leto xxxvii., št. 33       Ptiij, 23. avgusta 1984      cena 17 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
17 V<:f:RINF-
Dobri delovni rezultati (stran 2)
Polletni dosežki gospodarstva (stran 3)
Počitnice s Ptujčani (stran 4)
V nedeljo referendum v KS Ivanjkovci
(stran 5)
Danes začetek kulturnih srečanj (stran 7)
Svečana zaobljuba vojakov
Vojaki, mladi fantje iz vseh
koncev Jugoslavije, so se v soboto
pred svojimi starešinami, pred-
stavniki občinskega družbenopo-
litičnega življenja, starši, ženami
in dekleti svečano zaobljubili, da
bodo branili neodvisnost, ustavno
ureditev in nedotakljivost Socia-
listične federativne republike Ju-
goslavije, da bodo negovali in
čuvali bratstvo in prijateljstvo
med jugoslovanskimi narodi in
narodnostmi . . ., Tako so postali
pravi vojaki, branilci domovine,
čuvarji miru in svobode, za pet-
najst mesecev pa tudi naši so-
meščani, ki bodo ob delu in vo-
jaškem usposabljanju, pa tudi v
prostih trenutkih spoznavali našo
občino, ljudi in običaje.
Na slovesnosti je govoril stare-
šina Stanislav Omerzu, pozdravil
pa jih je tudi Gorazd Zmavc, se-
kretar predsedstva OK ZKS Ptuj.
Eden izmed staršev pa je tako
nagovoril svojega sina in njegove
tovariše — vojake: »Tovariši vo-
jaki in starešine! Na današnji
slovesnosti vas prisrčno pozdrav-
ljam in vam želim prijetno bivanje
v tem čudovitem mestu. Danes
smo vas obiskali kot starši, ki smo
ponosni na to, da lahko služite
domovini. Zato odgovorno in
vestno opravljajte svoje dolžnosti,
da boste pridobili potrebno vo-
jaško tehnično in družbenopoli-
tično znanje, da boste v ponos
nam — staršem in svoji socialis-
tični domovini.« niš
S slovesnosti in ob svečani zaobljubi vojakov v Ptuju Foto: I. kotar;
občinski komite za kmetijstvo
Pohvala za dobro
opravljeno žetev
v prejšnjem tednu so se sestali člani komiteja za kmetijstvo občine
Ptuj. Po uvodnih formalnostih so razpravljali o analizi dolgoročnih raz-
vojnih možnosti kmetijstva, gozdarstva in živilsko predelovalne industrije
občine Ptuj. Pri tem so člani komiteja poudarili odgovornost vseh nosilcev
planiranja v kmetijstvu, da sodelujejo v pripravi dolgoročnega in srednje-
ročnega plana in da bodo sprejeti plani kar najbolj realni. Poleg mnogih
pomembnih področij bo potrebno pri tem še posebno pozornost nameniti
varovanju kmetijskih površin in konkretno določiti površine, ki bodo traj-
no namenjene izključno pridelovanju hrane.
Ko so poslušali poročilo o poteku žetve in odkupu pšenice, so bili mne-
nja, da je potrebno pohvaliti obe kmetijski zadrugi, torej Ptuj in Lovrenc
ter kmetijski kombinat za uspešno opravljeno žetev in visoke pridelke pše-
nice. Pohvalo zasluži vsak posameznik, ki je kakorkoli sodeloval v pripra-
vah in v izvedbi akcije — od žetve do prevzema pšenice.
V Sloveniji smo letos pridelali okoli 75 tisoč ton pšenice, cilj, ki ga že-
limo doseči v naslednjih letih, pa je 100 tisoč ton. Tako so tudi pred ptuj-
skim kmetijstvom v prihodnje še večje obveznosti. Za prihodnje leto oziro-
ma za setev letos jeseni so naslednje: kmetijska zadruga Ptuj bo organizira-
la pridelovanje pšenice na 930 hektarih, KZ Lovrenc pa na 265, kmetijski
kombinat pa bo posejal pšenico na 1.100 hektarih. Poleg zagotavljanja
omenjenih hektarov je zelo pomembno povečevanje hektarskih donosov.
§e vedno imamo precej kmetovalcev, ki pridelujejo po starem načinu le
okoli 3 tone zrnja na hektar. Na drugi strani pa take, ki že presegajo 8 ton
in se povsem enačijo s pridelovalci v državah, ki veljajo za najboljše pride-
lovalce.
Na omenjeni seji so razpravljali še o poročilu o škodi po toči, ki je
julija prizadela predvsem območje haloških krajevnih skupnosti. Pozitivno
so ocenili delo komisij, ki so ocenjevale škodo, pa tudi vse ukrepe za ubla-
žitev škode in odpravo posledic. Kot je znano, presega škoda 3 odstotke
družbenega proizvoda občine, zato je izvršni svet že poslal vlogo za pomoč
sklada republiške solidarnosti.
JB
SKLICAN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Predsednica Zbora združenega dela SO Ptuj, Rozina Markovič je
sklicala za v petek, 31. avgusta 1984 sejo Zbora združenega dela
Skupščine občine Ptuj z eno samo točko dnevnega reda: Poročilo o
izvajanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO
TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo in Delovni skupnosti skupnih služb in v
TOZD Proizvodnja aluminija, TOZD Predelava aluminija, TOZD
Tovarna glinice, TOZD Vzdrževanje, TOZD Promet in TOZD Kontrola
kvalitete s predlogom sklepa o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega
ukrepa družbenega varstva v TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo.
Sklep o uvedbi začasnega ukrepa je Zbor združenega dela sprejel 1.
septembra 1983 za čas enega leta.
POLKE IN VALČKI
V SLOVENSKI KULTURI
v okviru letošnjega XV. slovenskega festivala domače zabavne
glasbe, ki bo 7. in 8. septembra na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju
bodo Zveza kulturnih organizacij Slovenije in občine Ptuj skupaj z
organizatorjem festivala Zavodom Radio-Tednik Ptuj pripravila
posvetovanje na temo DOMAČA ZABAVNA GLASBA V SLOVENSKI
KULTURL Uvodne misli na posvetovanju bo podal dr. Matjaž Kmecl,
predsednik republiškega komiteja za kuhuro.
V prvem večeru letošnjega festivala bo nastopilo 25 slovenskih an-
samblov, drugi večer pa bo v okviru festivala koncert iz naših krajev v
organizaciji Radia Ljubljana in revialni nastop ansamblov Franca
Miheliča in Alpskega kvinteta s humoristom Vinkom Simekom. L
HMELJIŠČA SO
mm h
v ponedeljek so oživela hmeljišča, ki jih je v ptujski občini 145
hektarov, vsa so v lasti kmetijskega kombinata.
Razen v delovni enoti v Zavrču poteka obiranje hmelja povsod
strojno. Tako so tudi tu stroji nadomestili množico delovnih rok, pred-
vsem učencev, študentov in gospodinj, ki so pred leti zadnje dni avgusta
in prvo polovico septembra preživeli ob obiranju zelenega zlata in
zaslužiU precej denarja. Spomnimo se tudi »romarskih»« skupin, ki so
odhajale v Savinjsko dohno, kije bila v času obiranja hmelja Jugoslavija
v malem.
Danes je povsem drugače, kljub temu pa so hmeljevi cvetovi za naše
gospodarstvo še kako pomembni, tudi zaradi izvoza. V veselje vseh
lastnikov hmeljišč je letos kakovost pridelka — tako vsaj kažejo prve
ocene — odlična. JB
Obeta se dober pridelek hmelja ,
Seja predsedstva
skupščine ZM D A
Slovenske gorice 84
Na seji predsedstva skupščine ZMDA ,,Slovenske gorice 84", ki je'
bila v petek, 17. avgusta v brigadirskem naselju v Dornavi, so obravnavali
poročilo o izvajanju del pri gradnji vodovoda. Vodstvo akcije je s
ponosom poročalo, da so vsa načrtovana dela končali že 14 dni pred
zaključkom akcije. Z deli so v celoti končali v Gočovi, Rabelčji vasi in
Stopercah. Nadalje so na seji razpravljali o dodatnem programu del, ki
obsega predvsem gradnjo vodovoda v Cirkulanah, kjer so začeli delati že
naslednji dan.
Seji predsedstva sta prisostvovala tudi Štefan Korošec, član pred-
sedstva CK ZKS in Katja Vadnal, izvršna sekretarka za področje
izobraževanja pri CK ZKS. Vodstvo ZMDA jima je nato razkazalo
naselje v Dornavi, kjer brigadirji živijo in kjer se odvijajo njihove
prostovoljne dejavnosti, ogledala pa sta si tudi trase, kjer so brigadirji že
končali z delom. Gosta sta se pogovarjala tudi z brigadirji in dala nekaj
smernic za nadaljnje delo, zlasti kako naj bi akcije potekale v bodoče.
Vodstvu akcije in brigadirjem sta izrekla tudi priznanje za nadvse uspešno
^lelo, kar najzgovorneje dokazuje dejstvo, da so že začeli z delom v
Cirkulanah po rezervnem programu.
J. Hvaleč
Pridne
kmečke roke
Letošnje poletje zahteva od
vseh, ki obdelujejo zemljo dosti
skrbnega dela. Pozna in hladna
pomlad je zakasnila rast in s tem
tudi žetev skoraj za 3 tedne, kljub
temu pa je pridelek dober, nad
pričakovanim. Dobro kažejo tudi
druge poljščine, čeprav jih je bilo
treba v zaščito pred raznimi
škodljivci pogosto škropiti. Po-
sebno nego pa zahtevajo vinog-
radi in sadovnjaki, zlasti tam, kjer
jih je poškodovala toča.
Pomembno je tudi spravilo
krme za govejo živino. Po suhem
obdobju in razmeroma slabi prvi
košnji, zlasti na hribovitih
območjih, je pogosti dež v zadnjih
tednih prispeval, daje lepo zrasla
otava. ki jo v teh dneh živinorejci
skrbno spravljajo, saj jim pri tem
vreme rado ponagaja. Travniki na
boljših legah in rednimgnojenjem
pa dajejo sedaj že tretji odkos.
Zaradi pozne žetve je letos tudi
nekoliko manj strniščnih posev-
kov, zlasti ajde, ki je na splošno
kmetovalci sejejo vse manj, zato
pa več krmnih rastlin, pese. repe,
kolerabe in podobno.
V Halozah in Slovenskih goricah 5e marsikje suSenje in spravljanje otave opravljajo ročno        Foto: I. CianI ■
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
23. avgust 1984 - TEDNIK I
zmda »slovenske gorice 84'
Brigadirji začeli z deli
iz rezervnega programa
Na ZMDA ,.Slovenske gorice 84" že tretji teden delajo brigadirji iz
Budve, Čičevca, Zrenjanina in Trbovelj. Pri delu na trasi dosegajo zelo
dobre rezultate. Na udarni dan so izkopali čez 400 m trase in zasuli 800 m
jarka, kar pomeni, da so poprečno dosegli normo nad 200 odstotno, ena
brigada pa jo je dosegla kar 400 odstotno. Končali so z deli v Stopercah v
dolžini 1600 m, v Rabelčji vasi v dolžini 1000 m, s tem so dobrih 14 dni
pred zaključkom akcije opravili vsa načrtovana dela.
V soboto, 18. avgusta so brigadirji začeli z izvajanjem rezervnega
programa, ki zajema izkop za vodovod v Cirkulanah. V rezervni program
je zajeto tudi urejanje obcestnih jarkov v Zetalah v skupni dolžini
2,5 km. Stanko Salamon, komandant akcije Slovenske gorice 84, je
povedal, da bodo brigadirji najprej končali delo v Cirkulanah, kajti voda
je za ljudi v Halozah veliko pomembnejSa kot vse drugo.
Vzdušje na delovišču je odlično, saj so skoraj vsi brigadirji zavzeti za
delo. Zavzetost se kaže tudi pri prostovoljnih dejavnostih, čeprav jim za
te dejavnosti ostaja razmeroma malo časa, ker brigadirji sami dajejo
pobude za razne udarniSke akcije. Cilj akcije pa je tudi v tem, da se
brigadirji medsebojno spoznajo, navežejo prijateljske stike itd. Reči je
tudi treba, da so letos brigade prišle na akcijo zelo dobro pripravljene.
Z udarniškimi akcijami so brigadirji pomagali pri čiščenju kar-
todroma v Hajdošah, v Vitomarcih so krajanom pomagali očistiti in
urediti jarke ob cestah ipd. Najtežje delo so imeli v Stopercah, kjer jih je
pri kopanju jarka vseskozi spremljala podtalnica. Čeprav so se domačini
trudili in jo izčrpavali, so morali delati v vodi.
Ko so se brigadirji vrnili s trase, so preživeli večer s pantomimikom
Andresom Valdesom, magikom Marjanom Lizzijem in Dragom Vov-
kom. Pripravili so radijsko oddajo, se spoprijeli z osnovami računalni-
štva, obiskovali foto tečaj, krožek družabnega plesa, zgodovinski krožek,
tečaj slovenskega jezika, politično šolo in izvajali druge aktivnosti.
J. Hvaleč
Ob prostem času je brigadirjem na vojjo tudi Iskrim računalnik
Trak akc^e in druga priznanja, ki jili bodo ob koncu akc^e podelili
najboUšim foto: I. kotar
Čevljar Izdela v osmih urah 6 do 7 parov čevljev
V delavnici je zaposlenih tudi pet žensk, vsaka izdela v osmih urah 40
rokavic
Čevljarska delavnica in krpalnica Kidričevo
DOBRI DELOVNI REZULTATI
Čevljarska delavnica in krpal-
nica Kidričevo ima že dolgo tra-
dicijo, ustanovljena je bila, 12.
marca 1952. Je samostojna
organizacija in glede na dejavnost
sodi v drobno gospodarstvo.
Na 116 kvadratnih metrih po-
vršine dela 17 delavcev. Pogoji
dela so vse prej kot zadovoljivi;
strojna opremljenost je glede na
zmogljivosti še zadovoljiva (50
odstotkov ročnega in 50 odstotkov
strojnega dela). Se ta mesec bodo
dobili novi rezkalni stroj, ki pa bo
še nekaj časa »zapakiran<(, ker ga
enostavno nimajo kam postaviti!
Imajo vse pogoje za nadaljnji
razvoj, za razširitev; ne najdejo pa
ustreznega delovnega prostora.
Kot je povedal Vlado Premzl, di-
rektor so ustrezno vlogo naslovili
na krajevno skupnost Kidričevo
in pričakujejo, da bodo vlogo re-
šili. Če bodo dobili nov delovni
prostor, bodo lahko na novo za-
poslili vsaj pet delavcev. Letos so
že morali odkloniti veliko naročil,
ker jih ne bi mogli izpolniti.
Lani je znašal celotni prihodek
38 milijonov dinarjev, letos bo po
oceni dosegel 45 milijonov di-
narjev; lahko bi bil še večji za 20
do 25 odstotkov, če bi imeli
ustrezne delovne prostore in de-
lavce.
Izdelujejo težko zaščitno obu-
tev, rokavice, dva delavca sta za-
poslena na ortopedskem progra-
mu; opravljajo pa tudi vsa ostala
dela po naročilu, kjer prav tako
delata dva delavca. V zadnjem
času je velik naval za razna po-
pravila, kar glede na visoke cene
obutve ne preseneča. Letno izde-
lajo 30 tisoč parov rokavic, 1800
parov raznih vrst industrijske
obutve (livarski čevlji, plezalni,
rudarski, šoferski in podobno); k
temu pa je potrebno dodati še iz-
delke po naročilu.
Največji njihov odjemalec je
TGA. dalje Jeklotehna Maribor,
Konus Ptuj in drugi. Oskrba z
repromaterialom ni najboljša,
potrebnoje veliko poti, da se pride
do ustreznih materialov.
Pri delu potrebujejo gumo,
usnje, lepila, kovinsko galanteri-
jo, azbest in drugo. Precej težav je
pri zagotavljanju negorljivih ma-
tarialov, saj le-ti gredo v večini v
izvoz.
Vlado Premzl je povedal, da
orjejo ledino tudi pri izvozu. Prek
Jeklotehne so nekaj izdelkov iz-
vozili v Irak.
V kolektivu je pet žensk, ki so
prešivalke; čevljarji so kvahfirani
delavci. Nasploh je precej težav s
tovrstnim kadrom, zato so prisi-
ljeni, da jih sami usposab jajo.
Osebne dohodke so v zadnjem
času popravili, sedaj je povprečen
osebni dohodek že blizu 19 tisoč
dinarjev. Delo je v celoti normi-
rano; v režiji sta praktično samo
dva delavca. Glede na to, da ni-
majo lastnih počitniških zmoglji-
vosti, so letos razdelili maksimalni
regres in sicer 7500 dinarjev po
zaposlenem. V načrtu pa imajo
nakup prikolice.
Po njihovih izdelkih je veliko
povpraševanje, kakovost pa je
tista, ki ga še povečuje. V osmih
urah izdela delavec šest do sedem
parov čevljev, prešivalke pa 40
parov rokavic.
Knjigovodska in računovodska
dela zaenkrat še opravljajo ho-
norarci, kako bo prihodnje leto,
paše ne vedo. Najprej želijo dobiti
nov in ustrezen delovni prostor,
da bodo lahko več proizvajali in
izboljšali delovne pogoje.
MG
Vlado Premzl, direktor z najmanj
delovnega prostora
foto: 1. kotar
O Kooperaciji, Ici jo še premalo poznamol
mipptuj
,,Kooperacija je v DO MIP Ptuj
organizirana v tozd Veleprodaji in
sicer kot poslovna enota, ki ima
sedež v Mariboru in v Ptuju.
Enota se je v preteklih letih izre-
dno hitro razvijala in dosegala
dobre poslovne rezultate. V začet-
ku je bilo 60 kooperantov, danes
jih je prek 300. Za nekatere že lah-
ko rečemo, da so tovarnarji v ma-
lem. Skladno s številom se je
povečevala tudi realizacija. Leta
1979 je bila realizacija nekaj nad
141 milijonpv, letos pa bo po oceni
presegla eno milijardo," je
uvodoma povedal Janez Zupanič,
direktor tozd Veleprodaja.
Kakšni pa so problemi, ki jih
srečujete pri poslovanju koopera-
cije?
,,Velik porast realizacije, razno-
likost proizvodnje — oboje je tes-
no povezano s problemi, ki so vča-
sih večji, včasih manjši. Največji
so pri nabavi repromateriala in
financiranju zalog. Tu predvsem
mislim na draga obratna sredstva
oziroma visoke obresti za kredi-
te."
Kako pa je organizirano
poslovanje z obrtniki-kooperanti?
,,Enota Kooperacija ne posluje
dosledno po načelu obrtno naba-
vne zadruge, temveč po podobnih,
vsebinsko in formalno drugačnih
povezavah.
Kooperantu, ki se je odločil
poslovati oziroma proizvesti in
prodati izdelek prek poslovne eno-
te Koopecija, zagotovimo
reprodukcijski material. Koope-
rant izdela izdelek, ki se pod
imenom Kooperacije pojavi na
tržišču.
Tržišče običajno skupaj
poiščemo. Pogosto pa kupci
poiščejo nas oziroma kooperanta;
to je v primerih, ko gre za
proizvode, ki so kot polproizvodi
namenjeni večjim industrijam ali
ko grh za izdelavo strojev v malih
serijah.
Poudariti moram, da je zasebna
pobuda in skrb za eksistenco nare-
dila več kot vse parole o drobnem
gospodarstvu. Obrtniki koope-
ranti so v resnici odvisni od lastne-
ga marketinga in lastne iznajdlji-
vosti pri načrtovanju svoje
proizvodnje.  Iznajdljivost, prila-
godljivost in zanesljivost so okoli-
ščine zaradi katerih prihaja iz
najrazličnejših proizvodnih orga-
nizacij vrsta pobud za sodelovanje
pri proizvodnji posamičnih ali
serijskih izdelkov, ki so potrebni v
dopolnjeni ali celoviti proizvodnji.
