušala priboriti v konkurenci Peka iz Tržiča, Minerve iz Griž in Črnomlja. V ligo se uvrstita prvo in drugouvrščena ekipa. Zaželimo uspeha in veliko športne sreče! . 1. k. Prvo ko\o nogometnega pokala Novo tekmovalno sezono bodo v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj začeli s prvim kolom v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal. V soboto, 25. 8. se bodo pomerili: Draženci — Spodnja Polskava, Rogoznica — Markovci, Slovenja vas — Boč. Leskovec — Zavrč, Bukovci—Zgornja Polskava in Videm—Apače; v nedeljo: Podvinci—Gorišnica. Središče—Domava, Oplotnica—Hajdoše, Skor- ba—Grajena in Hajdina—Tržeč; v sredo, 29. 8. pa: Osankarica—Mladinec, Ki- car—Gerečja vas in Stojnci—Pragersko. . Prvo prvenstveno kolo v A ligi pa bo 2. septembra. 1. k. Zmaga nogometašic Leskovca v petek 18. avgusta se je na nogometnem igrišču v Pobrežju v malem nogometu pomerilo kar 5 ekip. Zmagala je ekipa iz Leskovca, drugo mčsto so zasedle nogometašice iz Tržca, tretje in četrto nogometašice iz Pobrežja, peto uvrščena ekipa pa je na tekmovanje prišla iz Hajdine. Organizator turnirja v malem nogometu žensk je organiziral mladinski aktiv iz Pobrežja. Številni radovedneži, pa tudi ljubitelji nogometa, so se ob gledanju prijetno zabavali, nogometašicam pa so ob igranju dajali veliko spodbud. Po turnirju je organizator pripravil še prijetno zabavo. jh Padalci v Portorožu Padalska ekipa Aerokluba Ptuj seje konec prejšnjega tedna udeležila med- narodnega tekmovanja za »Pokal Casino,« kije bilo organizirano v okviru »Po- rtoroške noči.« Pomerili so se v skokih na cilj. in sicer so dvakrat skočili na letališče v Sečovljah, štirikrat pa so merili na točko na portoroški plaži. Zmagal je Janez Safarič. član druge ekipe Alpskega letalskega centra iz Lesc. pred Dušanom Frankom iz iste ekipe in Darkom Svetinom, ALC I. Ekipno so se na zmagovalno stopnico povzpeli člani ALC II pred ALC I in ekipo iz Zagreba. Tekmovalo je 38 padalcev iz Avstrije, Italije in jugoslovanskih aeroklubov. AK Ptuj so zastopali Stanko in Zlatko Cuš ter Bojan Žmauc. Po.sebno tekmovanje je bil še skok v vodo s plavanjem do cilja, na katerem se je pomerilo 16 padalcev. Zmagal je Roman Pogačar iz Lesc. MC Visoka ocena za nemška ovčarja Prejšnji teden je bil v Halleinu v Avstriji mednarodni vzrejni pregled nemških ovčarjev. Na njem sta sodelovala s svojimi mjadima varovancema tudi člana Kinološkega društva Ptuj, brala Miran in Vlado Znidarič. Na pregleduje nastopilo nad 70 psov. V kategoriji do 2 let starosti sta mlada predstavnika te pasme Finto in Foks iz Ptuja dobila najvišjo oceno. -anc MOTOKROS Frangežu dva pokala Na mednarodni dirki v motokrosu je AMD Lenart organiziralo dirko vseh kategorij (80, 125, 250, 500 ccm). Pred 2000 glavo množico je nastopilo nad 70 tekmovalcev, med njimi tudi tekmovalca AMD Ptuj. Frangež in Gajser v kat. 125 ccm. Po odlični vožnji obeh je imel v prvi vožnji tik pred ciljem Gajser smolo, saj je padel in dobil močno okvaro motorja, kije ni mogel več popraviti. Frangež seje v tej dirki uvrstil na peto mesto ter prejel pokal, nastopil je tudi v konkurenci do 250 ccm. kjer je prav tako z odlično vožnjo privozil 7. mesto in s tem novi pokal. Z doseženimi uvrstitvami si je pridobil pravico nastopa v super finalu, kjer je nekaj krogov pred koncem odstopil. Zmanjkalo mu je moči in .