Sodelovanje z obrtniki —
kooperanti je razvito v številnih
blagovnih skupinah oziroma
proizvodih".
Po svojih močeh se Kooperacija
vključuje tudi v izvoz, največ je
posrednega izvoza.
Dejavnost Kooperacije Se vse
premalo poznamo, kako pa boste
to stanje popravili?
,,Naše delo poznamo samo v
tozdu Veleprodaja oziroma DO
MIP; poznajo pa ga tudi stalni
kupci. Širša javnost pa nas v resni-
ci še ne pozna. Zato bo sodelova-
nje na letošnjem sejmu drobnega
gospodarstva v Celju, ki bo od 14.
do 23. septembra, naša prva pred-
stavitev širši javnosti.
Skušali pa bomo organizirati
tudi potniško službo", je zaključil
Janez Zupanič.
MG
Janez Zupanič
foto: L. Kotar
PRIPRAVE NA SEJO SVETA ZSS PTUJ
Ponedeljkova seja predsedstva je bila zgolj
informativnega značaja, saj so se člani seznanili
z vsebino pripravljenega gradiva za sep-
tembrsko sejo sveta, na kateri bodo podrobno
pregledali uresničevanje nalog s področja delit-
ve po delu in rezultatih dela, o usposabljanju v
osnovnih organizacijah ZS in učinkovitosti dela
in o nalogah, ki jih občinskemu svetu nalaga
republiški svet ZSS. Pri tem gre za naloge, ki
jih je Marjan Orožen, predsednik republiškega
sveta ZSS podal na julijskem posvetu v Maribo-
ru.
Gradivo so prejele tudi že osnovne or-
ganizacije tako, da problemov pri uresničevanju
sprejetih nalog ne more biti. Da bi občinski svet
dobU potrebne podatke o uresničevanju delitve
po delu in rezultatih dela, je v OZD poslal po-
sebne anketne lističe; zadnji rok vrnitve je 25.
avgust. O tem poročamo v posebnem sestavku.
Predsedstvo se je seznanilo tudi s prvimi po-
datki gospodarjenja ptujskega gospodarstva v
prvih šestih mesecih. V razpravi se je v glavnem
dotaknilo problema cen, zlasti še razkoraka
med ceno surovine in končnim izdelkom. Pose-
bej pa postavlja zahtevo pred vodstvo DO
Emona Kmetijski kombinat Ptuj in sestavljeno
organizacijo EMONA, da konkretneje pristopi-
ta k reševanju Petovije, ki je v vedno večjih
težavah.
Člani predsedstva pa so se seznanili tudi s
kadrovskimi aktivnostmi v OZD v občini, ki so
jih strnili v 14 točk. Povezano s tem pa so raz-
pravljali tudi o ustanovitvi sveta za kadrovska
vprašanja.
Spremenjen program
otvoritvene slovesnosti
Tik pred zaključkom redakcije smo dobili še sporočilo, da so morali
organizatorji letošnjih dvanajstih ptujskih kulturnih srečanj spremeniti program
na otvoritveni slovesnosti, ki bo v sredo, 29. avgusta ob 20. uri na letnem prire-
ditvenem prostoru v Ptuju. Najprej napovedano gostovanje folklornega ansambla
Abraševič iz Beograda je bilo odpovedano.v zameno pa so povabili poklicne
igralce, ki delujejo v okviru ZKO Koper. Ti so se že lani proslavili z odlično
pripravljeno Goldonijevo komedijo Primorske zdrahe, s katero so navdušili več
tisoč gledalcev po vsej Sloveniji. Delo je pripravljeno za izvedbo na prostem in tako
kot nala.šč za ptujski letni prireditveni prostor.
Okrog 2500 ljudi
na srečanju
V soboto, 18. avgusta je bilo pred Blagovnico tretje tradicionalno
MIP-ovo srečanje s potrošniki. Navzočih je bilo okrog 2500 ljudi, v
MIP-u ga ocenjujejo kot zelo uspešno, pa tudi vreme jim je bilo naklo-
njeno. Ptujski instrumentalni ansambel je na ples vabil vse do tretje ure
zjutraj. MG
Pogled na množico
foto: L. Kotar
OBISK S KOSOVA
Nedeljske svečanosti ob predaji novega vozila na Hajdini so se
udeležili tudi gostje iz Djakovice v SAP Kosovo, ki so pred zveznim
tekmovanjem na strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju v ptujski
občini. Gre za pionirsko desetino občinske gasilske zveze Djakovica, ki
bo v Prizrenu zastopalo mlade gasilce Kosova. Sekretar OGZ Burhan
Beče in strokovni vodja Zrza Driton sta nam povedala, da se ob gosto-
ljubnih gasilcih ptujske občine izredno dobro počutijo in da so na
strokovnem področju veliko pridobili, hkrati pa nabirajo izkušiije za
močnejši dvig prostovoljnega gasilstva v svoji občini. Naši zastopniki na
zveznem tekmovanju, ki bo v začetku septembra, bodo pred nastopi
njihovi gostje.
1. kotar
Mladi gasilci s Kosova na nedeljski slovesnosti na Hajdini (foto I. kotar)
TEDBIIK - ^- avgust 1984
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Aktivnosti pri r^^^pravi in sprejemu
Samoupravnih si  '"um   iejavnosti
Na podlagi Družbenega dogovora o skup-
nih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev
za osebne dohodke in skupno porabo, spreje-
tem v letu 1980, je bilo v letih 1981 — 1983
pripravljenih in sprejetih vrsto strokovnih
ptnJlag. s katerimi se je želelo delavcem v
združenem delu pomagati pri oblikovanju
takega sistema delitve osebnih dohodkov, ki
bo zagotavljal uresničevanje ciljev politike —
za enako delo približno enak osebni dohodek.
Tudi samoupravni sporazumi dejavnosti
izhajajo iz sprejetega dogovora v letu 1980.
Republiški odbori dejavnosti in njihove
komisije so skupaj s komisijo udeležencev
samoupravnih sporazumov dejavnosti v letu
1983 pripravile vzorčen j5rimer Samouprav-
nega sporazuma dejavnosti, ki so ga kot
skupna osnovna izhodišča uporabljali pri
pripravi vseh Samoupravnih sporazumov
dejavnosti. Teh sporazumov bo nekaj čez 40.
Pripravljenih jih pa je že več kot 25. O nekate-
rih so že potekale široke javne razprave, o
nekaterih so bile razprave bolj skromne ali pa
jih sploh ni bilo. Nekatere sporazume pa je 5c
potrebno pripraviti.
Iz tega izhaja, da so razprave o Samouprav-
nih sporazumih dejavnosti v različnih flzah,
tudi potek razprav je v posameznih dejavno-
stih različen. Razprave o sporazumih so tudi
terminsko neusklajene. To seveda negativno
vpliva na zastavljen rok končnega sprejema
vseh Samoupravnih sporazumov dejavnosti,
tako materialne proizvodnje kot tudi družbe-
nih dejavnosti.
Sindikati se .seveda zavzemamo za čim-
prejšnjo pripravo vseh panožnih sporazumov,
ker bi s tem omogočili odpravo sedanjega v
bistvu administrativnega usmerjanja in indek-
siranja družbene usmeritve razporejanja do-
hodka. :^
Svet za vprašanje delitve dohodka in
osebnih dohodkov pri Občinskem sindikal-
nem svetu je skupaj z občinskimi odbori
dejavnosti sodeloval v razpravi dosedaj pri-
pravljenih panožnih samoupravnih sp>orazu-
mov. Ugotavljamo, da sc^ bile v posameznih
sporazumih nedosledno uporabljene skupne
strokovne podlage oziroma skupna izhodišča.
Tu gre zlasti za določanje relativnih razmerij
za tipična dela in naloge, nadalje za nadome-
stila osebnih dohodkov, dodatkov za posebne
pogoje in izplačila iz sredstev sklada skupne
|x>rabe.
Ponovno ugotavljamo, da smo sindikati
osamljeni pri aktivnostih za pripravo in
sprejem panožnih sporazumov. Premalo je
.sodelovanja Gospodarske zbornice in drugih
dejavnikov.
Zaostajajo tudi aktivnosti pri pripravi in
izdelavi Samoupravnih sporazumov družbe-
nih dejavnosti. Pričakujemo, da bodo še v tem
mesecu na podlagi izdelanih delovnih prif>o-
močkov pripravljeni tudi osnutki Samouprav-
nih sporazumov teh dejavnosti.
Pri razpravi vseh panožnih sporazumov
morajo obvezno sodelovati po strokovni plati
tudi strokovne službe v organizacijah združe-
nega dela.
Po sprejetih programih aktivnosti v sindi-
katih morajo razprave o sporazumih biti
zaključene v septembru—-oktobru letošnjega
leta.
Samoupravni sporazumi delavnosti se bo-
do lahko uporabljali šele takrat, ko bo
izveden postopek vsklajevanja v skupnih
osnovnih izhodiščih. Torej bo potrebno
nekatere sporazume, ki so že v fazi predloga
dopolniti oziroma spremeniti. Sporazumi
bodo objavljeni v Delavski enotnosti, kot
posebna priloga.
S tem pa še niso končane aktivnosti. Osnov-
ne organizacije ZS in konference osnovnih
organizacij ZS morajo zahtevati od poslovod-
nih organov in strokovnih služb, da pripravijo
predloge spreminjanja in vsklajevanja samou-
pravnih splošnih aktov s Samoupravnimi
sporazumi dejavnosti. Program aktivnosti za
te spremembe je potrebno sprejeti na delav-
skih svetih. Priporočamo, da je to istočasno s
sprejemom Samoupravnega sporazuma de-
javnosti.
V primeru, da do konca leta ne bo sprejetih
večina panožnih sporazumov, bo seveda
ponovno pripravljen in sprejet administrati-
ven ukrep za delitev dohodka in osebnih
dohodkov za leto 1985. to je dogovor o
družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in
čistega dohodka.
Z anketo o aktivnostih s področja nagraje-
vanja po delu. s katero je Svet za vprašanja
delitve dohodka in osebnih dohodkov hotel
ugotoviti kako potekajo aktivnosti v organiza-
cijah združenega dela. izhaja, daje razpravo o
pripravljenih panožnih sporazumih vodil
sindikat skupaj s samoupravnimi organi. V
večini OZD so sprejeli programe aktivnosti.
Želijo pa tudi. da se za nekatere panožne
sporazume organizira širša razprava. Da je
potrebno čim prej pripraviti še manjkajoče
panožne sporazume. Večina jih tudi predlaga,
da je potrebno izobraževanje delavcev, ki
delajo na področju nagrajevanja po delu.
V anketi je bilo tudi vprašanje ali so v OZD
do I. julija uskladili samoupravne akte z
zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem
delu. V večini OZD bodo to izvedli do konca
letošnjega leta. Iz tega izhaja, da bo do konca
letošnjega leta v OZD opraviti še veliko dela
in raznih aktivnosti.
Erika Mihelač,
Enote civilne zaSčjte postrojene po končani uspeSni vaji
Prvi krajevni praznik
naPolenšaku
Skupščina krajevne skupnosti Polenšak je na svojem zasedanju 25.
julija letos sprejela sklep, da bodo 15. avgusta vsako leto praznovali svoj
krajevni praznik kot spomin na dogodke iz NOB, ki so vezani na to
področje, oziroma na leto 1941, ko je v teh dneh odšel na Pohorje v prvo
skupino Arnuš Klemenčič Karel, ki se je pridružil 1. pohorskemu bataljonu
in nato v jeseni istega leta kot talec padel pod streli okupatorja. Leta 1942
pa je to območje obiskal narodni heroj Jože Lacko. Tako so končno
realizirali večletna razmišljanja in predlaganja o uvedbi krajevnega
praznika in 15. avgust dokončno določili za datum praznovanja.
O preteklem razvoju, uspehih, težavah in načrtih KS Polenšak je na
slovesni seji skupščine KS govoril njen predsednik Franc Pisanec, ki je med
drugim povdaril, da se tudi njihovo območje počasi otresa zaostalosti,
čeprav ne bo moglo dohiteti razvoja drugih. V minulih dvajsetih letih so v
11 vaseh te krajevne skupnosti uredili najnujnejše, predvsem na
komunalnem področju. Kljub vsemu pa so ob zadnjem popisu zabeležili,
da jih j^e kar za 10 odstotkov manj, saj je bil odtok delovne sile in naselje-
vanje v razvitejših industrijskih centrih precejšnje. Od prve velike akcije —
elektrifikacije do nekaterih v zadnjem obdobju, je preteklo dokaj dolgo
obdobje. S samouprispevki občanov so tudi na Polenšaku dobili lepšo
cesto, urejena je šola, radi bi čimveč telefonov — skratka dohiteli tiste, ki
so imeli boljše pogoje za razvoj ali pa bolj vztrajne krajevne funkcionarje.
Danes je aktualno urejanje pokopališča, dve tretjini gospodinjstev ima
vodovod; skratka boljše in lažje življenje je tudi v tem predelu Slovenskih
goric omogočilo, da mladi ostajajo doma, da gradijo in popravljajo svoje
domove.
Ob nedeljski slovesnosti na Polenšaku so pripravili tudi zanimivo vajo
civilne zaščite, podelili 15 krajevnih priznanj, ustanovili strelsko družino in
borci razvili svoj krajevni prapor. tekst in foto: mš
S slovesne seje krajevne skupščine v domu gasilcev na Polenšaku
Krajevna organizacija ZZB NOB Polenšak je v nedeljo razvila .svoj prapor
POLLETNI DOSEŽKI GOSPODARSTVA
OBČINE PTUJ
Finančne rezultate organizacij združenega dela je moč ocenjevati
zgolj v luči gospodarskih razmer. Enako kot za preteklo leto, ocenjujemo,
tudi letošnje razmere, v katerih gospodarijo organizacije združenega dela,
kot dokaj težavne. Že z aprihkim prenehanjem veljavnosti odloka p najvišji
ravni cen so se razmere gospodarjenja bistveno spremenile za dobršen del
organizacij s področja gospodarstva. Učinki ukrepov ekonomske politike,
sprejetih v drugern trimesečju letošnjega leta, kot so razbremenitev in
finančna konsolidacija gospodarstva, se v glavnem v polletnih rezultatih
zaradi kratkega obdobja še ne odražajo.
Doseženo intenzivno rast cen v letošnjem prvem polletju, saj so cene v
primerjavi z enakim predhodnim obdobjem porasle krepko prek 50
odstotkov, pa lahko že sredi leta ocenimo kot neuspeh našega gospodar-
jenja. Čeprav nekoliko manj intenzivno, pa so se tako kot lani, tudi v prvi
polovici letošnjega leta orgariizacije združenega dela srečale z nadaljnjim
zniževanjem tečaja dinarja do trdnih svetovnih valut.
Tudi oskrbljenost s surovinami in reprodukcijskirn materialom se'\
bistveno ni izboljšala. Večje težave z oskrbljenostjo so imele ptujske},
gospodarske orgariizacije v mesecu marcu in juniju. Pomanjkanje domačih \
surovin in reprodukcijskega materiala je samo v zadnjem mesecu obrav-\
navanega obdobja utrpelo približno 20 % vseh gospodarskih organizacij, i,
pomanjkanje uvoženih surovin in reprodukcijskega materiala pa približno
15 % gospodarskih orgariizacij združenega dela. Menimo pa, da je bilo v
prvi polovici letošnjega leta v gospodarstvu občine zelo malo takih
organizacij, ki so bile s surovinami in reprodukcijskirri materialom res
dobro oskrbljene.
Kljub težavnim razmeram gospodarjenja pa je v prvem polletju letos
organizacijam združenega dela v primerjavi z lanskirn prvim polletjem
uspelo povečati fizični obseg industrijske proizvodnje za 6 %.
Tako .so polletni finančni
rezultati gospodarstva občine
doseženi na račun večjega obsega
proizvodnje — torej večje fizične
produktivnosti, potrebno pa je
opozoriti, da so relativno visoke
nominalne rasti poleg povečane-
ga obsega proizvodnje tudi po-
sledica pospešene rasti cen. Iz
podatkov periodičnih obračunov
pa kljub temu ugotavljamo, da so
doseženi polletni finančni rezul-
tati manj ugodni kot ob trime-
sečju. Dosežena je bila sicer viso-
ka rast celotnega prihodka
(72.8 %). vendar so stroški poslo-
vanja rasli še hitreje skoraj za 6
odstotkov ter tako vplivali na po-
časnejšo rast dohodka, ki gaje za
dobrih 48 odstotkov več kot ob
X)lletju lani. Doseženi čisti do-
lodek je porasel za 42 % ter sred-
stva, razporejena iz čistega do-
hodka za osebne dohodke delav-
cev, za 45.5 % (gre za primerjavo
lanskega enakega obdobja z le-
tošnjim). Pomembna je ugotovi-
tev, da znaša ob polletju letos
Ugotovljena skupna izguba le
66 % le te. ugotovljene ob polletju
lani. Vendar pa ta podatek ver-
jetno ne bo povsem realen, saj
med >)izgubarji<< ob letošnjih pol-
letnih obračunih nismo našli te-
meljne organizacije Elektronike,
ki ima velike težave v poslovanju
in se bo ob devetmesečju. najver-
jetneje pa ob koncu leta zopet
srečala z negativnim finančnim
rezultatom. Hkrati je potrebno
Opozorili, da rezultati, ki so jih ob
Polletju dosegle organizacije iz
gospodarstva občine, v glavnem
Za poprečno nominalno rastjo le
teh v gospodarstvu republike. To
yelja tako za dohodek in ustvar-
jeni čisti dohodek kot sredstva za
akumulacijo in reprodukcijo ter
nekatere ostale važnejše finančne
elemente.
Organizacije združenega dela
iz gospodarstva občine so v prvem
polletju letos ustvarile 37.433.776
tisoč dinarjev prihodkov. Naj-
večjo rast celotnega prihodka smo
ugotovili na področju industrije
(indeks 188.1) ter v kmetijstvu
(indeks 185.2). V strukturi pri-
hodkov gospodarstva občine ni
prišlo do bistvenih sprememb.
Nekoliko se je povečal delež pri-
hixlkov. ustvarjenih s prodajo in
udeležbo v skupnem prihodku na
tujem trgu. delež prihodkov,
ustvarjenih na domačem trgu pa ;
seje zmanjšal. Razumljivo pa je,
da pomenijo prihodki, ustvarjeni
na domačem trgu glavnino pri-
hodkov gospodarstva občine.
Neplačanih je bilo ob polletju
leto 1.070.729 tisoč dinarjev pri-
hodkov. V rasti .so za celotnim
prihodkom zaostali. Več kot po-
ovico jih tudi tokrat odpade na
Tovarno glinice in aluminija v
Kidričevem, kjer so rast celotnih
prihodkov upočasnili za dobrih 15
indeksnih t(>čk.
Stroški poslovanja so visoki, v
absolutnem znesku znašajo
31.345.932 tisoč dinarjev. Rast
celotnega prihodka so prehiteli
približno za 6 odstotkov ter tako
vplivali na počasnejšo rast do-
hodka. Dohodek. ki sc ga
organizacije združenega dela
gospodarstva občine ob polletju
letos ustvarile, znaša 6.125.709
tisoč dinarjev, razporedile pa so
ga za znesek izgube, toje za 97.498
tisoč dinarjev več. kot so ga
ustvarile Omenili smo že. da je
izguba skoraj za 40 odstotkov
manjša od lanske polletne, ugo-
tovile pa sojo: Kmetijski kombi-
nat TOZD Ptujske toplice. TOZD
Petovia. Sava Kianj TOZD Gu-
mama ter Agis TOZD Kovinska
obdelava. Več kot polovica ugo-
tovljene izgube se nanaša na ne-
krite osebne dohodke in na druge
obveznosti, ki niso krite iz čistega
dohodka, na nekrite obveznosti iz
dohodka pa odpade 40.4% vse
ugotovljene izgube.
V razporeditvi dohodka seje v
primerjavi z lanskim prvim pol-
letjem zmanjšal delež obveznosti
za skupno in splošno družbeno
porabo in delež sredstev za aku-
mulacijo, povečal pa se je delež
sredstev za čiste osebne dohodke
in skupno porabo delavcev ter
predvsem del sredstev za druge
obveznosti iz dohodka, ki mu je
potrebno znova posvetiti posebno
pozornost. Kljub sprejetju pro-
grama ukrepov za finančno kon-
solidacijo in razbremenitev do-
hodka gospodarstva, o katerega
učinkih smo uvodoma rekli, daje
še preuranjeno govoriti, pa del
dohodka za ostale namene še
vedno vztrajno narašča, pred-
vsem zaradi povečane obreme-
nitve dohodka z obrestmi. V
skladu s politiko realnejših
obrestnih mer, kar pomeni post-
opno zviševanje obrestnih mer tja
do meseca aprila 1985. so se
obrestne mere v maju in julijo
povečale, do konca leta pa se bodo
predvidoma še oktobra, kar se
odraža v stopnji obremenitve do-
hodka gospodarstva za te name-
ne. Neto obremenitev dohodka
gospodarstva z obrestmi (razlika
med aktivnimi in pasivnimi
obrestmi) seje povečala od 5.9 %
dohodka vprvem polletju lani. na
8,3 % dohodka gospodarstva ob
lolletju letos, pa tudi do konca
eta lahko pričakujemo povečan
pritisk obresti na dohodek.
V prvem polletju letošnjega leta
je bilo ustvarjenih 1.221.991 tisoč
dinarjev sredstev za akumulacijo,
kar je za 28.5 % več.
Ob visoki rasti cen so sredstva
za akumulacijo realno za okrog
16.6% manjša kot ob polletjulani.
Realno so sredstva za akumula-
cijo večja le na področjih gozdar-
stva, vodnega gospodarstva, gos-
tinstva ter poslovno-tehničnih
storitev. Na področju industrije,
na katero odpade prek 60 % vse
ustvarjene akumulacije gospo-
darstva občine, je akumulacija
porasla nominalno za 37.2 %.
Sredstva za akumulacijo so se
krepila predvsem na račun sred-
stev za razširitev materialne
osnove dela. čeprav so zaradi za-
konsko spremenjenih stopenj
sredstva rezerv dosegla intenziv-
nejšo rast. Poleg štirih organizacij
združenega dela. ki so začasno
med letom ugotovile izgubo,
imamo v ptujskem gospodarstvu
kar 14 organizacij, od katerih
vsaka posamezna ni ustvarila do-
volj čistega dohodka, da bi ob
polletju oblikovala poslovni
sklad, kar običajno opredelimo
kot motnje v poslovanju.
Družbeno-ekonomski položaj
delavcev, zaposlenih v gospodar-
.stvu občine se je v primerjavi z
lanskim polletjem zaradi inte-
nzivne rasti cen življenjskih
stroškov v poprečju realno po-
slabšal. Poprečni izplačani me-
sečni čisti osebni dohodek je na-
mreč v gospodarstvu občine na
zaposlenega delavca znašal
20.656 dinarjev (v gospodarstvu
republike 22.904 dinarjev) in je v
primerjavi z enakim obdobjem
preteklega leta porasel za 46.6 %.
Ob 53.2 odstotnem povečanju cen
življenjskih stroškov v enakem
obdobju pa pomeni to realno
nižjo raven kot ob polletju lani.
Pripravila:
Lidija HAZABENT
ZAHTEVEK ZA ODPIS DAVKA
Poročali smo že. da so kmetovalci, ki jim je
toča zmanjšala katastrski dohodek za več kot 20
odstotkov upravičeni do delnega odpisa dav-
ka. To pravico pa morajo oškodovanci sami
uveljaviti na upravi za družbene prihcxlke.
Podrobnejša navodila bodo prejeli na ome-
njenem mestu, s seboj pa morajo imeti doku-
mentacijo komisije, kije ocenila škodo in po-
sestni list. jg
40. obletnica ustanovitve V. Prekomorske brigade
»Ivana Turšiča-Iztoka"
V soboto, 8. septembra 1984 proslavljajo
borci V. Prekomorske brigade 40. obletnico
ustanovitve svoje brigade v mestnem parku v
Celju.
Na svečanem sporedu, ki se prične ob 9. uri,
bodo podeljene spominske medalje vsem
preživelim, padlim in že umriim borcem. Na
proslavi bo tudi podeljena Zvezna plaketa ZZB
NOV za zasluge v NOV Jugoslavije in za delo
borcem pri povojnem razvoju naše socialistične
domovine.
Istočasno bo otvoritev razstave V. Prekomor-
ske brigade v Muzeju revolucije — Celje, Trg.
V. kongresa 1. Razstava bo odprta od 7. do 14.
septembra 1984 od 9. do 15. ure.
Peta Prekomorska brigada se je oblikovala >
partizanskem taborišču Gravina v južni Italiji.
Jedro brigade so sestavljali štajerski, koroški in
gorenjski fantje, ki so se zbrali v angleškem
vojaškem taborišču Edinbourghu v Angliji.
Tam so se v Gravini pridružih tudi primorski
Slovenci, ki so prišli iz južne Francije, Italije,
Grčije in Afrike.
Brigada je takrat štela 3550 borcev. Iz
Dalmacije je krenila preko Velebita v Liko in na
svojem bojnem pohodu sodelovala pri osvobo-
ditvi Gospiča, nadaljevala bojno pot skozi Pod-
turen, Cremožnice in bila v bojih vse do konca
osvoboditve Slovenije in to za Kočevje,
Grosuplje, Velike Lašče, Orle pri Ljubljani in
Ljubljano.
V bojih je padlo 256 borcev in bork, okoli
600 borcev pa je bilo ranjenih. Brigada je bila
odlikovana z Redom zaslug za narod z 2lato
zvezdo.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
23. avgust 1984 - XElUtfIK
Ptujski taborniki ob jutranjem zboru z učenci stovenske dopisne Sole iz
Frankfurta
Počitnice S Ptujčani
. Učenci slovenske dopolnilne Sole iz Frankfurta/M in njihovi starši,
člani kulturno prosvetnega društva Sava, smo imeli letos izjemno povabi-
lo na prijetne počitnice. Povabili so nas ptujski taborniki na 10-dnevno
taborjenje v Kaštel Stari pri Splitu. Povabilo je bilo nadvse dobrodošlo,
saj smo bili toplega sonca potrebni res vsi. Nižinski svet pokrajine kjer
začasno domujemo, prekriva večidel leta vlažna oblačna preproga, ki
zakriva sonce tudi ob visokem poletju.
Pred osnovno šolo Tone Žnidarič, s katero smo pobrateni, smo se
zbrali 16. julija in ob 16.30 vstopili v vlak. S Pragerskega do Kaštela smo
dokaj ugodno preživeli noč v dveh rezerviranih vagonih. Toda glej! Tudi
Kaštelsko obmorsko jutro se je pokazalo deževno. Moker pozdrav ob
osrčju Jadrana pa nam ni vzel poguma in dobre volje. Se preden smo pri-
speli do tabora so sončni žarki že osušili ceste in ulice v zalivih in naš ta-
borni prostor. Skrbna ravnateljica ptujske šole Marija Sumandl z možem
Ivanom pa je poskrbela za vse: za odeje, za okusno pripravljeno hrano,
skrbela sta, da smo vsi izpraznili krožnike do dna, obvezovala prve rani-
ce, pozdravila vročino in domotožje najmlajših. Iz našega gnezdeča se je
čedalje bolj oglašala slovenska pesem. Le kaj bi si želeli Se več?
Prvi dnevi taborjenja Se naših skupnih učencev niso zbližali tako,
kot smo vzgojitelji želeli. Opazili smo skupine, posameznike, preveč še
nemških pogovorov. Naš cilj pa je bil, obogatiti in utrditi materinščino s
pomočjo prijateljev naše pobratene šole. Vendar naša želja se je vsak dan
bolj uresničevala. Frankfurtski učenci so spoštljivo stali s svojimi Ptujča-
ni ob jutranjem in večernem zboru. Skupno so si prizadevali za urejenost
tabornega prostora, pripravljali programe za proslavo ob Dnevu vstaje in
zaključku letovanja.
38 učencev in 17 staršev je v desetih dneh skupnega bivanja obogatilo
vezi ne le med sabo, temveč tudi do čudovitih Kaštelov, ljudi, ki tam žive,
njih obale, morja in vsega čemur pravimo ,,naša domovina".
Cas taborjenja smo izkoristili za ogled mesta Split in ob Marjanu]
prislonjene Meštrovičeve galerije. Z ladjama smo se peljali še na otok]
Ciovo, kjer smo se ves popoldan predajali bistri morski vodi in čudovite-
mu soncu, ki nam je vedno bolj barvalo naša telesa. Mali taborniki kar
verjeti niso mogli, da je vse to še naša domovina, tako lepa in prostra-
na .. .
Vse prehitro so se bližali dnevi odhoda. Ob večerih smo v taboru po-
sedeli dalj kot običajno. Na predvečer nas je bilo polno dvorišče. Vodniki;
tabora so pripravili zabavni večer ob tabornem ognju. Za njegov uspeh jej
žela mnogo priznanj vodnica Simona Meglic.
Po desetih dneh smo postali prava družina. Vendar kadar je najlepše, \
je treba vzeti slovo. Taborovodja Valter Pliberšek je sklical v četrtek, 26.
7. poslednji zbor. Ob državni himni smo spustili slovensko zastavo, ki je
vseh 10 dni plapolala nad taborom. Po okusni -večerji smo krenili proti
železniški postaji. Solze na licih mladih deklet, stiski rok doraščajočih
fantov, želja po starših naših najmlajših, slovenska pesem ob obali ob
slovesu — vse to se je prepletalo vse tja do Ptuja, kjer smo si zadovoljni
rekli,,Zdravo in nasvidenje naslednje poletje!"
Učenci slovenske dopolnilne šole izražajo vsi zahvalo za res lepe po-
čitnice v domovini in se za nje zahvaljujejo svojim staršem. Združenju
staršev slo. dop. šole Frankfurt/M, Slovenskemu kulturno prosvetnemu
društvu Sava in dragim Ptujčanom.
Besedilo in posnetki: Dragica Nunčič-Turk
Ob malem pomolu so se sončili, plavali, igrali in tako nabirali moči za
novo šolsko leto in zdravje za vsak dan
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
RAZPISUJE
VPIS v NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE OBLIKE
1. tečaj za strojnike centralnega ogrevanja
2. tečaj za voznike viličarjev
3. tečaj ža strojnike gradbene mehanizacije
4. tečaj za skladiščnike
5. tečaje iz varstva pred požarom
6. tečaje iz varstva pri delu
7. tečaje iz higienskega minimuma
8. tečaj za varnostnike
9. tečaje šivanja in krojenja
10. tečaj za konzerviranje in zmrzovanje živil,
11. gospodinjsko — kuharski tečaj
12. tečaje strojepisja
13. tečaje nemškega in angleškega jezika za odrasle
14. tečaje nemškega in angleškega jezika za otroke (od 6. — 14. leta)
15. HOBI DEJAVNOSTI
— pletenje, kvačkanje, makrame, tapiserija
— aerobika
— kozmetika
— kletarjenje
16. Ostali seminarji in tečaji po dogovoru
17. Vpisujemo tudi v osnovno šolo za odrasle
— v 6., 7. in 8. razred. (Šolanje v tej obliki je brezplačno — pouk
v večernih urah vsak drugi teden).
Vse informacije in vpis — osebno pri Delavski univerzi Ptuj, Trg MDB 2/1
- tel. 771-539.
S patronaznimi sestrami
Naporen, težak, pa vendar lep in prijeten je
njihov delovni dan. Vsak je drugačen od
prejšnjega. Na svoji poti skozi zaselke Sloven-
skih goric in Haloz s vsak dan srečujejo z
novimi bolniki, z novimi problemi.
Sestra Teja je službeno pot začela v zdrav-
stvenem domu Lenart kot ena prvih patro-
nažnih sester. Takrat so sestre sprejemali, kot
,,rablje", ki hodijo nadzorovat hišo. Težko si je
pridobila zaupanje ljudi. Naslednje delovno
mesto ji je bilo v Zavodih Hrastovec. Tu si je
pridobila dragocene izkušnje za delo z duševno
zaostalimi otroci. Življenjska pot jo je zanesla v
Trnovsko vas, zaposlila se je na patronaži v
Ptuju. Tu dela že enajst let. V glavnem na
območju Trnovske vasi in Vitomarc. Ti kraji so
ji zlezli pod kožo, rada jih ima.
Po razdelitvi dela rmaredi načrt dela za ta
dan, potem opravi še goro administracije^
pripravi material in odpravi se proti Trnov-
skemu vrhu. Med potjo mi pripoveduje o
svojem delu. Pomembno je, da sestra ne
menjuje terena, ljudje se na osebo navadijo in
potem težko sprejmejo drugo. Ljudi lahko
spremlja od rojstva dalje, pozna vsako hišo
posebej. Ljudje ji zaupajo težave, ki bi jih
komu drugemu zelo težko.
Ze sva pri prvi pacientki. Je nepokretna,
preživela je možgansko kap. Zenička se sestre
razveseli. Kar obdržala bi naju. Pravi, da ji je
popoldne dolgčas, saj morajo mladi postoriti to
in ono na polju in v hlevu. Takrat posluša
radio. Posloviva se. Peljeva se proti Trnovski
vasi. Sestra Teja mi pripoveduje o teh marljivih
ljudeh. S samoprispevkom so zgradili kulturni
dom, šolo, asfaltirali so ceste. V načrtu imajo
prenovitev stare šole, v njej bodo uredili samo-
postrežno trgovino. Najprej so se lotili urejanja
okolice.
Druga pacientka je starejša ženička z rano na
nogi. Toži, da jo noga strašno boli. Sestri se zdi
sumljiva tudi rdečica na njenem obrazu. Pre-
veže ji rano in ji obljubi, da se bo posvetovala z
zdravnikom.
Po nekaj minutah sva pri naslednji, sladkorni
bolnici. Pred kratkim se je vrnila iz bolnišnice.
Pripoveduje o bodoči snahi. Zadovoljna je z
njo, ni ji žal, da so predali gospodarstvo
mladima.
Naslednja pacientka je lep primer sodelova-
nja zdravstvenega osebja, svojcev in bolnice.
Preživela je kap, bila je popolnoma negibna in
ob pomoči svojcev si je opomogla. Danes
govori, hodi, poprime že skoraj za vsako delo.
Sestra se prepriča, da pacientka Se ni obupala
nad strogo dieto.
Odpraviva se proti naslednji skupini hiš.
Rdeča luč! Nov avto, pa zataji števec za gorivo!
Kje naj si sposodiva gorivo? Tudi tokrat ni
zatajila dobrosrčnost domačinov. Bencin sva
dobili pri Rolovih. Se zahvaliva se Čakata naju
še dve bolnici.
Ustaviva se pred veliko kmečko hišo, kjer
imajo tudi veliko zemlje. Manjka samo trezna
glava in veselje do dela in kmetija bi zablestela
kot v starih časih. Do bolnice prideva po starih
lesenih stopnicah. Je zelo stara, bolna je že 20
let. Noče jegiati zdravil, pregovoriti jo uspe le
sestra. Pogoltne tablete s požirkom čaja. Sestra
spotoma preveri še zdravje številnih otrok. Naj-
manjša deklica nekoliko zaostaja v rasti.
Sestra pozdravi še sosede in že sva na poti.
Konec vasi gozdiček, hiša, do nje ni ceste,
peljeva se kar čez travnik. Pacientka pride
delovno opravljena naravnost iz hleva. Razve-
seli se obiska. V sobi sezuje škornje, odvije
nogo. Rana je takšna, kot pri prejšnjih obiskih
Sestra žer Ički predlaga, da naj si umije noge, le,
ta pa ji zatrjuje, da je škoda časa za ta- 'na
opravila. Potrebno je postoriti to in ono o.og
živine, na njivi nikoli ne zmanjka dela in za
umivanje nog sploh ni časa. Ponudi nama
jabolka, da ne bo zamere, jih ne zavrneva.
Pot proti Ptuju je prijetna, pogovarjava se o
boleznih, ki jih najpogosteje srečuje pri svojem
delu. Veliko je ran na nogah, možganskih kapi,
išiasa, pogosto se srečuje s kroničnim alkoholiz-
mom. Sodeluje s krajevno skupnostjo. Rdečim
križem, sodeluje pri organizaciji tečajev prve
pomoči. Ob obiskih starostnikov odkrije veliko
bolnikov z zvišanim krvnim pritiskom, nepo-
kretnih, za katere svojci skrbijo ali pa ne. Na
patronaži imajo zaposleno socialno delavko,
ki pomaga v takšnih primerih. Urejuje socialne
podpore, pokojnine, za nujne primere urejuje
mesta v domovih za ostarele.
Napolniva Se rezervoar z gorivom, pospraviva
avto in torbo, čaka naju Se prijetno kramljanje
s sodelavkami sestre Teje.
Dragica Tašnerjeva pozna to delo zelo dobro,
saj na patronaži dela že 9 let. Opisala je
organizacijo patronaže. Zaposlenih je 22 sester,
2 delata na območju MajSperka, 2 na kidričev-
skem terenu, ostale pa na ostalem delu ptujske
občine.
Marica Stumbergerjeva je zaposlena na
patronaži že od vsega začetka, celih 24 let.
Primerjala je patronažno službo v začetku' z
današnjo organizacijo. Pravi, da se je organiza-
cija izboljševala vsa leta, dobile so avtomobile,
delo ni več deljeno in je zato pestrejše. Svojega
delovnega mesta ne bi zamenjala, rada ima
družine, s katerimi dela, rada ima terensko
delo.
Marija S.
Ptuj vedno bolj
urejen
če smo v preteklosti ugotavljali, da so v Ptuju redka pročelja hiš,
balkoni in okna, ki so ocvetličeni, tega danes ni več mogoče trditi. Vedno
večje tistih, ki že zgodaj spomladi nasadijo cvetlice in tako poskrbijo za
lepši videz. Skrb za urejeno okolje postaja tako sestavina vsakodnevnega
dela in življenja. Težko je ločiti, kdo je pri tem bolj prizadeven, družbeni
sektor ali posamezniki. Seveda pa je še vedno veliko takih, ki jim je skrb
za urejeno okolje, španska vas. Precej je tudi takih, ki skrunijo to, kar je
človeška roka posadila.
Objavljamo nekaj fotografij, ki pričajo o teh prizadevanjih. Foto
kamera je zabeležila nekaj svetlih primerov in manj svetel primer.
MG
Zgradba na Srbskem trgu v Ptuju, kjer je sedež občinske skupščine in
njenih upravnih organov je že nekaj let lepo ocvetiičena. .
Pogled na del Aškerčeve ulice
Tudi lepo urejeni zunanji del stavbe lahko pomembno prispeva k ureje-
nosti. Na posnetku stavba na Slovenskem trgu 6 v Ptuju.
Slaščičarna Jagoda je poskrbela za lep videz. Namig drugim.