škoda je bila. saje bil na 10. mestu, kar bi mu ob koncu po odstopu treh tekmovalcev, ki so vozili pred njim. prineslo ponovno visoko uvrstitev. anc Strelci Polenšaka proslavili prvi praznik KS v počastitev prvega praznika KS Polenšak je mlada domača strelska družina organizirala v nedeljo. 19. 8. 84 dopoldan ekipni strelski mnogoboj z zračno puško. Povabljene so bile vse strel, družine občine Ptui. ki Da so se vabilu odzvali v precej skromnem številu. Ekipno je osvojila prvo mesto ekipa iz Turnišč s 676 krogi in prejela prehodni pokal KS Polenšak. Sledile so ekipe: Agis 674 kr. MIP 660 kr., Polenšak I. 564 kr.. Trnovska vas I. 563 kr.. Trnovska vas II. 484 kr.. Polenšak IV. 446 kr., Polenšak III. 389 kr., in Polenšak II. 388 krogov. Ekipo so sestavljali 4 strelci. Med posamezniki so bili najboljši: Zdenko Matjašič (Tur.) 182 krogov od 200 možnih). Tonči Planine (Tur.) 176 kr., Zvonko Hajduk (Agis) 173kr.(4 X 10), Janko Purg (MIP) 173 kr. (3 x 10), Adolf Hvaleč (MIP) 170 krogov itn. Vsi so prejeli diplonie. Od domačih, ki so se izkazali s številno udeležbo pa so bili najboljši: Marjan Cvetko 163 kr, Jože Golob 158 kr. in Janko Soštarič 152 krogov. Mlada, letos ustanovljena strel, družina Polenšak je tekmovanje dobro organizirala in pokazala množičnost ter vse pogoje za njeno Uspešno bodoče delo. Strelci so aktivno sodelovali tudi pri ostalem popoldanskem programu, ki so ga pripravile ostale organizacije v po- lastitev prvega praznika KS Polenšak. K.A. 10 - ZA RAZVEDRILO 23. avgust 1984 - TEDNIK f EDNIK - 23. avgust 1984 OGLASI IN OBJAVE - 11 TV spored TV LJUBLJANA pETEK. 24, AVGUSTA: 18.05 Poročila; 18.10 Ročk port- ^t; ')Leb i sol«; 18.40 Trnov jrad, madžarska otroška nada- tvanka (ČB); 19.10 Risanka; 18,24 TV in radio nocoj; 19.26 2rno do zrna; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Modrost tele- ja: angleška dokumentarna serija; 20.55 Ne prezrite; 21.10 B. Binns: proti vetru —Divje gosi, avstral- ska nadaljevanka; 22.00 TV jnevnik; 22.15 M. Dolenc: Go- renčev vrag, TV nadaljevanka; SOBOTA, 25. AVGUSTA: 15.45 Poročila; 15.50 Ciciban, (jober dan: Mali ribiči; 16.05 F. \4ilčinski: Butalci, 2. del lutkovne nadaljevanke; 16.35 Zgodbe iz >Jepnčave, otro.ška serija TV Be- ograd; 17.05 Modrost telesa: an- gleška dokumentarna serija; 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka; 18.45 Čudeži na- rave, kanadska poljudnoznan- stvena serija; 19.10 Risanka; 19.24 fv in radio nocoj; 19.25 Zrno do zma; 19.30 TV dnevnik I; 19.55 Vreme; 20.00 Dogodoviščine pa- metnejšega brata Sherlocka Hol- mesa. ameriški film; 21.35 Zrcalo ledna; 21.55 G. Puccini: Mannon Lescaut. opera; 00,20 Poročila. NEDELJA, 26. AVGUSTA: 8.55 Poročila, 9.00 Živ žav, otroška matineja, 9.50 Trnov grad, ponovitev madžar. otroš. nadaljevanke, 10.20 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb, 11.45 625-napoved te- denskega sporeda, 12,00 Kmetij- ska oddaja, 13,00 do 13,05 Poro- čila, 15.50 Poročila, 15.55 Alpe- Jadran. informativni magazin, 16.40 TV teka-zabavnoglasbene oddaje 1960—1964, 17.45 Zvezda v prahu, ameriški film, 19.10 Ri- sanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 20.00 Ž. Senečič—E. Tomišič: Gabrijel, nadaljevanka TV Zag- reb, 20.55 Hodoljublje: Vukovar, reportaža TV Sarajevo, 21.25 §pt:)rtni pregled, 21,55 Poročila. PONEDELJEK, 27. AVGUSTA: 17,50-22,25 Teletekst RTV Ljubljana. 