Stavba v Jadranski ulici 3 sodi med najbolj ocvetličene v Ptuju. Cvetoče
kaktuse so sedaj zamenjali nageljni in viseče pelargonije. Stanovalcev te
hiše ne bi smeli obiti, ko bomo delili priznanja za urejeno okolje za leto
19»4.
TSDl^IK - 23- avgust 1984 -
fZ NAŠIH KKA.IEV - 5
Doherden. lepo pozdrovljeni, vsi po vrsti kak so hiše v Trsti. Kak vidite
no najbrž tudi na koži preštimate, se zdaj že gor na poletje tak po malen
jesen sprovla. Pravzaprav poletja niti nesmo dosti preštimali, saj smo kak
provi naš sosidJuža, ob splošni akciji VSE ZA IZVOZ začeli tudi sunčne
žarke za devize odovati. J a, to se najbolj ta doli ob našem sunčnem Jadrani
Sploča. Moja hčerJula. ki si v Dojčlandi marke službi naju je z Mico za por
dni povobila na kopanje v toli vejki no lepi lavor ssoleno vodo. Našo morje
je resn lepo, samo gdo srna z mojo Miciko tan na plaži sedela, se nama je
zdelo ka, da srna tujca na svoji zemlji. Vse mogoč svetovne jezike sma cula,
samo prleščine neje nišče veda no razmija.
Kupiš lehko skoro vse, še ftičjo mleko, seveda, če maš denarce.
Svetovna kriza pa se kljub t umi tudi na naših plažah vidi. Čedalje več je
tujih pa tudi domačih turistk, ki se noge sunčijo. Uboge revice, niti tejko
tekstila nemajo na sebi. ke bi si rojstno deželico svojih otrok skrile. Jaz van
rečen, to je prova paša za moške oči, samo jaz sen fse fkuper boj švoh vida,
saj mi je Mica med potjo po nerodnosti očoli strla no sen ba zato prikrajšani
za lepote hribov in dolin, ki so na dveh nogah švigali mujmo mene. Meja pa
sen cajt. da sen na foto temo eno pesmico fkuper zrima. Prisluhnite:
»OD 7GORA.J BREZ. OD SPODAJ NIČ. NA SRED SE VIDI EN
ČRNI GRIČ, ODZGORAJ STA ŠE HRIBČKA DVA, OD ZADAJ PA
DVPOJSTRCKA. LE PASI LUJZEK SI OČI, ZA TEBE TO VEČ
HA SEK NI, DRŽI SE RA JŠIS VOJE MICIKE, DA K A TERI TI NE
SPELJE JE. . .« Vsebino tote pesmice priporočan tudi drugin sotrpinom
ki grejo s svojimi ženkicami na morje. Da se ne bi keremi tak zgodilo kak
enemi pubeci iz naše vesi. Z deklino sta šla fkuper na morje, nazaj pa je son
priša. Še gnes točno ne ve kje je, zlobni jeziki pa provijo, da si tan negi ob
mori i dpvize služi. No, to je vredik, saj je naša devizna balanca itak
negativna, un pa bode si že    drugo frčafelo poiska.
Tejko za gnes. Srečno no dobro se mej te. Vaš Lujzek
Canip je čez dan bolj ali manj prazen.
Novi bungalovi bodo prve goste sprejeli že 20. septembra!
foto: L. Kotar
Do sredine septembra še dva bungalova
ptujske toplice
Letošnja letna kopalna sezona v Ptujskih
toplicah je vse prej kot uspešna. Po oceni bo to
najslabša sezona doslej. V prvem polletju je bil
obisk manjši za 25 odstotkov, v juliju pa za 30
odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta
1983. Kljub temu pa pri nekaterih storitvah
beležijo večji fizični porast, predvsem pri pro-
daji hrane, dalje pri vinu in žganih pijačah.
Podobne rezultate pričakujejo tudi ob devet-
mesečju. Lanske rekordne prodaje brezalko-
holnih pijač in piva pa ni pričakovati.
V campu imajo sicer manj obiskovalcev,
kot so pričakovali, vendar je prihodek večji
zaradi strukture gostov. Kar 90 odstotkov je
namreč tujcev, za katere velrnjo višje cene. V
campu ostanejo čez noč, sicer pa je čez dan
prazen.
Da bi pridobili čim več gostov so se včlanili v
nemški CCD avtomoto klub. Več pa priča-
kujejo tudi od povezovanja s podobnim ho-
landskim klubom.
V glavnem so obiskovalci zadovoljni z
uslugami v campu, zatakne se le, ko je v top-
licah veliko obiskovalcev. Takrat so na udaru
sanitarije. V letu 1986 pa bodo zgradili sani-
tarije tudi za camp.
Bungalovi so zasedeni, prevladujejo domači
gostje, le 30 odstotkov je tujcev. Nekaj stalnih
obiskovalcev toplic pa prenočuje v gostišču
Breg.
Do srede septembra bodo zaključiH z grad-
njo petega in šestega bungalova. Tako bodo
pridobili 12 novih ležišč — z dodatnimi pa 18.
Tako se bo število ležišč povečalo na 50. Za
gradnjo bungalovov bodo porabili 10 milijo-
nov dinarjev. Gradnjo financirata Železarna
Jesenice in Ptujske toplice.
Izvajalec del Marles Maribor se zelo trudi, da
bi gradnjo do roka zaključili.
Kljub slabšemu vremenu je te dni v toplicah
več sto kopalcev (od 8{K) do 15(X)); zanimivo je
tudi, da jih je v deževnih dnevih od 500 do 6()0.
Rekord so imeli 4. in 5. avgusta, ko je bilo
dnevno od 6 do 7 tisoč kopalcev.
V nedeljo referendum v KS Ivanjkovci
Po skrbnih pripravah in razpravah o pro-
gramu razvoja krajevne skupnosti Ivanjkovci
Bodo o tem dokončno odločih krajani te kra-
jevne skupnosti na referendumu, ki bo v ne-
deljo, 26. avgusta. Krajani se bodo odločali o
samoprispevKu v denarju za sofinanciranje
nalog, ki jih želijo uresničiti v krajevni skup-
nosti v naslednjih petih letih. Glasovanje bo
potekalo od 7. do 14. ure na (glasovalnih mestih
DO neseliih: Cerovec. Dpbrovščak. Huibar.
Ivanjkovci, Lahonci, Mali Brebrovnik. Miha-
lovci, Libania, Pavlovski vrh, Runeč. 5tanov-
no, Strezetiha. Vehčane, Žerovinci in Zvab.
Na navedenih glasovalnih mestih se bodo
krajani odločali o samoprispevku za čas od I.
10. 1984 do 30. 9. 1989, ko naj bi plačevali 2
odstotka od osebnega dohodka in od čistega
dohodka tisti, ki se ukvarjajo s samostojno
obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo, 1,5
odstotka od pokojnin in 4 odstotlce od novega
katastrskega dohodka. Delavci na začasnem
delu v tujini pa naj bi prispevali letno po 5.000
dinarjev. Računajo, da bodo na ta način zbrali
v petin letih okoli 16.200.000 dinarjev. Polovico
tega zneska načrtujejo porabiti za gramozira-
nje in asfaltiranje cest. 20 odstotkov za vodovod
Litmerk-Runec. 20 odstotkov za ureditev
dvorane v Ivanjkovcih. zgraditev transforma-
torske postaje in telefonslcega omrežja, po 5
odstotkov pa za potrebe gasilskih in drugih
društev, širitev pokopališča in podobno.
Upajo, da se bodo krajani v kar najvišjem
številu odzvali, prišli na glasovalna mesta m z
odločnim ZA podpHi program razvoja kra-
jevne skupnosti, ki je tudi v skladu z njinovimi
potrebami in stvarnimi možnostmi. - u
na destrniku
Pripravljajo
4. kmečki praznik
četudi je destrniško turistično društvo med najmlajšimi tovrstnimi
društvi v občini, se je znalo organizirati in vnesti turistični duh v svoj kraj.
Letos je organizator že 4. kmečkega praznika, ki bo v nedeljo, 26. avgusta.
Tega dne bodo krajane ,,zbudili" že ob sedmi uri zjutraj, potem jih bodo
pustili pri ,,miru" do 13,30, ko bo pričela igrati kmečka godba.
,,Cisto zares program" se bo pričel ob 15. uri. Prireditveni prostor bo-
do popestrili z nastopom terilj in predic, ki so to pravico sprejele že na pr-
vem prazniku, sledila bo predstavitev nekaterih obrti s kmečkih dvorišč, ki
že tonejo v pozabo in ki jih na ta način skušajo ,,zadržati". V program pri-
reditve so zapisali tudi ročno žaganje lesa; zanimivo pa bo tudi tekmovanje
v ročni molži krav. Kmečke žene pa bodo prikazale izdelovanje masla na
star način. Prireditveni prostor bo na prostoru pred gasilskim domom.
Vstopnica za letošnji kmečki praznik je razglednica Destrnika; vstop-
nice bodo tudi žrebali. Prva nagrada bo pečeni odojek, druge so za sedaj
skrivnost.
Turistični dom so pričeli graditi; prišli so do kleti. Kupili so tudi že
opeko in les; oboje so prispevali krajani. Z aktivnostmi pri gradnji oziroma
z zbiranjem sredstev pa še nadaljujejo. Kot je povedal predsednik društva
Otmar Simonič, sedaj počivajo, nadaljevali pa bodo, ko bodo zbrali po-
trebna sredstva.
V okviru kmečkega praznika bodo podelili tudi priznanja za urejene
kmetije. S tekmovanjem so vnesli pravi tekmovalni duh; kmetje kar tekmu-
jejo, kdo bo imel lepše urejeno okolje.
Obiskovalcem bodo Destrničani ponudili domače specialitete pristno
domačo kapljico in veliko zabave. Igral bo ansambel Vikija Ašiča iz Celja.
Če bo vreme slabo, bo prireditev naslednjo lepo nedeljo. MG
Društvo diabetikov vabi
na izlet
22. septembra organizira društvo diabetikov Ptuj enodnevni izlet v
Logarsko dolino. Program izleta je sledeči:
Ptuj—Kidričevo—Žalec—Polzela—Savinjski gaj Mozirje — Logarska
dolina — Rinka. Malica bo v Žalcu v samopostrežni restavraciji ob 9. uri
zjutraj. Odhod bo ob 7. uri zjutraj, udeleženci izleta pa se bodo zbrali na
avtobusni postaji v Ptuju. V Ptuj se bodo vrnili okrog 20. ure zvečer.
Cena izleta (prevoza) je 520 dinarjev. Prijave sprejemajo v pisarni
društva na Hrvatskem trgu 5 v Ptuju: 22. in 29. avgusta od 9. do 11.
ure. Zadnji rok prijave je 12. 9.; ob prijavi je potrebno tudi vplačati 520
dinariev.
MED ZDOMCI V MORAVCIH
Pomurje, pokrajina ob Muri, je
bilo letošnji gostitelj devetega sre-
čanja slovenskih društev Zahodne
Evrope. Gosto naseljena ravnina
obdana z Goričkim in Slovenskimi
goricami, kjer valovi zlatorumeno
klasje in se toči žlahtna kapljica, je
središče slovenskega zdomstva.
Murska Sobota, občina gostitelj, je
imela ponovno priložnost, da se se-
znani z delom naših rojakov na tu-
jem. Pobuda za organizacijo sreča-
nja je prišla iz republiške konferen-
ce SZDL Slovenije predvsem zaradi
izkušenj, ki jih imajo, saj vsako le-
to drugo nedeljo v avgustu pri-
pravljajo srečanja v nekoliko
ožjem okviru. Srečanje v domovini
je cenejSe in zato v sedanjih gospo-
darskih razmerah tudi bolj upravi-
čeno, množična udeležba pa je od-
visna od tega, v katerem kraiu in v
katerem času je srečanje. Šolske
počitnice so po deželah različno ča-
sovno razporejene, zato ne more-
mo pričakovati, da bo vedno pri-
sotnih vseh 46 društev.
Geza Farkaš, sekretar SZDL
Murska Sobota nam je zaupal, da
je bila udeležba mnogo večja, kot
so pričakovali. Pri razgovoru čla-
nov KO za vprašanja naših delav-
cev na tujem s predsedniki društev
je bilo posebej poudarjeno delo
mladih, generacije med 15 in 20 le-
tom, saj je sodelovanje z njimi naj-
bolj pomanjkljivo. Večja angažira-
nost ZSM je nujna. Prišli so do
spoznanja, da morajo ustvariti čim
ugodnejše možnosti za vrnitev roja-
kov v domovino. Spregovorili so
tudi o desetem jubilejnem srečanju,
ki naj bi bilo v Ljubljani. Vendar je
bila v času te razprave največja
skrb v tem, kako bodo to srečanje
uspešno izpeljali do konca.
Ze dopoldan so organizirali
ogled Radenske in pripravili Veseli
tobogan v kinu Park Murska Sobo-
ta. Prijav za nastop je bilo precej,
zato so na avdiciji morali nekaj na-
stopov otrok skrajšati. Zato pa so
otroci toliko več povedali za kuli-
sami.
Lidija, ki je pri babici v Staršah
na počitnicah, zelo rada hodi v slo-
vensko šolo, raje kot v nemško.
Slavko iz Freiburga bo ostal štiri
tedne v Sloveniji, saj ima tu dosti
prijateljev, pa tudi s harmoniko si
bo krajšal čas. Stanislav iz Berlina
je recitiral Zupančičevo Dumo, za
katero pravi, da si jo bo za vedno
zapomnil in jo zna povedati ob vsa-
kem času — tudi brez treme. Ro-
bert iz Frankfurta se je kljub zatrje-
vanju, da se na nastopu ne bo zmo-
til, tresel kot šiba na vodi. Vsi pa so
povedali eno: radi sodoma. Takšni
so ti otroci naših zdomcev.
Osrednja prireditev srečanja je
bila v Moravskih Toplicah in se je
pričela ob 15. uri z govorom Franca
Šetinca, predsednika RK SZDL
Slovenije in nadaljevala s kultur-
nim programom in zabavo. Ob
slavnostnem prostoru 9. srečanja je
,bilo postavljeno šotorišče, kjer so
založbe razprostrle svoje knjige.
Martin Zakonjšek je predstavljal
Zvezo kulturnih organizacij, ki so-
delujejo skupaj s pripravljalnim
odborom. Državno založbo. Delav-
sko enotnostjo, Mladinsko knjigo.
Založbo Lipa in Pomurskim ti-
skom. Povedal je, da je glavni na-
men izkoristiti priložnost in delav-
cem na začasnem delu v tujini pred-
staviti in ponuditi literaturo, ki je v
tujini ne morejo dobiti, vendar jim
je nujno potrebna pri delu v dru-
štvih. Predstavljene so leposlovne,
zgodovinske in strokovne knjige ter
lokalni časopisi. Odziv je bil izred-
no lep, saj so precej prodali, precej
pa tudi podarili. Otroške literature
ni bilo v pogled, zato pa so za otro-
ke poskrbeli drugače. Pripravili so
cicibanov program. Starši so
otroke pripeljali v ,,vrtec" in jih ob
katerikoli uri so hoteli spet odpelja-
li. Pripravili so gospodinjski, fri-
zerski, knjižni, prometni in telova-
dni kotiček, lutkovno predstavo:
Zakaj fantki jočejo, risanke, li-
kovne dejavnosti (slikanje, risa-
nje, modeliranje, oblikovanje od-
padnega materiala), glasbene de-
javnosti z igricami in petjem pesmic
in tako so zapolnili program med
15. in 23. uro. Vzgojiteljica Marije-
ta je imela že eno uro po pričetku
na seznamu 47 otrok. Da bo navdu-
šenje nad Cicibanovim programom
tako veliko, ni nihče pričakoval.
Pohvaliti velja organizatorja za
uspešen in zanimiv program, poln
novitet, ki so zaposlile vse, od cici-
banov do njihovih staršev, ki so se
ob zvokih ansambla Vilija Petriča
veselo zavrteli. Upamo lahko le še
to, da bo tudi organizatorjem dese-
tega jubilejnega srečanja uspelo kaj
podobnega.
Rosvita P.
RAZGIBANO ŽIVLJENJE
V LD TRNOVSKA VAS
Lovska družina Trnovska vasje
bila ustanovljena pred 38 leti.
Lovci te družine so zelo delavni,
saj so si z lastnimi sredstvi in z
lastnim delom zgradili lep lovski
dom. ki so ga odprii leta 1980. LD
sedaj šteje skupaj s pripravniki 23
članov. Svojo aktivnost sedaj iz-
ražajo predvsem v organiziranju
raznih tekmovanj v streljanju z
lovsko puško na glinaste golobe.
udeležujejo pa se tudi v.seh tek-
movanj, ki jih organizirata ZLD
Ptuj in Maribor. Na tekmovanjih
dosegajo dobre uspehe. Omembe
vredno je tudi to. da LD Trnovska
vas razvija lovski turizem z Av-
strijo. Italijo in ZR Nemčijo. Ve-
liko sredstev in skrbi vložijo tudi
za ohranitev divjadi, med drugim
vsako leto vložijo v svoja lovišča
okoli 200 mladih fazančkov.
V nedeljo 5. avgusta so lovci LD
Trnovska vas pripravili in izvedli
meddružinsko tekmovanje v
streljanju  na  glinaste  golobe.
Tekmovanja se je udeležilo nad
100 lovcev iz osmih družin pa tudi
nekaj lovskih prijateljev iz sosed-
nje .Avstrije. Najboljša strelca sta
bila Ivan Klobučar v športnem
stavu in Ivan Bezjak v lovskem
stavu. oba iz LD Dobrava, tudi
ekipno je ta družina zasedla prvo
mesto, drugo mesto je pripadlo
domačinom, tretje pa LD Voliči-
na.
LD Trnovska vas pa je v nede-
ljo. 12. avgusta organizirala še
člansko tekmovanje za prehodni
pokal Krajevne skupnosti
Trnovska vas. Pokal bo podeljen
na proslavi ob krajevnem prazni-
ku, prejel pa ga bo Franc Šušnik. S
takimi in podobnimi srečanji in
tekmovanji LD Trnovska vas
prispeva k utrjevanju lovskega
tovarištva in prijateljstva.
Besedilo in posnetek: Al. Fe.
Člar^ LD Trnovska vas na eni od strelskih vaji
6 - NAŠI DOPISNIKI
23. avgust 1984 - TEDNIK
Cirkovce. 2. avgusta 1984:
Slane Senica, Gaj 49; Milan
Lubej. Sp. Jablane 9; Franc Paj,
Pongerce 4; Cilka Lubej, Sp.
Jablane 9; Stanko Sagadin, Mi-
hovce 3; Jože Frangež, Sp. Jabla-
ne 32; Bojan Potočnik. Sp. Jabla-
ne 5; Jože Frangež, Sp. Jablane 33;
Franc Petek. Sp. Jablane 45;
Marjan Hergan. Zg. Jablane 2T;
Zvonko Jerič. Dragonja vas 1;
Milan Frangež, Cirkovce 3/1;
Jože Premzl, Starošinci 33; Peter
Petek, Slarošinci 5; Albin Vuk, Sp.
Jablane 44/a; Štefan Potočnik,
Sp. Jablane 36; Jože Kramberger,
Cirkovce 60/c; Ivan ZakelSek, Zg.
Jablane 34; Emil Veler, Cirkovce
76; Franc Trčko. Cirkovce 59/a;
Franc Gorjup, Dragonja vas 11;
Milan Hergan, Sp. Jablane 15;
Marjan Bukšek, Dragonja vas 6;
Jože Pieteršek. Mihovce 60/a.
Anton Strucl, Kungota 83;
Franc Karo, Mestni vrh 19; Slav-
ko Polanec, Grajenščak 25/a;
Štefka Matjašič, Mestni vrh 34/a;
Janez Veršič, Nova vas 16/a;
Mirko Šilak, Žgečava 4; Oto Me-
saric, Aškerčeva 17; Leopold
Pemek, Rabelčja vas 20; Branko
Mlinaric, Štuki 35; Emil Učakar,
Potrčeva 50/a; Martin .Milošič,
Spuhlja 38; Andrej Kozel, Velika
Varnica 6; Jože Štumberger,
Zagrebška 77; Jože Nadelsberger,
Zg. Pristava 17; Vladimir Trafela,
Ljubstava 38; Jože Kozel. Velika
Varnica 57; Jakob Heber, Kraig-
herjeva 35; Jože Skok, Velika
Varnica 69; Slavko Kosec, De-
senci 9; Ivan Vidmar. Pobrežje
24/a; Jakob Janžekovič, Strejaci
7; Marija Ciglar, Veliki vrh 5;
Anton Ceh, Podvinci 48/a; Mirko
Čuš. Bukovci 24/a; Milan Petek,
Podvinci 68; Martin Majer, Mez-
govci 57; Anton Polanec, Vareja
25; Silvo Topolovec, Aškerčeva 8;
Ludvik Leber. Selška cesta 30;
Milan Arnuš, Podvinci 92; Branko
Visenjak, Slovenski trg 11; Franc
Lacko. Drstelja 21; Milivoj Fe-
renčič, Lovrenc 108/a; Franc Be-
ranič, Lackova 22; Martin Potoč-
nik, Cesta 8. avgusta 8; Martin
Golob, Čehova 3; Milan Scidl,
Aškerčeva 14; Marjan Maroh.
Brstje 1; Ivan Zagoršek, Pacinje
31; Leon Šauperl. Gregorčičev d.
11; Darinka Vuk, Mihovci 72;
Milena Obran, Zavrč 11; Stanis-
lav Pernek, Trdobojci 37; Marjan
Veršič. Budina 21; Avgust Kumer,
Mestni vrh 31.
ACJIS Ptuj. 7. avgusta 1984:
Marjan Vrtič. Potrčeva 35; Av-
gust Brlek, Pobrežje 0; Dragica
Gajser, Kajuhova 2; Dragica
Škripač, Gomilškova 12; Zvoni-
mir Mere, Povodnova 10; Alojz
Repič, Zg. Hajdina n. h.; Marjan
Mere, Arbajterjeva 4.
ŽELEZNIŠKE DELAVNICE,
Ptuj, 14. avgusta 1984:
Ivan Slukan, Velovlak 23,
Franc Kumer, Destmik 29, Ro-
man Samastur. Majšperk 36, Ivan
Štrucl, CM drev. 9, Franc Kozel,
Gomilškova 13, Alojz Cizerl.
Mezgovci 62. Ivan Dekovič, Zi-
herlova 5, Silvo Božičko, Tržeč46,
Jože Kokovnik, Draženci 16,
Franc Bombek, Cvetkovci 108,
Alojz Tušak, Gorišnica 106, Go-
razd Jurkovič, Kvedrova 5, Franc
Hojžar, Podgorci 61, Peter Brmež.
Kraigherjeva 20, Darja Tu.šak,
Gorišnica 106, Dragica Trafela,
Ljubstava 27.
DESTRNIK, 16. avgusta 1984:
Stanko Polič, Vintarovci 76,
Alojz Arnuš, Destnik 49, Lidija
Vastič, CM drev. 11, Franc
Žmauc, Zasadi 14, Irena Arnuš,
Deslrnik 38/a, Jožica Horvat,
Svetinci 23 in Marjan Ozvatič,
Loikivrh 1.     .....„    . . .
Športno društvo vabi
krajane KS Turnišče
k rekreaciji
Kdor se želi sprostiti v naravi,
nadihati svežega zraka in se znebiti
odvečnih kilogramov, naj pride v
park ob gradu, kjer imajo čist
zrak, prožne in mehke poti, goz-
dove, mir, petje ptic ob ribniku in
urejeno športno igrišče. Kaj hočete
še več? To je naša športna dvora-
na, ki ji je strop nebo. Ne pot-
rebujemo centralne kurjave, ne
prezračevanja prostorov. In vse
dobite zastonj! Če boste namenili
rekreaciji vsaj toliko časa, kot ga
naklonite popravljanju in čiščenju
vašega avtomobila, bo tudi vaš
motor, vaše srce, bolje delal in laže
boste premagovali delovne napo-
re. Na smuči pa boste pozimi
stopili bolje pripravljeni kot
prejšnja leta.
Športniki §D Turnišče vam
omogočajo ob koncu tedna, da se
sprehodite, pretečete nekaj met-
rov, zaigrate mali nogomet in si ob
sobotah ogledate zanimiva sreča-
nja v malem nogometu in pri tem
spodbujate domače ekipe. Kajti v
septembru se prične liga v malem
nogometu in prav vi krajani ji
lahko vlijete večji pomen z vašim
obiskom. Veseli vas bomo in upa-
mo, da bomo skupaj preživeli pri-
jetne trenutke. Ne postopajte le
okrog lastne hiše, temveč se nam
pridružite pri rekreaciji. ZB
Hudobneži
če na sprehodu se ozreš,
ko po parku greš.
veliko stvari opaziš,
marsikaj izveš.
Če na klopi v parku
malo kdaj posedaš,
povsod cvetlične grede
opustošene gledaš.
Kakor hitro vrtnarji
park so uredili,
že ljudje hudobni
vse so populili.
Če ob Dravi
te popelje pot.
polomljene luči
te spremljajo povsod.
Komu tema bolj ugaja
resnica zanj je ta,
da revež v svoji glavi
tudi temo ima.
Naj jih je fantalin polomil
ali par zaljubljeni,
srčne kulture nima,
dorasel družbi ni.
Bilo nujno bi in prav,
da bi paznik skrit
vse te zlikovce pobral
in v zapor jih dal hladit.
T. M. Zinka
Učbenike in šolske potrebščine
v dobro založeni prodajalni — poslovalnici
Mladinske knjige na Titovem trgu v Ptuju te dni
starši šoloobveznih otrok, pa tudi učenci tako
osnovnih kot srednjih šol pridno kupujejo učbenike
in druge šolske potrebščine, kijih bodo potrebovali
v novem šolskem letu v osnovnih šolah in v
usmeritvah srednjega izobraževanja.
Med obiskom v tej knjigami in papirnici sem od
prijaznih prodajalk zvedel, daje v prodajalni veliko
večji promet v času šolskih počitnic v dopoldanskem
času. dočim popoldne je mnogo manj nakupoval-
cev. Med šolskim letom je navadno obratno. Zvedel
sem tudi, da imajo v zalogi dovolj učbenikov, saj so
sijih pravočasno . nabavili, razen seveda tistih, ki so
še v tisku. Pravijo tudi, daje po 15. avgustu promet
večji, se pač pozna, da se bliža začetek novega šol-
skega leta.
Zlatko Novak
Hvala tov. Dominko!
Rad bi se javno zahvalil avtomehaniku Zvonku Dominku Ob Studenčnici 4
v Ptuju, ki mi je omogočil neobvezno počitniško prakso. Končal sem prvi letnik
kovinarske šole v ptujskem srednješolskem centru in se odločil za poklic avto-
mehanika. K potrditvi moje odločitve je mnogo pripomoglo tudi delo v mehanični
delavnici tovariša Dominka. Ni bil dolžan, da me sprejme v enomesečni praktični
uk, vendar je to z veseljem storil. Zaupal mi je številna avtomehanična dela ob
katerih sem se naučil mnogo več, kot če bi preštudiral debele učne knjige s tega
področja. Tudi njegov odnos do mladega človeka, ki se šele uvaja v skrivnosti
a\ tomehanike. je vreden pohvale in je vsekakor spodbuda za mojo poklicno
odločitev. Hvala tov. Dominko z željo, da bi imeli še več posnemalcev.
Jože Murata.
Kidričevo
SREČANJE V STUnGARTU
Tudi letos sem preživela 4 tedne prijetnega oddiha pri hčerkini
družini v Stuttgartu. Zjutraj so se vsi razkropili na svoja delovna mesta.
Ostala sem sama doma.
Pri vratih je pozvonilo, grem odpirat. Mlad, postaven moški se
predstavi in pove, da so pripeljaU video televizijo, če je kdo doma, da bo
ahko to prevzel in plačal. Ko mu povem, da sem o tem informirana in
da je vse pripravljeno, stopi na ulico in s kolegom prineseta to drago
napravo v startovanje ter jo namestita v dnevni sobi. Ko ju pri delu
opazujem in gledam ta dragoceni aparat, mi usta kar sama od sebe
spregovore, ob globokem vzdihu: besede: ah, to je popolnoma nepo-
trebno. Tehnik mi nato pokaže račun in pripomni, to je izredno draga reč,
to je luksuz. Pri tem se ogleda po stanovanju, ki se mu je očividno zdelo
razkošno, kajti takoj je rekel: vse to ni človeškova sreča. Opazila sem. da
ima željo se malo pogovoriti. Povabila sem ga, da sede, kar je z veseljem
storil, odklonil pa je ponujeno mu domačo kapljico, pač pa sije prižgal
cigareto in začel pripovedovati. Kar vrelo je iz njega. Slutila sem, da ima
zaupanje vame. Začel je, da se ne more vživeti v tukajšnjega hladnega
človeka, ki ima vsega preveč in še več hoče, pri tem pa čisto nič ne ve, kako
se živi v revščini.
Poglejte, jaz pokadim na dan najmanj eno škatlo cigaret, kar mi ni
potrebno. Pri tem pa vem, da bi se s tem lahko na dan preživela ena lačna
družina. Saj jaz pošljem vsak mesec 30 DM (nemških mark) za reveže, a
boli me ko vidim, da so milijonarji, ki ne žvrtujejo niti pfeniga injim samo
»jaz« nekaj pomeni. Kako dolgo bo še to trajalo, kdaj bo se svet
spreobrnil, prej bo vse porušeno. Saj imam komaj 29 let in še nimam
dovolj izkušenj, ampak imam mater, kije preprosta Turkinja, ni izob-
ražena, a je odlična gospodinja in jo imam nadvse rad. Imam dobro ženo
in tri otroke, tudi nje zelo ljubim, a ta ljubezen do matere je povsem nekaj
drugega, nekaj brezmejnega, nekaj, kar se ne da opisati. Tudi očeta sem
imel zelo rad, bilje strog, tepel me ni nikoli, a imel sem pred njim rešpekt.
Mati meje večkrat našeškala, vendar seje nisem nikoli bal. Oče seje pri
44 letih smrtno ponesrečil, a dobro se spominjam, kako je nam otrokom
govoril: če boste ostah pravični, boste doživeli mnogo škode, toda
sovražnikov ne boste imeli.
Bilo je v Turčiji. Prišel sem v neko delavnico in opazil 12-Ietnega
dečka pri delu čepe na tleh. Vprašal sem ga koliko je star. Ni mi vedel
povedati. Ni znal ne brati ne pisati. V šolo ni hodil, oče mu je umrl, ostala
je mati z malimi otroci in on najstarejši, je moral najti delo, da bi materi
pomagal preživeti družino. Sam je bil obut v raztrgane slape, imel je
kratke hlače in raztrgano srajco, moral je delati za druge . .. Isti dan sem
obiskal izven mesta — veste jaz sem raje na deželi, mesta sem tukaj v
Nemčiji sit, materializma ne maram — preprosto turško družino. Ni-
majo radia, ne televizije, pa so vendar kljub revščini tako srečni! Har-
monija vlada pri njih, radi se imajo in znajo biti zadovoljni. Zdravi so. Joj,
kako je tam doli pri nas vse drugače! Dober zrak in ljudje se ob srečanju
prijazno pozdravljajo, govore med seboj in se zanimajo eden za drugega,
kaico živi. Tukaj pa hodimo, bolje: bežimo, eden mimo drugega, hladno,
brez občutka , , ,
Potem mi je še povedal: naši ljudje se počasi selijo v domovino. Pred
kratkim (bilo je letošnjo pomlad), so Turki iz občine Duisburg izvedeli,
da oblast želi. da bi se naj izselili proti primerni odpravnini. In tako se jih
je v par dneh iz predmestja Duisburga v Severni Nemčiji izselilo pettisoč
turških družin. In kakšne so bile posledice? Dosegli so ravno nasprotno,
kot je oblast želela. Tamkajšnje življenje je dobesedno zamrlo. Trgovci
niso imeli komu prodajati, gostinci so ostali brez prometa, zdravniki brez
zaslužka in tako naprej. Nastala je prava verižna reakcija . . .
Končati sva morala pomenek in razšla sva se kot dobra prijatelja.
Ko je popoldne prišla hčerka iz službe, sem ji povedala moj
doživljaj. Toda navdušila je nisem, kajti ni se mogla strinjati z obisko-
valčevo trditvijo, da dragoceno opremljeno stanovanje ni sreča. Rekla je:
če pomislim, kako težko je bilo v tujini med tujci začeti ustvarjati, potem
sem res lahko zadovoljna, daje iz dela pridnih rok in uma vse to nastalo.
Srečna sem. četudi bi včasih za kozarec vode iz domačega studenca dala
vse, kar imam, tako domotožje me prime. Ni pa samo imetje, kar me
osrečuje, vse bolj sem srečna zato, da imam možnost, da lahko pomagam
tistim, ki nimajo in jih osrečujem. Imam urejeno družinsko življenje,
zadovoljni smo vseeno gojimo upanje, da se nekoč vrnemo v domovino.
Ema Meškova
MLADINCI IZ DESTRNIKA IN TRNOVSKE VASI
SMO BILI SKUPAJ NA IZLETU
Junij, julij in avgust so trije meseci, ko nas že
sama misel vleče na morje, v nas gori želja, da se
vržemo v valove, da se predamo sončnim žar-
kom ter da pozabimo na skrbi, ki nas pestijo iz
dneva v dan.
Vendar se v današnjem času vsakomur ta že-
lja ne more i.7polniti. Vsi vemo, da so štipendije
nizke, cene pa zelo visoke.
O vsem tem smo razmišljali tudi mladinci iz
Destrnika. Na svojih rednih sestankih smo raz-
pravljali mnogokrat o izletu. Vsi so bili takoj za
to, da si privoščimo izlet in to ne enodnevnega,
pač pa vsaj za dva dni. Razmišljali smo ali v pla-
nine ali na morje. Dokončno se nismo mogli od-
ločiti, saj sta bili obe varianti m.ikavni.
Mladinci iz Trnovske vasi so se odločili, da
grejo na morje. Ker pa jih je bilo premalo za svoj
avtobus, smo se tudi mi odločili, da gremo
zraven. Cena izleta pa tudi ni bila visoka. OO
ZSMS Destrnik šteje mnogo mladincev, aktivnih
jih je le okrog dvajset.
In zakaj ne bi teh aktivnih na nek način na-
gradili?
Denar smo si pridobili na dveh prireditvah,
kjer smo vložiH nekaj dela in truda. Vsota de-
narja na našem žiro računu je bila dovolj visoka,
da smo lahko razmišljali o izletu. Še prej pa je
bilo potrebno nabaviti nove klopi za mladinsko
sobo, kajti stare klopi in stoli so bili že dotrajani.
Zato smo najprej kupili lepe lesene klopi za celo-
ten prostor. Ostali denar pa smo namenili izletu.
Štirinajst dni pred izletom smo zopet imeli
mladinski sestanek. Naša odločitev je bila
takšna; vsak mladinec, ki je delal na obeh prire-
ditvah, plača za izlet le 300 din; tisti, ki so delali
le na eni prireditvi 500 din; ostali so plačali
1000 din. Ostali denar pa je prispevala naša OO.
Na tak način smo mladince želeli spodbuditi k
aktivnejšemu delu.
V soboto, 28. julija smo se ob 5. uri zjutraj
odpravili vsi dobre volje proti morju. Na izlet je
šlo 17 mladincev iz Destrnika in 21 iz Trnovske
vasi.
2e ob 10. uri smo prispeli v Koper, kjer nas je
razveselilo lepo sončno vreme. Komaj smo ča-
kali, da se ohladimo v vodi in zato smo se kar ta-
koj odpeljaH v Portorož kopat. Dan je mnogo
prehitro minil in treba je bilo iti nazaj v Koper na
večerjo. Tu pa nas je čakalo novo presenečenje,
saj je bila prav ta večer koprska noč.
Mladi smo pač takšni, da radi plešemo in se
veselimo. Izbira glasbe je bila pestra, saj so igrali
kar trije ansambli. Našo pozornost je takoj pri-
tegnil ansambel Modra reka. Skupaj smo se
posedli za mize in nestrpno čakali, da bo ansam-
bel ponovno zaigral. Tedaj smo odšli skoraj vsi
na plesišče in zaplesali ter si dobili nešteto gledal-
cev, ki so nas le gledali, na plesišče pa si niso_
upali. Očitno je bilo, da niso vsi tako korajžni
kot smo Štajerci.
Ure so prehitro tekle in treba je bilo iti vsaj
malo spat, kajti zjutraj je bilo treba zgodaj vsta-
ti.
V nedeljo zjutraj smo se odpeljali v Portorož
in kot nalašč je bilo vreme spet čudovito. Čas je
tekel in treba je bilo kreniti proti domu. Vendar
ne kar naravnost domov. Nekaj si je bilo še po-
trebno ogledati. Ustavili smo se, da smo si ogle-
dali še Škocjanske jame in v njej čudovite lepote,
ki jih je ustvarila narava. Dobre volje nam ni
mogla pokvariti niti vožnja z avtobusom. Veliko
je bilo šal in smeha, pa tudi petja ni manjkalo,
saj je bil z nami tudi harmonikar.
Naš šofer Štefan, domačin, pa se je tudi izka-
zal kot dober šofer, saj nas je srečno pripeljal
domov.
Takšen izlet smo imeli destrniški in trnovski
mladinci. Morda se bo še kdo odločil in bo pri-
hodnjič šel z nami.
Ne, med nami ni bilo opaziti, da smo bili iz
dveh mladinskih organizacij, saj smo bili kot
eden.
Mi vsi si namreč še želimo, da se kaj takega
kmalu ponovi. Tokrat pa morda v gore. Seveda
si moramo prej še prislužiti denar, vendar to ne
bo težko, saj vemo, da če človek najprej trpi,
lahko potem kaj lepega doživi.
Metka,
TINKA JE POSTALA MAMICA
Pred štirimi tedni je nemška
doga, last Baklanovih iz Prešer-
nove 23/a v Ptuju, skotila osem
mladičev. Takrat seveda še niso
gledaH, vsi krmežljavi so se stiskali
k materi Tinki in pridno sesali.
Čez nekaj dni je prišel veterinar, ki
je izločil dve psički zaradi
omejenega števila mladičev, ki jih
lahko prehrani doga z rodov-
nikom.
Zdaj že veselo tekajo, cvilijo in
mahajo z repki. Ne zadostuje jim
več Tinkino mleko, pač pa jim
morajo mleko kupovati, jejo že
tudi mesno hrano. Njihov prostor
je na vrtu za hišo. Njihov prostor
sumno čuva. Vendar me je z
domačimi spustila k njim, čez
nekaj časa sem se celo lahko igrala
z n]im\. Nikakor se jih nisem
naučila razločevati. Pomagal mi je
njihov glavni oskrbnik, 23-letni
IVIilan:
,,Saj vidiš. Gora je naj-
močnejša, prava ženska, vedno
prva pri skledi. Gal je ta z belo
liso. Goro je najživahnejši, Celo
ima na koncu repka belo liso, to
pa sta še Grom in Giro. Čisto eno-
stavno."
Pravzaprav Milana in njegovega
brata Ivota poznam že dolgo in se
tudi Tinke spomnim še kot mla-
diča, a sem Milana vseeno prosila,
naj pove nekaj podatkov o njihovi
ljubljenki.