18.05 Poročila, 18.10 Zgodbe iz Nepričave. otr. serija TV Beograd, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Video šola — za mlade. 19.15 Ri.sanka, 19.24TVin radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 A. Salinskij: Šofer za eno vožnjo,. 2. del sovjetske drame, 21,10 Glasbeni magazin: Nocoj o glasb in morju, 22,10 TV dnevnik 11. TOREK, 28. AVGUSTA: 17,30 - 22.45 Teletekst RTV Ljubljana, 17.45 Poročila, 17.50 Jeklenec, otr. serija TV Zagreb, 18.10 Koprska srečanja, otroške folklorne skupine, 1. oddaja, 18.40 Pisani svet: Morje, 19,10 Risanka, 1924 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 H. Robbins: Park avenija 79, ame- riška nadaljevanka, 21.35 Čudež življenja, švedska dokument, odddaja, 22.30 TV dnevnik II. SREDA, 29. AVGUSTA: 17.55 - 22,25 Teltekst RTV Ljubljana, 18.10 Poročila, 18.15 Ciciban, dober dan: Morski za- kladi. 18.30 Čez Atlantski ocean, potopisna reportaža TV Zagreb, 19.10 Risanka, 19,24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme. 20,00 Film tedna: Marnie, ameriški film, 22.10 TV dnevnik II. ČETRTEK, 30. AVGUSTA: 17,45 — 22,30 Teletekst RTV Ljubljana, 18,00 Poročila, 18.05 Trapollo HH 33: Vojvoda, mla- din. nadaljevanka, 18,40 Želeli ste — poglejte, poučnozabavna oddaja, 19,10 Risanka, 19,24 TV in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 Tednik, 21,05 R. Castellani: Življenje Verdija, nadaljevanje in konec. 22,15 TV dnevnik II. mali oglasi ENOSOBNO stanovanje z bal- konom v III. nadstropju menjam za enako v prtljičju. Naslov v upravi. E,NOSOBNO stanovanje, garso- njero ali sobo s kuhinjo nujno iš- četa izobraženca za 1 leto v Ptuju ali bližnji okolici. Ponudbe na tel: 773-485 od 19. - 20. ure. PRODAM novo moško obleko št. 84 ter oljno peč EMO. Naslov v upravi. PREKLICUJEM ribiško člansko izkaznico na ime Daniel Janže- kovič. Bukovci 129. POCENI prodam 300 1 jabolčni- ka. Rogina. Severova 1, Ptuj (Brstje) PRODAM avto, dobro ohranjen. Renault 16. Anton Mernik, Štuki 6/D. PRODAM traktor Same delfino, 32 KM. Alojz Kos, Trnovska vas 12. ZASTAVO 750. letnik 1971, re- gistriran do januarja 1985, ugod- no prodam. Terezija Rizman, Apače 288, Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM plinsko peč, ter šte- dilnik na trdo gorivo. Mariborska 15. PREKLICUJEM ribiško člansko izkaznico štev. 2221 na ime Jože Arnuš. Tibolci 16/A. Gorišnica. KUPIM otroško žensko kolo s pomožnimi kolesi znamke Uni- verzah Štefan Ferčec. Cesta na Hajdino 23. Kidričevo. PREKLICUJEM spričevalo osmega razreda OŠ Leskovec na ime Alfonz Kodrič, Zg. Leskovec. PRODAM 120 slamnatih škopov. Martin Voglar, Formin 12. PRODAM avto Zastava 101, let- nik 1974. Informacije na tel. 771-040. VIKEND z vinogradom blizu Lenarta (ob asfaltu) prodam ali menjam za manjšo hišo ali sta- novanje v okolici kakršnih koli toplic. Inf. na tel. 062 31-463. PRODAM rabljeni vinski sod — 330 I, štedilnik na trdo gorivo, kuhinjsko kredenco in plinsko peč. Belšakova ul. 43, Ptuj. PEC za etažno centralno ogreva- nje central 17 K, novo, še nerab- ljeno prodam. Peter Purg, Žetale, Kočice 2. PRODAM Zastavo 750, letnik 1969, dobro ohranjen. Peter Purg, Žetale Kočice 2. PRODAM čmo-beli televizor Gorenje granat, star leto in pol. Arbajterjeva 2, stanovanje 3. V SREDIŠČU mesta sem izgubil temna očala z dioptrijo. Poštene- ga najditelja prosimo, naj jih vrne proti nagradi v upravi Tednika. DEŽURSTVO l>REHRAMB- NIH TRGOVIN SOBOTA, 25. avgusta 1984 prodajalni SAMOPOSTREŽ- NA CMD in KEKEC KUPIM rabljeno otroško sobo. Naslov v upravi. SADIKE mesečnih jagod z de- belimi plodovi in velikocvetnih mačeh, prodam. Danilo Zupanič, Sp. Hajdina 57. Najugodnejšemu ponudniku odstopim konfortno stanovanje z garažo. Naslov v upravi. PRODAM šivalni stroj znamke Bagat. Mahorič, Cankarjeva 4. Ptuj. PRODAM gradbeno parcelo (kovačnica) ob asfaltni cesti v Placarju. Ivan Gregorec, Placar 6. OPOZARJAM morebitne kupce, da od moža Janeza Mikoliča z Narapelj 15 ne kupujejo ničesar brez mojega dovoljenja, ker sem solastnica — žena Marija Mikolič, Naraplje 15, v nasprotnem pri- meru bom sodno postopala. UGODNO prodam dobro ohranjen obračalnik za kosilnico BCS. Jože Lašič, Senežci 36, p. Velika Nedelja. KUPIM novejšo hišo v Ptuju ali okolici. Plačam v devizah. Naslov v upravi, ali tel. 772-719po 15. uri. LEPO stanovanje in dobro hrano, nudim v krasnem predelu Ptuja, mlajši samski upokojenki brezp- lačno, katera bi bila voljna voditi majhno gospodinjstvo za eno osebo. Vse drugo po dogovoru. Naslov v upravi Tednika. PRODAM kravo ali telico, brejo 8 mesecev. Zlatoličje 97. PRODAM kravo v 9 mesecu brejo. Maks Medved, Dragonja vas 40 a, Cirkovce. PRODAM zelo kvaliteten ojače- valec domače izdelave 45 sinosov. Tel. 771-012. PRODAM dobro ohranjeno spalnico, ogled vsak dan med 13. in 17. uro. Jožica Hrženjak, Ro- gozniška 23, Ptuj. STAREJŠI upokojenec ponuja neodvisni upokojenki za malo pozornosti in nego stanovanje in hrano z možnostjo dela na vrtu po želji ter prijetno domačnost. Na- slov v upravi. JOŽEFU PETEK iz Ziheriove pl. 6, se iskreno zahvaljujem za vrnitev izgubljenih dolcumentov in denarja. Anton Žagar, Ptuj, Hercegova 4. POCENI prodam štedilnik na trdo gorivo — desni, tovarniško novi. Med vrti 8 Ptuj. PRODAM Fiat "1300", registriran do aprila 1985 ter rezervne dele za Fiat 1300 — 1500 PZ. Med vrti 8. Ptuj. PRODAM enodelno omaro. Na- slov v upravi. PRODAM mladiče nemške doge z rodovnikom. Bakhn, Prešernova 23/A. PRODAM komplet opremo za dnevno sobo in trajno žarečo peč Magma 10. Naslov v upravi. PRODAM pralni stroj Gorenje —^ 14 programski. Moškanjci I/C. Gorišnica tel. 790-069. Vzemi si čas, ne življenja! Da je krvni davek na cestah ve- lik, je že znan podatek, vedno znova pa nas še posebej pretresa vest, da je ugasnilo mlado življe- nje, da je umrl otrok. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri SO Ptuj se že v počitniškem času z vso vnemo loteva akcij za večjo varnost v cestnem prometu. Skupaj s pionirji prometniki in člani SPV delijo letake in izvajajo akcije za kolesarje in pešce na terenu. Prav tako opozarjajo komunalna in cestna podjetja, naj pred začetkom šolskega leta obnovijo vso signa- lizacijo pred šolami, zarišejo prehode za pešce in podobno. Tajnik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Franc Jerenko nam je v pogovoru pove- dal, da želi opozoriti vse starše, posebej tiste, ki bodo svoje otroke letos prvič poslali v šolo. Zdaj je čas, da jih začno pripravljati na