,,Ja, imam jo že tri leta. To je
zdaj njeno prvo gnezdo. Na parje-
nje smo jo peljali k Poliksu, to je
edina nemška doga na Ptuju,
poleg moje. Je štiri leta starejši.
Seveda so tudi tu bili heci, najprej
ni hotel . . ."
Kako si se odločil ravno za nem-
ško dogo in še za psico?
,,Hotel sem velikega in kratko-
dlakega psa. Doge so mi bile zme-
raj všeč. Psica pa je zato, ker
imajo pač vsi rajši pse, ta je še
edina ostala v gnezdu. Zdaj, ko
imamo naraščaj, je res malo več
dela."
Kaj zahteva pes, kot je nemška
doga?
,,Zahteva dosti gibanja. Poje ne
tako veliko, kot nekateri mislijo.
Njen jedilnik sestavljam iz mesa in
zelenjave. Seveda moram skrbeti
za njo. Na sprehode je velikokrat
pelje Ivo (ali pa on njega), doma
mi pomagata starša."
Izvlekla sem iz njega še to, da
bojo mladiči čez dva tedna godni
za oditi v svet, čeprav so mu zelo
prirasli k srcu. Njihova cena v
Sloveniji je sedaj 2,5 M, sicer pa je
dobila Tinka na meritvah odlično
oceno. In ko sem gledala ljubko
družinico, sem se spomnila, da je
pes dober človekov prijatelj, če
ima dobre gospodarje, kot so
Baklanovi.
Milena C.
S Tinko imam veselje, je povedal Milan
foto: mc
EDNIK - 23. avgust 1984
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Velika množina gradiva, najde-
nega na območju antičnega Po-
etovija. je izdelana iz stekla.
Večina steklenih predmetov je
bila najdena v grobovih. Med
njimi je precejšnje število ceUh
kroglastih in pravokotnih žar;
balzamariji s kapljastim, stožča-
stim. odebeljenim ali okroglim
trupom; kroglaste, pravokotne in
trebušaste steklenice; vrči. krožniki, skodelice; čaše. kozarci, ovratnice,
zapestnice, prstani in drugo. Za razliko od teh pa so stekleni predmeti
iz naselbinskih plasti v glavnem poškodovani, .so v kosih in le včasih se
je od te ali one oblike posod ohranil le delček dna. ustja ali ročaja.
Steklovina, iz katere so izdelani ti izdelki je raznobarvna, prosojna,
prozorna ali motna. Tako imamo predmete z mlečno belo barvo,
rjavkasto zeleno, zelenkasto modro, itd. Steklene predmete so v antiki
i/delovali na različne načine. Tako z vlivanjem v modele s pomočjo
pihanja, z navijanjem segretega jedra, s pihanjem in z brušenjem že
izdelanega predmeta.
Čeprav .so na našem območju stekleni izdelki znani že v prazgodovi-
ni, pa so le-tc v zgodnji antiki uvažali iz Italije. Pozneje pa so začeli
i/xlelovati take izdelke tudi na našem območju. O tem nam nedvomno
pričajo odkriti sledovi peči za taljenje stekla na Spodnji Hajdini in v
Rabelčji vasi. Besedilo in posnetek: B. Jevremov
Amorfno steklo, odkrito v peči za taljenja stekla na Spodnji Hajdini;
trebušasta steklenica z valjastim vratom in trakastim ročajem (inv. št.:
AR 12.096) in čaša (inv. št.: AR 12.115), odkriti v grobovih na Zgornjem
Bregu.
Lično urejeni panoji pred ptujsko Blagovnico vabijo na ogled najboljših
filmskih stvaritev v letošnjem letu Foto: L. Kotar
Danes začetek
kulturnih srečanj
čeprav ne bo še uradne slovesnosti, se danes natanko opoldan
začnejo 12. ptuj.ska kulturna srečanja z otvoritvijo letošnje slikarske
kolonije Poetovio-Ptuj. na kateri sodeluje 13 slikarjev iz Slovenije in
Hrvatske. Od 25. avgusta pa do 4. septembra pa bo ptujski kino prizorišče
predstav z najboljšimi letošnjimi jugoslovanskimi fdmi. Enajstjih bomo
videli v enajstih dneh. večina med njimi pa se ponaša tudi z imenitnimi
festivalskimi odličji. Skupno bo letos na dvanajstih ptujskih kulturnih
srečanjih 16 različnih prireditev z likovnega, glasbenega, filmskega,
folklornega, gledališkega, literarnega, lutkovnega, plesnega in foto-
grafskega področja.
mš
/Ansambel Francija Zemeta na XIII. festivalu
Stari znanci iz Ljutomera
Predstavljamo ansamble XV. festivala
Tokrat predstavljamo že tretjo skupino an-
samblov, ki .se bodo predstavili ptujskemu
občinstvu na XV. festivalu domače zabavne
glasbe, ki bo 7. in 8. septembra v Ptuju.
Ansambel Francija Zemeta bo letos že de-
setič nastopil na festivalu. Ansambel ima sedež
v Vojniku, na VIII. festivalu je dobil drugo
nagrado občinstva, sicer pa je bil enkrat
srebrni, enkrat pa bronasti.
Stari znanci iz Ljutomera so letos uspešno
opravili avdicijo in bodo prvič nastopili na
letnem prireditvenem prostoru v Ptuju, v
okviru festivala.
Priznani sansambel Veseli planšarji iz
Ljubljane je že lani bil prijavljen za festival,
vendar zaradi kadrovskih sprememb v an-
samblu ni mogel nastopiti. Upajmo, da bo letos
vse v redu in da se bodo planšarji uspešno
predstavili številnemu festivalskemu občin-
stvu.
Po dokaj dolgi odsotnosti bodo letos v Ptuj
prišli tudi Veseli hmeljarji iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini. Ansambel praznuje letos dvaj-
setletnico svojega delovanja, v Ptuju pa so
nastopili na II. festivalu.
Trio Simona Ocvirka s pevcema prihaja iz
Polzele. Mladi Polzelčani bodo prvič nastopili
na festivalu.
Oglarji iz Školje Loke so prvič prišli na XI.
festival. Nato so bili naši redni gostje, torej
bodo letos nastopih že petič. Doslej so biU
vedno zlati, tako imajo že štiri zlate Orfejeve
značke. L
■--MITJA MERŠOL--
26. nadaljevanje
MODERNI TISK
Tudi v tisku, ki je vse od Gutenberga naprej vlekel s seboj razne me-
hanične in proizvodne probleme, predstavljajo zadnja desetletja v pretek-
lem stoletju precejšen /areobrat. Spremenila se je zlasti metoda tiska, ki je
tiila tako rekoč od 15. stoletja enaka in je postala sodobna šele proti kon-
^ prejšnjega stoletja. Visoki tisk, ki so ga uvedli v 15. stoletju, so tiskarji
sicer izboljšali in povečali in je kasneje deloval na parni pogon, toda po-
stopek tiskanja je bil v bistvu vedno enak. Večina časopisnih naklad je
Ostala še naprej majhna — vsaj glede na današnje razmere — in le neka-
teri časopisi so presegli naklado petinosemdeset tisoč izvodov na dan. V
jetu 1870 je bilo praktično nemogoče v eni uri natisniti več kot deset tisoč
•svodov štiristranskega časopisa. Kljub temu je veliko časopisov izhajalo
najmanj osmih ali dvanajstih straneh. Naenkrat je bilo moč tiskati po
štiri strani, po dve na vsaki strani papirnate pole.
Toda vsako polo je bilo treba potiskati ročno v tiskarski stroj. In če-
tudi je lastnik časopisa uporabljal dva ali tri tiskarske stroje hkrati, je bilo
tfeba vse pole zbirati in pregibati ročno. V takšnih razmerah je proizvo-
Sa dnevnika ne glede na obseg ali naklado zahtevala ogromno dela ti-
skarjev in njihovih pomočnikov in pogosto se je pripetilo, da je povpraše-
vanje po časopisu preseglo naklado. Celo pri jutranjskih, ki jih je bilo
■Mogoče tiskati ponoči, so bile težave z jutranjo dostavo, ker je navzlic
•dolgim nočnim uram zmanjkovalo časa.
Stroški tiska so bili zelo visoki. Poleg dela in papirja je bilo treba
plačevati tudi visoke vsote za črke. Te so se naglo izrabljale in jih je bilo
^■■eba zamenjati vsaj štirikrat na leto.
Odgovor na te probleme se je začel porajati v letih 1870—1880. Veli-
ko je pomenilo že to, da so se začeli uresničevati poizkusi, ki so jih delali
že od leta 1800, s pomočjo katerih so začeli delati časopisni papir iz celu-
loze in ne iz cunj. Tako je bilo papirja na voljo več, hkrati pa se je mo-
čno pocenil. Papir, ki je bil prej na voljo samo v polah, so tiskarji sedaj
dobivali tudi v rolah. Te so lahko spuščali skozi tiskarski stroj v enako-
mernem in nenehnem teku in to tako, da je bila tiskana na obeh straneh
in nato avtomatično rezana. S tem so tiskarji naredili ,,popolni" časopis.
Ze leta 1871 so v newyorškem podjetju R. Hoe and Co. razvili in izdelali
prvi rotacijski stroj. Imenovali so ga ,,prvi tiskarski rotacijski stroj z zbi-
ralnim in razdelilnim cilindrom." Najprej ga je uporabljal londonski
Lloyd's Weekly Newspaper (1874), za njim New York Tribune; kasneje
pa časopisi po vsem svetu. Na tem stroju seje dalo tiskati osem strani ča-
sopisa, ki pa jih je bilo treba še vedno ročno zvijati. ,,Dvojno izpopol-
njeni" stroj iz leta 1874 pa je že lahko tiskal dvanajst ali šestnajst stranski
časopis. Stroj je tudi že imel avtomatično napravo za zlaganje. Rotacijski
stroj so nato še izpopolnjevali in tako je 1895. leta lahko že natisnil osem-
inštirideset tisoč izvodov šestnajstranskega časopisa v eni uri.
MERGENTHALERJEV LINGTVPE
z uvedbo rotacijskih strojev so lastniki časopisnih tiskarn seveda re-
šili le en del problema pri tisku. Tiskarske črke so morali stavci v pripravi
stavka pred tiskom še vedno postavljati ročno, črko za črko. To je bilo
dolgotrajno in zamudno delo. Poleg tega je bilo treba po vsem tisku sta-
vek spet raztaviti in črke pripraviti za novo rabo. Zato so si v grafični
proizvodnji močno prizadevali, da bi iznašli način, s pomočjo katerega bi
tiskarske črke stavili mehanično. Samo v Združenih državah Amerike so
pred letom 1840 razni grafični navdušenci prijavili kakih štirideset paten-
tov za stavne stroje, toda noben izmed njih ni bil zadosti ustrezen. Sele
Ottmar Mergenthaler, Nemec, ki se je leta 1872 preselil v Združene drža-
ve, je napravil prvi stavni stroj, ki je resnično zadoščal potrebam tedanje
grafične industrije. Stroj je naredil leta 1874 po osmih letih poizkusov.
Mergenthaler je bil urar, ki se je najprej zaposlil v V-ashingtonu.
Sprva se je ukvarjal s popravljanjem ur, potem pa se je posvetil izdelavi
stavnega stroja. Leta 1876 se je preselil v Baltimore. Tam je dobil finan-
čno podporo podjetja za izdelavo znanstvene opreme, hkrati pa so ga
podprli še trije vplivni ameriški časopisi New York Tribune, Chicago Dai-
ly News in Lousville Courier-Journal. Stavni stroj je naredil in patentiral
leta 1884. Prvi tak stroj (ki ga je še izboljšal Philip Dodge) je začel delo-
vati pri časopisu New York Tribune leta 1886, kmalu zatem pa še pri Chi-
cago Daily Nevvs. Leto kasneje je že delovalo petinpetdeset takšnih stro-
jev, deset let kasneje pa jih je bilo v rabi po vsem svetu že tri tisoč. Ko je
Megenthaler leta 1899 umrl, so njegove tovarne proizvajale te stroje v
Angliji, Nemčiji in ZDA.
Megenthalerjev stroj je znan z imenom linotype (ime izvira iz izraza
line — črta ali vrsta), ker je stavil črke vrsto za vrsto, modelirane v svincu
in upravljane s pomočjo tastature, podobne tastaturi na pisalnem stroju.
Megenthalerjev linotype so kasneje še izpopolnjevali in pojavljali so
se novi modeli njegovega stroja. Uvajali so tudi druge stroje. Eden med
njimi je bil Lanstonov monotype, ki ga je v ZDA patentiral leta 1887
Tolbert Lanston. Ta stroj je stavil posamične črke in so ga uporabljali
bolj za tisk revij in knjig. Linotypu podoben stroj je bil intertype, ki ga je
uvedel Herman Ridder, založnik newyorškega časopisa Staats-Zeitung.
Prvič so ga uporabili leta 1913.
Naslove in večino reklam pa so še vedno stavili ročno — do leta
1906, ko sta VVashington Ludlow in William Reade ustanovila tipografsko
družbo Ludlow in v njej začela izdelovati stroje ,,ludlow", ki so rabili za
stavljenje večjih črkovnih enot za naslove in reklame.
MARX KOT NOVINAR
,,Sodim, da novinarstvo v naših razmerah ni več tisto, kar je bilo ne-,
koč, skratka, to ni več samo poklicno delo v ožjem pomenu besede, tem-
več politična dejavnost, ki vključuje dosti širši krog ljudi, kot so samo
novinarji. Zato bi po mojem moral iz celotno informiranje veljati enoten
kodeks političnih in moralnih norm, v njegovem okviru pa bi morali po-
sebej regulirati tudi specifična vprašanja poklicnih novinarjev."
Nadaljevanje prihodnjič
8 - NAŠI DOPISNIKI
23. avgust 1984 -
TEDNIK
liCna karta orb
„Pap Pavle - Šilja"
Omladinska radna brigada
formirana je prvi put 1970. godine i
učestvovala je u II smeni SORA
,,He Cakovec 79". Brigada je bro-
jala 42 brigadira, od tega 11 devo-
jaka. Od ukupnog broja brigadira
21 je član SKJ.
Brigada je bila 5 puta udarna,
osvojila je 16 pojedinačnih udarni-
štva, 22 pohvale. Povelju društve-
nih aktivnosti. Traku oslobodjenja
Medjimurja, priznanje RK SSOH
,,Vladimir Nazor" i Plaketu SSOJ-
a ,,Veljko Vlahovič".
1980. godine brigada je učestova-
la u III smeni SORA ,,Sarajevo
80", brojala je 52 brigadira, od
toga 13 devojaka, 4 pionira i 8 čla-
nova SKJ.
Omladinska radna brigada je
bila 4 puta udarna, osvojila je 9
pojedinačnih udarništava i 9 po-
hvala.
1981. godine brigada je učestvo-
vala u II smeni SORA ,,Titograd
81". Brigada je brojala 50 brigadi-
ra, od toga 16 devojaka, tri pionira
i 17 članova SKJ.
Brigada je 5 puta proglašena
udarnom, osvojila je 13 pojedina-
čnih udarništva i 11 pohvale. Po-
velju društvenih aktivnosti. Traku
akcije in Plaketu RK SSO Črne Go-
re ,,Budo Tomovič" za izuzetne re-
zultate postignute u radnim i dru-
štvenim aktivnostima na SORA.
1982. godine brigada je učestvo-
vala u III smeni SORA ,,Gospič
82". Brojala je 55 brigadira od če-
ga 20 devojaka, 4 pionira, 14 člano-
va SKJ.
Brigada je proglašena 5 puta.
udarnom, osvojila? je Povelju dru-
štvenih aktivnosti. Traku akcije,
Plaketu RK SSO Hrvatske „Vladi-
mir Nazor", 13 pojedinačnih udar-
ništava i 13 pohvala.
1983. godine brigada je učestova-
la u III smieni SORA ,,Sava 83".
Brigadu je sačinjavalo 70 brigadira,
od toga 21 devojaka.
Brigada je proglašena 6 puta
udarnom, osvojila je povelju dru-
štvenih aktivnosti. Traku ORA
,,Sedam sekretara SKOJ-a", 22 po-
jedinačna udarništva i 22 pohvale.
Na osnovu postignutih rezultata
osvojila je Plaketu SSOJ-a ,,Veljko
Vlahovič".
Ove 1984. godine brigada učest-
vuje u III smeni SORA ,,Slovenske
gorice 84". Brigadu čini 43 briga-
dira od toga 13 devojaka, 5 pionira
i 6 člana SKJ.
Za izdatno malico cesto poskrbijo tudi domačini
Foto: M. Ozmec
Dobrovoljno
davanje krvi
u srijedu omladinci naše bri-
gade bili su dobrovoljni davaoci
krvi. Svi koji su davali krv bili su
poštedjeni poslije podnevnog
odlaska na trasu. Jedino što su
pojedinci bili toliko drugari da su
bez obzira na davanje krvi otišli,
da rade na trasu. Pa bi bilo poš-
teno od nas, da im odamo največe
priznanje za korist brigade. Naš
barba je takodjer bio dobro-
voljni davalac pa je zbilja bilo
fenomenalno.
ORN »Bratstvo i jedinstvo«
Trasa
Evo , ioš malo i prodje naš, to-
liko očekivani, prvi radni dan na
SOR-a Slovenske Gorice '84. I
pored volje brigadira, da se ovaj
dan udarnički radi, on se ipak nije
završio radno, a u tome nas je
omela kisa. Inače, trasa na kojoj
smo danas bili je sasvim dobra,
čak mnogo boli a od onoga čemu
smo se mi nadali. Brigada le radila
30 min. i došla do zaključka, da se
na ovakvom terenu ipak mogu
postiči dobri radni rezultati.
Naš prvi radni dan se završio
opštim druženjem svih brigadira
uz pesmu i igru. Ipak su mnogi
jedva dočekali, da se vrate u na-
selje. Nadamo se, da sutra neče
padati kisa!
ORB »Ivo Lola-Ribar«
Jugoslavijo,
ovdje ORA
»Slovenske
gorice '84"
Jugoslavijo!
Ovdje bratstvo!
Jugoslavijo!
Ovdje jedinstvo!
Jugoslavijo!
Ovdje bratstvo i jedinstvo!
Jugoslavijo!
Ovdje ORA »Slovenske gorice
'84«
Ovdje je pjesma i ljubav. Ovdje
se gradi, radi, pjeva, ovdje se radi
nešto što se zove sloga.
Ovdje se radja Jugoslavija, a
Jugoslavija to je kad imaš do-
voljno i hljeba i vode i sunca, to je
kad živiš ne zato, da bi živio,
nego da-b^cadio, čuvao i voleo i
sebe i druge.
Jugoslavijo, ovdje je mladost.
Ovdje je tvoja snaga na koju ti s
pravom računaš, ovdje je tvoje
srce, mlado, ali jako srce, koje ti
obečava dug i slobodan život.
Jugoslavijo, sve za tebe!
Ovdje su žuljevi, lopate i
krampovi, ovdje je prijateljstvo
Jugoslavijo, s nama je i Tito. On je
u našim pjesmama, on je u našim
prebačenim normama, on je na
našim prošlim, sadašnjim i bu-
dučim vidicima. Jugoslavijo, on
živi s nama, mi živimo s tobom,
zato smo poput našeg socij alizma:
Socijahzam u nama mi sa socija-
lizmom.
Jugoslavijo!
Mi gradimo. Šta gradimo?
Puteve, nasipe, kanale, jezera,
mostove, pruge ... Mi gradimo
nešto neraskidivo i jako, nešto što
nas povezuje s tobom, mi gradimo
tebe, a gradeči tebe mi gradimo
sebe.
Jugoslavijo, zato smo jaki!