samostojno in varno pot od doma do šole. Skupaj s šolskimi kolekti- vi moramo pregledati varnostne načrte in zarisati najbolj varne po- ti. Naša skrb je v tem, da imamo varne poti, čeprav so daljše. Kljub trudu SPV pa je največja naloga na starših, kot prvih vzgojiteljih. Ze od tretjega leta da- lje začne otrok dojemati vse pozitivne in negativne pojave v prometu. Žal si prej zapomnijo nepravilnosti. Pogosti so primeri, ko starši sami prečkajo cestišče izven prehoda za pešce, čeprav je le-ta oddaljen le nekaj metrov. Ve- mo pa, da se cesta lahko prečka le v primeru, če je prehod za pešce oddaljen več kot 100 m. Prav tako starše opozarjamo naj ne pošiljajo otrok v šolo z naročili, kaj vse naj prinesejo še iz trgovine. Cestokrat se namreč zgodi, da zaradi breme- na, ki ga prenašajo otroci, kršijo prometne predpise. Opozoril bi rad le še na to, da naj prvošolci redno nosijo rumene rutice, saj tako vozniki opazijo, da so se tudi šolarji že vključili v promet. Vozniki naj v času po 1. sep- tembru vozijo previdneje v bližini šol, avtobusni vozniki pa naj red- no uporabljajo znake za prevoz otrok. Znak prevoz otrok voznike opozori naj ustavijo vozilo v primeru, ko otroci vstopajo ali izstopajo, saj je velika nevarnost, da zdrvijo pod kolesa. Previdna vožnja je odlika in nujnost hkrati. Lahko omenim le še deset zlatih pravil, ki jo odlikujejo: — navadite se vnaprej predvide- vati nevarnosti — bodite pozorni na vedenje drugih — ne zapletajte drugih v vaše manevre — očitno in razumljivo opozarjajte na svoje manevre — bodite strpni do napak dru- gih — nikoli ne ovirajte prometa — skrbite za to, da vas bodo drugi pravočasno videli — vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo — izogibajte se cest s pregostim prometom — nikoli ne vozite na meji svoje sposobnosti in sposobnosti vozila. Rosvita P. Vozniki, to mlado življenje je lahko kaj hitro pod kolesi vašega avtomo- bila foto: M. Ozmec ČRNA KRONIKA v tednu med 13. in 20. avgustom na področju ptujske ohčin^ niso zabeležili težjih prometnih nezgod, ki bi se zaključile ^ smrtnim izidom. . NEPRAVILNA VOŽNJA v torek 16. avgusta seje na Trgusvobode v Ptujuob 18.10 zgodila prometna nesreča do katere je prišlo zaradi nepra- vilne smeri vožnje. V nesreči je bil kolesar Daniel Bel.šak lažje telesno poškodovan, vo- znik kolesa z motorjem Sreč- ko Toplak pa težje. Oba so prepeljali v ptujsko bolnišni- co. OSEBNI AVTOMOBIL v PLAMENIH .ložetu MohoričuizLevajnc seje v ponedeljek 20. avgusta okoli 21. ure med vožnjo vnel motor avtomobila. Nastali požar so pogasili voznik in njegov sosed ter gasilci iz Destrnika. Nastala je mate- rialna škoda, ki sojo ocenili na okoli 250.000 din. nihče pa ni bil telesno poškodovan. -RP OGENJ V KABINI TOVORNJAKA Pred poslovno enoto Mer- catorjeve TOZD Slovenja- —sadje v Trgovišču. K S Ve- lika Nedelja je v torek. 14. avgusta pozno zvečer (okoli 23.20) zagorel ogenj v kabini tovornega avtomobila, ki je tam parkiral. Požar je nastal verjetno zaradi kratkega stika v električni napeljavi in je v celoti zgorela notranjost k, bine. Gmotno škodo ocenju. jejo naokoli 120.000din. SMRTNO PONESREČIL NA DOMAČEM DVORIŠČU Friderik Litenvalner m Vuzmetincev 6. KS Miklavž pri Ormožu, seje v petek, 17. avgusta okoli 17. ure odprav- Ijal na travnik, da nakosi travo za živino. S seboj je vzel po- trebno orodje, med drugim tudi železne vile. Ko je šel čez domače dvorišče, se je spo- taknil in tako nesrečno padel, da so se mu pri tem zarile vile v levo stran prsnega koša. Poškodba je bila tako huda, daje 56-letni Friderik na kraju nesreče, na domačem dvoriš- ču umrl. z GLAVO V BETONSKI STEBER v sredo. 