ORB »Vukica Mitrovič-Sunja«
Predstavitev MDB
»Ustanovnega kongresa KPS"
Trbovlje
Ob 40-letnici ustanovnega kongresa, kije bila 18. aprila 1977, je iz
OK ZSMS Trbovlje prišla pobuda o ustanovitvi brigade, ki naj bi imela
ime UK. Sam predlog je na DPO bil sprejet omenjenega dne na Čebinah.
Na tem zgodovinskem mestu je narodni heroj Miha Marinko svečano
predal prapor mladincem, ki naj bi istega leta nastopili kot brigadirji pod
tem častnim praporom in imenom.
Od tega dne naprej se je brigada udeležila mnogih akcij, kakor
lokalnih tako tudi republiških in dosegla visoko prisvojena opravljena
dela na področjih idejnopolitičnega kakor tudi na samih deloviščih.
Ustanovnega leta seje brigada udeležila ZMDA Posočje in dosegla
republiško priznanje trak akcije, kakor tudi druga družbena priznanja na
v.seh področjih dela.
Od tega leta dalje seje brigada udeležila naslednjih akcij: leta 1978
ZMDA Slovenske gorice, leta 1979 ZMDA Suha krajina, leta 1980
ZMDA Sava; leta 1981 ZMDA Posočje. 1982 ZMDA Paračin, 1983
ZMDA Slovenske gorice.
Na vseh dosedaniih akciiah ie hrieada doseela republiška priznanja
za delo na delovišču in za delo na področju interesnih dejavnosti trask
akcij e,a leta 1981 plaketo Vladimir Nazor in leta 1982 v Paračinu plaketo
19. septembra.
Letos smo se zopet zbrali in prišli na ZMDA Slovenske gorice, da s
svojim delom prispevamo k razvoju in širjenju bratstva in enotnosti, ter
razvoju tega kraja.
Zato pa veselo na delo!
MDB »Ustanovnega kongresa KPS« Trbovlje
Pod zamahi krampov in lopat je jarek vse globlji
Foto: L. Kotar
Maistori
Mede tri sela i gori tri
kuča mi gradat. izmislena
vozvišena. nedostižna,
so dve lica, kuča na smrta
Pomedu tri sela i gori tri
kuča mi gradat so sončev prsten,
so mnogo boi kuča na smrta.
Pomedu tri sela igori tri
kuča mi gradat so bezbroj sudbini
so neispeani spomeni
so slepi oči i leleci,
kuča na smrta. . .
MRB 11 septemvri Kičevo
Po želji in potrebi tudi dvojna malica ...
Foto: M. Ozmec
Kramposkop
PARTIZANI: Pred vama su
nova poznanstva i mnogobrojni
susreti. Došao je trenutak vaše
aktivnosti. Požurite ili čete ostati
sami.
SPAVALICE: Do sada niste
mogli, da odlučite, da li da spavate
poslije podne Zviiezde su vam
naklonjene — močičete da spavate
i prijepodne, ali prethodno razmi-
slite o posledicama.
REPETASI: Sve vrijeme na ak-
ciji biče gladni. Nažalost u cilju
jačanja jednakosti muškog i žen-
skog pola, naseljski oci ukinuče
repete. Tako če nam omogučiti
obstrano čuvanje linije.
POŽARNI: Imačete ludu sreču.
Uvijek čete požarčiti pred ženskom
spavaonom — druge brigade. Sa
svoje strane zvijezde vam obeča-
vaju pomrčinu.
KOLICA: Zvijezde nisu
naklonjene rodjenima uovome
znaku. Pošto če te na irasi uglav-
nom gurati kolica, biče pošted-
njeni ljubavnih avantura u naselju
jer če biti vrlo umorni poslije
trase.
^IZNI BRIGADIRI: Dozvolili
ste, da drugi dominiraju vašim
životom. Treba, da odlučite, da li
čete i dalje po starom, ili čete
promijeniti situaciju. Zvijezde
savjetuju, da se odlučite za ono
pravo.
LOPATA: Veoma dobar znak.
Cesto čete pjevati ,,zemljo moja"
a ponekad ,,guram, guram al' neče
da udje" — zato če teret biti
kamenit.
ZABUSANTI: Prijeti vam
opaka bolijest: HRONIKUS-
ZABUSANTIS. Potrudite se, da
budete što bolji glumci.
UDARNICI: Rodeni u ovom
znaku predodredjeni su za
udarnike. To vam obečavaiu zvi-
jezde, uz čiju pomoč tvrdimo, da če
buduči udarnici tokom cijele akcije
uglavnom upotrebljavati ,,srpski
glagol."
ASOV: Brigadiri rodjeni u ovom
znaku imače mnogo sreče na po-
slu. Njihov alat, asov neče morati
mnogo, da koriste jer če teren na
kome če raditi biti kamenit a to je
posao za krampove.
MOTIKA: Rodjeni u ovom
znaku če se baviti fudbalom i
postizati dobre rezultate. Što se
tiče njihovog alata neče se
upotrebljavati na ovoj akciji.
OFR ,,Vukica Mitrovič-Sunja"
Kultura...
i kao lepo
i pravilno
izgovorena
reč...
To nije tek samo »sektor« u
brigadnom biltenu, niti je sektor u
brigadi. Kultura je još manje ne-
kakva »štabska izmišljotina«,
koja podleže ocenjivanju, za koju
se zadužuje »poseban čovek« sa
zadatkom da »po tom pitanju
sredi stvari« i da, ne samo njemu
dokučiv način obezbedi odredjen
broj poena i dovoljnu ocenu za
brigadu. Mi smo skloni ni da samo
u pozorištima, filmskim, muzič-
kim, te literarnim priredbama,
vidimo bilo kakve vrhuname
oblike te iste kulture, kao što,
razumljivo nismo spremni ni da
ih, makar i začasak zanemaruje-
mo.
Autentična mlada kultura, koja
nastaje u autentičnim uslovima
brigadirskog života, njezini oblici
koje čemo sami iznalaziti i stva-
rati, sebi na radost (ali i za druge)
to je ono zašto se prevashodno
slazemo. I ne samo ovom prigo-
dom. Jer, plemenita patetika
stvarania nezamenljivaje. I radost
pred taKvim otkricem. Hočemo,
da je potreba da se čovek izrazi,
naprimer pesmom, nije dovoljno
samo osečanje i nedovoljan je
samo zanat. Potrebno le ijedno i
drugo, ali je. isto tako. sasvim
ljudski pisali i slabe i one bolje
pesme. Ono čemu treba težiti, u
sta treba verovati, to je da se re-
cimo PESNIK i recimo OBUCAR
nadju ujednoj ličnosti i dajedan
ovisno od potrebe može uvek
drugoga. ovim ili onim zanatom.
pocngnuti na razinu kreacije, u
višine umetnosti. Tu bi negde. po
našem osečanju. bio i kraj elitiz-
mu. svim mogučim »kulama od
slonovače«. čne zidine izdvajaju
radnog čoveka od kulture i
umetnosti, od njegovih obligatnih
i neolidjivih prava. Dovoljno je
dug put do tog cilja, da bi se
odvazili ne samoputovanje i do-
voljno težak, da bi smo istrajah.
Uvereni smo. da je RA jedin-
slvena prilika, da se učimo kulturi
dijaloga. kulturi informacije, te
kulturi kritike. Napose. da se
učimo UMETNOSTI ŽIVLJE-
NJA i rada ujednoj neponovljivoj
mladosti.
ORB »Ivo Lola-Ribar«
Akcijaški humor
Putuju u autobusu brigadir i brigadirka:
»Izvini, koliko imaš godina?« upita brigadirka.
»Dvadeset sedam«, odgovori brigadir.
»Ja ti nebih dala.«
»Ja ti nišam nista ni tražio.«
Razgovarjau dve brigadirke:
»Cula sam da imaš novog dečka. Kakav je?«
»Divan je i vrlo štedljiv.«
»Štedljiv?«
»Da, čim dodjem kod njega, on gasi svetlo!«
Dva brigadira gledaju vočnjak u bližini, kad jedan upita:
»Šta misliš koliko bi koštalo one dve breskve?«
»Dve noči požarstva!« odgovori mu drugi.
»Zbog čega ostaješ na poštedi?«
»Povredio sam ruku.«
»Sigurno si juče radio udarnički?«
» Ma ne, nego me sinoč kad sam se ko čovek vračao iz kantine, nagazi
neka pijana budala.«
ORB »Ivo Lola-Ribar«
Himna brigade
Nad planinom gorskom
ni vjetar ni munja
ne mogu zbrisat ime joj časno
VUKICA MITROVIČ - ŠUNJA
Dvadeset devet crvenih ruža.
Dvadeset devet mladosti njenih
za našu Sunju jer je bila mlada
Njeno ime — naša brigada.
VUKICA. VUKICA MITROVIČ — ŠUNJA
brigada od granita i munja.
Brigada naša crvene je boje
djeca smo njena i zemlje ove.
u nama teče njena mladost
crveni prkos. a naša radost.
Za bolje sutra gradičema srcem
rukama ovim za našu Sunju
za našu Sunju, jer je bila mlada.
Njeno ime naše brigada.
VUKICA, VUKICA MITROVIČ - SUNJA
brigada od granita i munja.
ORB »Vukica Mitrovič—Sunja«
Lutka sa biltenske strane
Daješ da te vole ekonomi, traseri,
brigadiri. ljudi, neznani i znani
poješče te brzo akcijaške zveri
ali ti češ biti na biUenskoj strani.
Statiračeš možda u brigadnoj večeri
ili češ poštedu dobiti za dan, dva
čističeš alat skoro svakog dana
ispred tvoje sobe stajače redovi.
Ti si savršenstvo bez mane
ti si deo akcijaških snova
ti si lutka ^a biltenske strane
i treba ti lova.
Svi vole tvoje kupanje u kadi
trpečeš traserske ruke na sebi
ali to je deo tvoje karijere
pa zašto onda, otrpela ne bi.
Poznati fotografi akcijaških biltena
juriče tvoje umetničko delo
nezreli brigadiri otvorenih usta
bledeče tebe dok se sama kupaš.
muzika: Bordjevič Djora
izvodi: Čorba od graška
ORB »Pap Pavle—Šilja«
- 23. avgust 1984
m _2>_._
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
Nogomet
V nedeljo začetek
prvenstva
den dni po prvi in drugi
ai ligi bodo s prvenstvom za
s. no 1984/85 začeli tudi v vseh
rtuibliških nogometnih ligah. V
vzhodni skupini druge republiške
lige bosta tako kot lani nastopali
Članski ekipi nogometnih klubov
Drava in Aluminij.
■ Nedeljsko srečanje teh dveh
nasprotnikov v Gerečji vasi je
pokazalo, daje Aluminij sestavil
močnej.šo enajstorico od Drave,
kar pa ne gre jemati kot dokončno
oceno. To bodo pokazala prven-
stvena srečanja. Kljub temu pa
lahko rečemo, da so tako eni kot
drugi doživeh precej kadrovskih
sprememb. Iz Aluminija so k
Dravi.prestopili Skrjanec, Simo-,
nič in Glažar, vključili pa so tudi
nekaj mlajših nogometašev. Kid-
ričani pa so močnejši za Simiča iz
Maribora ter Radoliča, Žitnika in
Steinerja iz Gerečje vasi. ostaja pa
jim problem vratarja. Glede na to,
da bo liga slabša za Brežice, ki so
se uvrstile v prvo republiško ligo,
lahko od naših moštev pričakuje-
mo uvrstitev na ali tik pod vrhom.
To bi bil logični zaključek, vendar
ne vemo za pripravljenost ostalih
moštev.
V prvem kolu bodo igralci
Drave gostovali v Pekrah, za na-
sprotnika Aluminija pa do zak-
ljučka redakcije nismo uspeli iz-
vedeti. Nogometna zveza Slove-
nije razporeda tekem namreč ni
poslala pravočasno.
1. kotar
Moštvo NK Aluminij, ki ga vodita Špehonja In Krnjič (foto I. kotar)
ALUMINIJU TURNIR GEREČJA VAS 84
v soboto in nedeljo so v Gerečji vasi izvedli
prvo prireditev ob dograditvi novega asfahnega
igrišča in slačilnic v športnem parku. To je bil
dvodnevni turnir v nogometu, ki so se ga udele-
žili Drava, Aluminij, Središče, Boč, Pragersko in
Gerečja vas. Po razigravanju v skupinah sta bili
v nedeljo popoldan srečanji za prvo in tretje
mesto. Tretji so domačini, ki so brez borbe
dobili tekmo s Središčem. Največ pozornosti pa
je veljalo obračunu za prvo mesto, ko sta se
pomerila naša republiška območna ligaša Drava
in Aluminij. Kidričani so bili zlasti v drugem pol-
"času precej boljši nasprotnik in zmagah s 6:3, ob
polčasu pa je bilo 1:1. Za Aluminij so po dva
zadetka dosegli Muratovič, Simič in Nikolič, za
Dravo je dva dal Hvaleč, enega pa Jupič.
Aluminij: Lešnik, Rihtarič, Zupanič,
Jauševec, Panikvar, Radolič, Koren, Simič,
Nikolič, Gašo, Žitnik, Skrget, Dobnik, Steiner
in Muratovič;
Drava: Majcenovič, Ramšak, Malek,
Hameršek, Kodrič, Čeh, Glažar, Čuš, Skrjanec,
Hvaleč, Jupič, Krajnc, Koren, Hentak in
Kmetec.
V petek in soboto bo v Gerečji vasi veliki
turnir v malem nogometu. Začeli ga bodo v pe-
tek ob 17. uri, uro pred tem pa začeli z zbiranjem
prijav (prijavnina bo 1000 din). Svečana
otvoritev pa bo v nedeljo ob 15. uri po pionirski
tekmi Gerečja vas—Hajdina, prireditve pa bodo
sklenili z zabavo in srečolovom.
1. kotats
v soboto v ptuju
Turnir bratskih občin
v rokometu
v okviru prireditev ob prazniku občine Ptuj in Srečanj bratstva in pri-
jateljstva pobratenih občin SR Hrvatske in SR Slovenije bo v soboto v
Ptuju sedmi ženski rokometni turnir bratskih občin. Pokrovitelj je
občinski svet zveze sindikatov, organizator pa Rokometni klub Drava.
Za letošnji turnir se je prijavilo šest ekip in sicer zvezna ligaša
Podravka iz Koprivnice in Zrinski iz Čakovca ter republiški ligaši Polana iz
Velike Polane, VIS iz Varaždina, Zagorac iz Krapine in domača Drava.
Ekipe bodo razdeljene v dve skupini. Prva, v kateri so Drava, Zrinski in
VIS bo igrala na rokometnem stadionu Drava, druga (Podravka, Polana in
Zagorac) pa na igrišču v vojašnici Dušan Kveder-Tomaž, kjer bo tudi ob
devetih svečana otvoritev. Ob 16. uri se bo začela tekma za 5. mesto, ob 17.
uri za tretje, po nastopu članov Kinološkega društva Ptuj pa bo še finabii
obračun za zmagovalca sedmega tekmovanja. Tekme za posamezna mesta
bodo na rokometnem stadionu Drava.
Turnir bo kakovosten, zato si ga gotovo velja ogledati. Ob kako-
vostnem ženskem rokometu pa tudi izredno privlačen nastop s šolanimi
psi, v kar so se pred kratkim prepričali tudi gledalci na dirki za državno
prvenstvo v kartingu. 1. kotar
Serijo sedem dobili Stepuhi
s sedmim turnirjem, ki so ga v petek popoldan in zvečer na rokometnem
stadionu Drava izvedli člani Medobčinskega društva nogometnih sodnikov, seje
končala serija turnirjev v malem nogometu, ki jih je organizirala MNZ Ptuj.
Skupni zmagovalec serije so odhčni Stepuhi iz Maribora, druga je ekipa Luna park
iz Gerečje vasi. tretji Tržeč in četrta Slovenja vas.
Na zadnjem turnirju je nastopilo 18 ekip. za uvrstitev med tri finaliste pa seje
bilo potrebno zelo potruditi. Tako šo Stepuhi šele po izvajanju sedemetrovk
izločili Tržeč. V finalu so bili doseženi naslednji izidi: Luna park—Slovenja vas 1:2,
Stepuhi—Luna park 4:2 in Stepuhi—Slovenja vas 4:0. Prvi so tako popolnoma
zasluženo Stepuhi, prikazali so najboljšo igro. druga je Slovenja vas. tretji pa Luna
park. Najboljši strelec je bil Edi Zagoranski (Steouhi) z 12 zadetki, naiboliši vratar
Stanko Bedrač (Čevljarstvo Miloš), pokal za fair play pa je prejela ekipa Bistro
Julija (Tarok). 1 ^otar
Pomemben nastop Ormožanov
članska ekipa RK Ormož se bo v soboto v Celju udeležila kvahfikacij
za uvrstitev v prvo republiško rokometno ligo. To si bo poskušala priboriti
v konkurenci Peka iz Tržiča, Minerve iz Griž in Črnomlja. V ligo se
uvrstita prvo in drugouvrščena ekipa. Zaželimo uspeha in veliko športne
sreče! . 1. k.
Prvo ko\o nogometnega pokala
Novo tekmovalno sezono bodo v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj začeli s
prvim kolom v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal. V soboto, 25. 8. se
bodo pomerili: Draženci — Spodnja Polskava, Rogoznica — Markovci, Slovenja
vas — Boč. Leskovec — Zavrč, Bukovci—Zgornja Polskava in Videm—Apače; v
nedeljo: Podvinci—Gorišnica. Središče—Domava, Oplotnica—Hajdoše, Skor-
ba—Grajena in Hajdina—Tržeč; v sredo, 29. 8. pa: Osankarica—Mladinec, Ki-
car—Gerečja vas in Stojnci—Pragersko.
. Prvo prvenstveno kolo v A ligi pa bo 2. septembra. 1. k.
Zmaga nogometašic Leskovca
v petek 18. avgusta se je na nogometnem igrišču v Pobrežju v malem
nogometu pomerilo kar 5 ekip. Zmagala je ekipa iz Leskovca, drugo mčsto so
zasedle nogometašice iz Tržca, tretje in četrto nogometašice iz Pobrežja, peto
uvrščena ekipa pa je na tekmovanje prišla iz Hajdine.
Organizator turnirja v malem nogometu žensk je organiziral mladinski aktiv
iz Pobrežja. Številni radovedneži, pa tudi ljubitelji nogometa, so se ob gledanju
prijetno zabavali, nogometašicam pa so ob igranju dajali veliko spodbud. Po
turnirju je organizator pripravil še prijetno zabavo. jh
Padalci v Portorožu
Padalska ekipa Aerokluba Ptuj seje konec prejšnjega tedna udeležila med-
narodnega tekmovanja za »Pokal Casino,« kije bilo organizirano v okviru »Po-
rtoroške noči.« Pomerili so se v skokih na cilj. in sicer so dvakrat skočili na letališče
v Sečovljah, štirikrat pa so merili na točko na portoroški plaži. Zmagal je Janez
Safarič. član druge ekipe Alpskega letalskega centra iz Lesc. pred Dušanom
Frankom iz iste ekipe in Darkom Svetinom, ALC I. Ekipno so se na zmagovalno
stopnico povzpeli člani ALC II pred ALC I in ekipo iz Zagreba.
Tekmovalo je 38 padalcev iz Avstrije, Italije in jugoslovanskih aeroklubov.
AK Ptuj so zastopali Stanko in Zlatko Cuš ter Bojan Žmauc.