15. avgusta se je nekaj po 18. uri po magistralni cesti od Hajdine proti Zlato- ličju peljal s kolesom z mo- torjem mladoletnik, doma od Kungote na Dravskem polju. Pri Hajdošah je zapeljal pre- več v desno, zato gaje zaneslo s cestišča na bankino in čez. Tako je s prednjim delom kolesa trčil v betonski steber vrtne ograje, ob tem je tudi z glavo udaril v steber in se hudo poškodoval. -u NOVA GASILSKA VOZILA Od konca prejšnjega tedna so gasilci ptujske občine bogatejši za tri nova vozila, ki so jih namenu predali na priložnostnih slovesnostih. Tako so, kot je v Sobetincih slikovito povedal Štefan Vidovič. storili novi korak naprej pri striženju peruti rdečemu petelinu. MEZGOVCI člani gasilskega društva Mezgovci so ob veliki pomoči krajanov kupih kombinirano vozilo za prevoz opreme in gasilcev TAM 75 F 3, namenu pa ga predali v soboto zvečer. V imenu pokrovitelja, krajevne skupnosti Dornava, je Alojz Mikša ključe predal poveljniku domačega društva Francu Ljubecu. Novo vozilo mezgovških gasilcev HAJDINA Na veliki slovesnosti na Hajdini je ob predaji specialnega vozila za gašenje zahtevnih požarov govoril predsednik OK SZDL Anton Zoreč. Ključe vozila je poveljniku društva Francu Vogrincu predal poveljnik OGZ Ciril Murko. Pokrovitelji svečanosti so bili Požarna skupnost ob- čine. Občinska gasilska zveza in Krajevna skupnost Hajdina. Voziloje na podvozju TAM, nadgradnja je delo Karoserista iz Maribora, ima pa visokotlačno črpalko, podaljšano kabino ter rezervoar za 4000 litrov vode. 400 litrov penila in 500 kilogramov prahu. Vozilo, ki ga na tem požarno zahtevnem območju (industrija, prevoz nevarnih tekočin), jih je veljalo nekaj prek 9 milijonov dinarjev. Na prireditvi je bilo tudi 70 botrov, v programu pa so sodelovali tudi padalci in piloti AK Ptuj in Murska Sobota ter godba na pihala iz Bukovec. Z velike slovesnosti na Hajdini SOBETINCI Tretji avtomobil, kombinirano vozilo za prevoz opreme in gasilcev, so v nedeljo popoldan namenu predali v GD Sobetinci. Ob tej priložnosti so se dogovorili za pobratenje z IGD Novoteks iz Novega Mesta, med govorniki pa je bil tudi pobudnik za ustanovitev društva Andrej Feguš. Voziloje namenu v imenu botrov predal Mirko Janžekovič. Po običaju so se predaje vozila udeležili tudi sosednji gasilci Tekst in foto: I. kotar Tudi Ptujska gora je praznovala v letošnje praznovanje osmega krajevnega praznika na Ptujski gori so vključili tudi sobot- no srečanje borcev, ki so se zbrali v Stogovcih pri Lackovi tehniki. Tu je v listnjaku na doma- čiji Franca Superja delovala od septembra 1944 leta do osvoboditve tehnika Lacko, ki je imela svoje prostore v dobro zamaskirani zemljanki. Na tem srečanju so se zbrali borci iz tega ob- močja in tako na predvečer praznika obudila spomine na čas pred štiridesetimi leti. Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo popoldne v prostorih podružnične osnovne šole na kateri je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Ptujska gora Andrej Sajko. Sedmim krajanom in radio klubu Dušan Kveder — Tomaž, sekciji Ptujska gora pa so podeliH krajevna priznanja. Zjutraj ob osmih so imeli nogometni turnir za prehodni pokal KS Ptujska gora, popoldne ob 16. uri pa še gasilsko vajo in nato družabno srečanje krajanov. VABILO LJUBITELJEM FOLKLORE Novo ustanovljeno folklorno društvo iz Lancove vasi nadaljuje z uresničevanjem zastavljenega programa dela. Tako bodo v ne- deljo pripravili pred gasilskim domom v Tržcu kmečke igre s prikazom starih običajev. Skupine, ki želijo nastopiti in prikazati svoje znanje vabijo, da se prijavijo pol ure pred pričet- kom prireditve, ki bo ob 14. uri. Kmečkim igram bo sledil nastop folklornih skupin iz Jurovskega Dola, Ptuja, Dolenc, Pod- lehnika in domačinov iz Lancove vasi. Ljubiteljem folklore se obeta zanimiv popoldan, zato jih vabijo v čim večjem številu. Po prireditvi bo velika vrtna veselica. JB osebna kronika Rodile so: Alenka GJURASEK. Ptuj. Zi- herlova pl. 13 — dečka; Ana RIŽNAR. Moškanjci 62 — Sta- nislava; Genovefa ARNUŠ, Pa- cinje 32 — deklico; Ana RIBIČ, Slovenja vas 13 — deklico; Polo- nca PERN EK, Vičava, Cesta Olge Meglic 29 — Mihca; Hilda GA- BERC. Ormož, Dolga lesa 3 — Nika; Stanislava LESJAK, Hum pri Ormožu 91 — dečka; Hermina BEDNJAČ, Središče ob Dravi, Poštna ul. 14 — Denisa; Milena BELŠAK. Hrastovec 16 — Boš- tjana; Verica MILOJEVIČ. Ptuj. Ciril Metodov dr. 13 — dečka; Lidija TOPOLOVEC, Lešje 36/a - Nino:, Dragica IVANUŠ, Formin 35/a — dečka; Marta EMERŠIČ. Videm pri Ptuju 36 — Deklico; Marica ŠPES. Korenjak 26 — Rajka: Danica MOHOR- KO. Kidričevo. Kajuhova 11 — dečka; Ivana ZUPANIČ. Skorba 17/a — dečka; Marija PLOHL. Kukava 46 — dečka; Irena ČEH. Podvinci 120/a — Deklico; Albi- na BRAUNSTEIN,. Krčevina 33 — deklico. Poroke: Štefan KOVAČIČ, Ptuj, Bez- jakova 8 in Romana MATJAŠIČ, Ptuj. Bezjakova 8; Maksimiljan BRAČIČ. Tržeč 52 in Ksenija TETIČKOVIČ. Ptuj. Bevkova 1; Franc ČUŠ Gabrnik 20 in Mar- jana MURKO. Janežovski vrh 47; Vincenc DOMJAN. Strmec pri Destrniku 6 in Ana ARNUŠ, Strmec pri Destrniku 6; Ivan ROZMAN. Apače 40 in Marjana VINDIŠ. Pobrežje 47; Janez PE- TROVIČ. Kranj, Vrečkova 2 in bojana MESARIC. Kranj, Vrečkova 2; Edi VERŠIČ, Bu- kovci 131 in Elizabeta KODRIČ, Bukovci 152; Jožef KRAJNC. Spodnja Sveča 16 in Brigita GLUHAK. Ptujska gora 97; Jožef GOJČIČ, Trniče 7 in Zlatka RE- PEC, Kungotapri Ptuju 112; Jožef VOGRINEC. Moškanjci 89 in Martina PRELOG, Zagojiči 30; Srečko Golob, Tibolci 17/a in Liljana TAŠNER, Tibolci 24; Martin KAMENŠEK, Makole 23 in Irena DOBERŠEK. Sestrže 51; Martin TOPOLOVEC. Pobrežje 29 in Tatjana ČEH, Videm pri Ptuju 67. Umrli so: Janez MAHORIČ, Drstelja 4, roj. 1921. umrl 13. 8. 1984; Te- rezija HANŽELIČ, Hardek 26. roj. 1901. umrla 16. 8. 1984; Alojz MILOŠIČ. Ptuj Prešernova 5. roj. 1930. umrl 15. 8. 1984; Marija BENKO, Pršetinci 47. roj. 1901, umrla 16.8. 1984; Ana TERBUC, Hercegova 7, roj. 1918. umrla 15. 8. 1984; Mirko RAKUŠA. Savci 15, roj. 1943. umrl 10. 8. 1984 TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radij- sko delavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi- narji: Jože Bračič, Nevenka Dob- Ijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio — Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.