Po.sebno tekmovanje je bil še skok v vodo s plavanjem do cilja, na katerem se
je pomerilo 16 padalcev. Zmagal je Roman Pogačar iz Lesc. MC
Visoka ocena za nemška ovčarja
Prejšnji teden je bil v Halleinu v Avstriji mednarodni vzrejni pregled nemških
ovčarjev. Na njem sta sodelovala s svojimi mjadima varovancema tudi člana
Kinološkega društva Ptuj, brala Miran in Vlado Znidarič. Na pregleduje nastopilo
nad 70 psov. V kategoriji do 2 let starosti sta mlada predstavnika te pasme Finto in
Foks iz Ptuja dobila najvišjo oceno. -anc
MOTOKROS
Frangežu dva pokala
Na mednarodni dirki v motokrosu je AMD Lenart organiziralo
dirko vseh kategorij (80, 125, 250, 500 ccm).
Pred 2000 glavo množico je nastopilo nad 70 tekmovalcev, med
njimi tudi tekmovalca AMD Ptuj. Frangež in Gajser v kat. 125 ccm. Po
odlični vožnji obeh je imel v prvi vožnji tik pred ciljem Gajser smolo, saj
je padel in dobil močno okvaro motorja, kije ni mogel več popraviti.
Frangež seje v tej dirki uvrstil na peto mesto ter prejel pokal, nastopil je
tudi v konkurenci do 250 ccm. kjer je prav tako z odlično vožnjo privozil
7. mesto in s tem novi pokal.
Z doseženimi uvrstitvami si je pridobil pravico nastopa v super
finalu, kjer je nekaj krogov pred koncem odstopil. Zmanjkalo mu je moči
in .škoda je bila. saje bil na 10. mestu, kar bi mu ob koncu po odstopu treh
tekmovalcev, ki so vozili pred njim. prineslo ponovno visoko uvrstitev.
anc
Strelci Polenšaka proslavili
prvi praznik KS
v počastitev prvega praznika KS Polenšak je mlada domača
strelska družina organizirala v nedeljo. 19. 8. 84 dopoldan ekipni strelski
mnogoboj z zračno puško. Povabljene so bile vse strel, družine občine
Ptui. ki Da so se vabilu odzvali v precej skromnem številu.
Ekipno je osvojila prvo mesto ekipa iz Turnišč s 676 krogi in prejela
prehodni pokal KS Polenšak. Sledile so ekipe: Agis 674 kr. MIP 660 kr.,
Polenšak I. 564 kr.. Trnovska vas I. 563 kr.. Trnovska vas II. 484 kr..
Polenšak IV. 446 kr., Polenšak III. 389 kr., in Polenšak II. 388 krogov.
Ekipo so sestavljali 4 strelci.
Med posamezniki so bili najboljši: Zdenko Matjašič (Tur.) 182
krogov od 200 možnih). Tonči Planine (Tur.) 176 kr., Zvonko Hajduk
(Agis) 173kr.(4 X 10), Janko Purg (MIP) 173 kr. (3 x 10), Adolf Hvaleč
(MIP) 170 krogov itn.
Vsi so prejeli diplonie. Od domačih, ki so se izkazali s številno
udeležbo pa so bili najboljši: Marjan Cvetko 163 kr, Jože Golob 158 kr.
in Janko Soštarič 152 krogov.
Mlada, letos ustanovljena strel, družina Polenšak je tekmovanje
dobro organizirala in pokazala množičnost ter vse pogoje za njeno
Uspešno bodoče delo. Strelci so aktivno sodelovali tudi pri ostalem
popoldanskem programu, ki so ga pripravile ostale organizacije v po-
lastitev prvega praznika KS Polenšak. K.A.
10 - ZA RAZVEDRILO
23. avgust 1984 -
TEDNIK
f EDNIK - 23. avgust 1984
OGLASI IN OBJAVE - 11
TV spored
TV LJUBLJANA
pETEK. 24, AVGUSTA:
18.05 Poročila; 18.10 Ročk port-
^t; ')Leb i sol«; 18.40 Trnov
jrad, madžarska otroška nada-
tvanka (ČB); 19.10 Risanka;
18,24 TV in radio nocoj; 19.26
2rno do zrna; 19.30 TV dnevnik I;
19.55 Vreme; 20.00 Modrost tele-
ja: angleška dokumentarna serija;
20.55 Ne prezrite; 21.10 B. Binns:
proti vetru —Divje gosi, avstral-
ska nadaljevanka; 22.00 TV
jnevnik; 22.15 M. Dolenc: Go-
renčev vrag, TV nadaljevanka;
SOBOTA, 25. AVGUSTA:
15.45 Poročila; 15.50 Ciciban,
(jober dan: Mali ribiči; 16.05 F.
\4ilčinski: Butalci, 2. del lutkovne
nadaljevanke; 16.35 Zgodbe iz
>Jepnčave, otro.ška serija TV Be-
ograd; 17.05 Modrost telesa: an-
gleška dokumentarna serija; 17.55
Ženska za pultom, češkoslovaška
nadaljevanka; 18.45 Čudeži na-
rave, kanadska poljudnoznan-
stvena serija; 19.10 Risanka; 19.24
fv in radio nocoj; 19.25 Zrno do
zma; 19.30 TV dnevnik I; 19.55
Vreme; 20.00 Dogodoviščine pa-
metnejšega brata Sherlocka Hol-
mesa. ameriški film; 21.35 Zrcalo
ledna; 21.55 G. Puccini: Mannon
Lescaut. opera; 00,20 Poročila.
NEDELJA, 26. AVGUSTA:
8.55 Poročila, 9.00 Živ žav,
otroška matineja, 9.50 Trnov
grad, ponovitev madžar. otroš.
nadaljevanke, 10.20 M. Smoje:
Veliko mesto, nadaljevanka TV
Zagreb, 11.45 625-napoved te-
denskega sporeda, 12,00 Kmetij-
ska oddaja, 13,00 do 13,05 Poro-
čila, 15.50 Poročila, 15.55 Alpe-
Jadran. informativni magazin,
16.40 TV teka-zabavnoglasbene
oddaje 1960—1964, 17.45 Zvezda
v prahu, ameriški film, 19.10 Ri-
sanka, 19.24 TV in radio nocoj,
19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme,
20.00 Ž. Senečič—E. Tomišič:
Gabrijel, nadaljevanka TV Zag-
reb, 20.55 Hodoljublje: Vukovar,
reportaža TV Sarajevo, 21.25
§pt:)rtni pregled, 21,55 Poročila.
PONEDELJEK, 27. AVGUSTA:
17,50-22,25 Teletekst RTV
Ljubljana. 18.05 Poročila, 18.10
Zgodbe iz Nepričave. otr. serija
TV Beograd, 18.40 Pet minut za
rekreacijo, 18.45 Video šola — za
mlade. 19.15 Ri.sanka, 19.24TVin
radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna,
19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme,
20.00 A. Salinskij: Šofer za eno
vožnjo,. 2. del sovjetske drame,
21,10 Glasbeni magazin: Nocoj o
glasb in morju, 22,10 TV dnevnik
11.
TOREK, 28. AVGUSTA:
17,30 - 22.45 Teletekst RTV
Ljubljana, 17.45 Poročila, 17.50
Jeklenec, otr. serija TV Zagreb,
18.10 Koprska srečanja, otroške
folklorne skupine, 1. oddaja,
18.40 Pisani svet: Morje, 19,10
Risanka, 1924 TV in radio nocoj,
19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV
dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 H.
Robbins: Park avenija 79, ame-
riška nadaljevanka, 21.35 Čudež
življenja, švedska dokument,
odddaja, 22.30 TV dnevnik II.
SREDA, 29. AVGUSTA:
17.55 - 22,25 Teltekst RTV
Ljubljana, 18.10 Poročila, 18.15
Ciciban, dober dan: Morski za-
kladi. 18.30 Čez Atlantski ocean,
potopisna reportaža TV Zagreb,
19.10 Risanka, 19,24 TV in radio
nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30
TV dnevnik I, 19.55 Vreme. 20,00
Film tedna: Marnie, ameriški
film, 22.10 TV dnevnik II.
ČETRTEK, 30. AVGUSTA:
17,45 — 22,30 Teletekst RTV
Ljubljana, 18,00 Poročila, 18.05
Trapollo HH 33: Vojvoda, mla-
din. nadaljevanka, 18,40 Želeli ste
— poglejte, poučnozabavna
oddaja, 19,10 Risanka, 19,24 TV
in radio nocoj, 19,26 Zrno do zrna,
19,30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme,
20.00 Tednik, 21,05 R. Castellani:
Življenje Verdija, nadaljevanje in
konec. 22,15 TV dnevnik II.
mali oglasi
ENOSOBNO stanovanje z bal-
konom v III. nadstropju menjam
za enako v prtljičju. Naslov v
upravi.
E,NOSOBNO stanovanje, garso-
njero ali sobo s kuhinjo nujno iš-
četa izobraženca za 1 leto v Ptuju
ali bližnji okolici. Ponudbe na tel:
773-485 od 19. - 20. ure.
PRODAM novo moško obleko št.
84 ter oljno peč EMO. Naslov v
upravi.
PREKLICUJEM ribiško člansko
izkaznico na ime Daniel Janže-
kovič. Bukovci 129.
POCENI prodam 300 1 jabolčni-
ka. Rogina. Severova 1, Ptuj
(Brstje)
PRODAM avto, dobro ohranjen.
Renault 16. Anton Mernik, Štuki
6/D.
PRODAM traktor Same delfino,
32 KM. Alojz Kos, Trnovska vas
12.
ZASTAVO 750. letnik 1971, re-
gistriran do januarja 1985, ugod-
no prodam. Terezija Rizman,
Apače 288, Lovrenc na Dravskem
polju.
PRODAM plinsko peč, ter šte-
dilnik na trdo gorivo. Mariborska
15.
PREKLICUJEM ribiško člansko
izkaznico štev. 2221 na ime Jože
Arnuš. Tibolci 16/A. Gorišnica.
KUPIM otroško žensko kolo s
pomožnimi kolesi znamke Uni-
verzah  Štefan Ferčec. Cesta na
Hajdino 23. Kidričevo.
PREKLICUJEM       spričevalo
osmega razreda OŠ Leskovec na
ime Alfonz Kodrič, Zg. Leskovec.
PRODAM 120 slamnatih škopov.
Martin Voglar, Formin 12.
PRODAM avto Zastava 101, let-
nik  1974.  Informacije na tel.
771-040.
VIKEND z vinogradom blizu
Lenarta (ob asfaltu) prodam ali
menjam za manjšo hišo ali sta-
novanje v okolici kakršnih koli
toplic. Inf. na tel. 062 31-463.
PRODAM rabljeni vinski sod —
330 I, štedilnik na trdo gorivo,
kuhinjsko kredenco in plinsko
peč. Belšakova ul. 43, Ptuj.
PEC za etažno centralno ogreva-
nje central 17 K, novo, še nerab-
ljeno prodam. Peter Purg, Žetale,
Kočice 2.
PRODAM Zastavo 750, letnik
1969, dobro ohranjen. Peter Purg,
Žetale Kočice 2.
PRODAM čmo-beli televizor
Gorenje granat, star leto in pol.
Arbajterjeva 2, stanovanje 3.
V SREDIŠČU mesta sem izgubil
temna očala z dioptrijo. Poštene-
ga najditelja prosimo, naj jih vrne
proti nagradi v upravi Tednika.
DEŽURSTVO l>REHRAMB-
NIH TRGOVIN
SOBOTA, 25. avgusta 1984
prodajalni SAMOPOSTREŽ-
NA CMD in KEKEC
KUPIM rabljeno otroško sobo.
Naslov v upravi.
SADIKE mesečnih jagod z de-
belimi plodovi in velikocvetnih
mačeh, prodam. Danilo Zupanič,
Sp. Hajdina 57.
Najugodnejšemu ponudniku
odstopim konfortno stanovanje z
garažo. Naslov v upravi.
PRODAM šivalni stroj znamke
Bagat. Mahorič, Cankarjeva 4.
Ptuj.
PRODAM gradbeno parcelo
(kovačnica) ob asfaltni cesti v
Placarju. Ivan Gregorec, Placar 6.
OPOZARJAM morebitne kupce,
da od moža Janeza Mikoliča z
Narapelj 15 ne kupujejo ničesar
brez mojega dovoljenja, ker sem
solastnica — žena Marija Mikolič,
Naraplje 15, v nasprotnem pri-
meru bom sodno postopala.
UGODNO prodam dobro
ohranjen obračalnik za kosilnico
BCS. Jože Lašič, Senežci 36, p.
Velika Nedelja.
KUPIM novejšo hišo v Ptuju ali
okolici. Plačam v devizah. Naslov
v upravi, ali tel. 772-719po 15. uri.
LEPO stanovanje in dobro hrano,
nudim v krasnem predelu Ptuja,
mlajši samski upokojenki brezp-
lačno, katera bi bila voljna voditi
majhno gospodinjstvo za eno
osebo. Vse drugo po dogovoru.
Naslov v upravi Tednika.
PRODAM kravo ali telico, brejo 8
mesecev. Zlatoličje 97.
PRODAM kravo v 9 mesecu
brejo. Maks Medved, Dragonja
vas 40 a, Cirkovce.
PRODAM zelo kvaliteten ojače-
valec domače izdelave 45 sinosov.
Tel. 771-012.
PRODAM dobro ohranjeno
spalnico, ogled vsak dan med 13.
in 17. uro. Jožica Hrženjak, Ro-
gozniška 23, Ptuj.
STAREJŠI upokojenec ponuja
neodvisni upokojenki za malo
pozornosti in nego stanovanje in
hrano z možnostjo dela na vrtu po
želji ter prijetno domačnost. Na-
slov v upravi.
JOŽEFU PETEK iz Ziheriove pl.
6, se iskreno zahvaljujem za
vrnitev izgubljenih dolcumentov
in denarja. Anton Žagar, Ptuj,
Hercegova 4.
POCENI prodam štedilnik na
trdo gorivo — desni, tovarniško
novi. Med vrti 8 Ptuj.
PRODAM Fiat "1300", registriran
do aprila 1985 ter rezervne dele za
Fiat 1300 — 1500 PZ. Med vrti 8.
Ptuj.
PRODAM enodelno omaro. Na-
slov v upravi.
PRODAM mladiče nemške
doge z rodovnikom. Bakhn,
Prešernova 23/A.
PRODAM komplet opremo za
dnevno sobo in trajno žarečo peč
Magma 10. Naslov v upravi.
PRODAM pralni stroj Gorenje —^
14 programski. Moškanjci I/C.
Gorišnica tel. 790-069.
Vzemi si čas,
ne življenja!
Da je krvni davek na cestah ve-
lik, je že znan podatek, vedno
znova pa nas še posebej pretresa
vest, da je ugasnilo mlado življe-
nje, da je umrl otrok.
Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu pri SO Ptuj se že
v počitniškem času z vso vnemo
loteva akcij za večjo varnost v
cestnem prometu. Skupaj s pionirji
prometniki in člani SPV delijo
letake in izvajajo akcije za
kolesarje in pešce na terenu. Prav
tako opozarjajo komunalna in
cestna podjetja, naj pred začetkom
šolskega leta obnovijo vso signa-
lizacijo pred šolami, zarišejo
prehode za pešce in podobno.
Tajnik sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Franc
Jerenko nam je v pogovoru pove-
dal, da želi opozoriti vse starše,
posebej tiste, ki bodo svoje otroke
letos prvič poslali v šolo. Zdaj je
čas, da jih začno pripravljati na
samostojno in varno pot od doma
do šole. Skupaj s šolskimi kolekti-
vi moramo pregledati varnostne
načrte in zarisati najbolj varne po-
ti. Naša skrb je v tem, da imamo
varne poti, čeprav so daljše.
Kljub trudu SPV pa je največja
naloga na starših, kot prvih
vzgojiteljih. Ze od tretjega leta da-
lje začne otrok dojemati vse
pozitivne in negativne pojave v
prometu. Žal si prej zapomnijo
nepravilnosti. Pogosti so primeri,
ko starši sami prečkajo cestišče
izven prehoda za pešce, čeprav je
le-ta oddaljen le nekaj metrov. Ve-
mo pa, da se cesta lahko prečka le
v primeru, če je prehod za pešce
oddaljen več kot 100 m. Prav tako
starše opozarjamo naj ne pošiljajo
otrok v šolo z naročili, kaj vse naj
prinesejo še iz trgovine. Cestokrat
se namreč zgodi, da zaradi breme-
na, ki ga prenašajo otroci, kršijo
prometne predpise. Opozoril bi rad
le še na to, da naj prvošolci redno
nosijo rumene rutice, saj tako
vozniki opazijo, da so se tudi
šolarji že vključili v promet.
Vozniki naj v času po 1. sep-
tembru vozijo previdneje v bližini
šol, avtobusni vozniki pa naj red-
no uporabljajo znake za prevoz
otrok. Znak prevoz otrok voznike
opozori naj ustavijo vozilo v
primeru, ko otroci vstopajo ali
izstopajo, saj je velika nevarnost,
da zdrvijo pod kolesa. Previdna
vožnja je odlika in nujnost hkrati.
Lahko omenim le še deset zlatih
pravil, ki jo odlikujejo:
— navadite se vnaprej predvide-
vati nevarnosti
— bodite pozorni na vedenje
drugih
— ne zapletajte drugih v vaše
manevre
— očitno in razumljivo
opozarjajte na svoje manevre
— bodite strpni do napak dru-
gih
— nikoli ne ovirajte prometa
— skrbite za to, da vas bodo
drugi pravočasno videli
— vedno skrbite za primerno
varnostno razdaljo
— izogibajte se cest s pregostim
prometom
— nikoli ne vozite na meji svoje
sposobnosti in sposobnosti vozila.
Rosvita P.
Vozniki, to mlado življenje je lahko kaj hitro pod kolesi vašega avtomo-
bila foto: M. Ozmec
ČRNA KRONIKA
v tednu med 13. in 20. avgustom na področju ptujske ohčin^
niso zabeležili težjih prometnih nezgod, ki bi se zaključile ^
smrtnim izidom. .
NEPRAVILNA
VOŽNJA
v torek 16. avgusta seje na
Trgusvobode v Ptujuob 18.10
zgodila prometna nesreča do
katere je prišlo zaradi nepra-
vilne smeri vožnje. V nesreči
je bil kolesar Daniel Bel.šak
lažje telesno poškodovan, vo-
znik kolesa z motorjem Sreč-
ko Toplak pa težje. Oba so
prepeljali v ptujsko bolnišni-
co.
OSEBNI
AVTOMOBIL
v PLAMENIH
.ložetu MohoričuizLevajnc
seje v ponedeljek 20. avgusta
okoli 21. ure med vožnjo vnel
motor avtomobila. Nastali
požar so pogasili voznik in
njegov sosed ter gasilci iz
Destrnika. Nastala je mate-
rialna škoda, ki sojo ocenili na
okoli 250.000 din. nihče pa ni
bil telesno poškodovan.
-RP
OGENJ
V KABINI
TOVORNJAKA
Pred poslovno enoto Mer-
catorjeve TOZD Slovenja-
—sadje v Trgovišču. K S Ve-
lika Nedelja je v torek. 14.
avgusta pozno zvečer (okoli
23.20) zagorel ogenj v kabini
tovornega avtomobila, ki je
tam parkiral. Požar je nastal
verjetno zaradi kratkega stika
v električni napeljavi in je v
celoti zgorela notranjost k,
bine. Gmotno škodo ocenju.
jejo naokoli 120.000din.
SMRTNO
PONESREČIL
NA DOMAČEM
DVORIŠČU
Friderik Litenvalner m
Vuzmetincev 6. KS Miklavž
pri Ormožu, seje v petek, 17.
avgusta okoli 17. ure odprav-
Ijal na travnik, da nakosi travo
za živino. S seboj je vzel po-
trebno orodje, med drugim
tudi železne vile. Ko je šel čez
domače dvorišče, se je spo-
taknil in tako nesrečno padel,
da so se mu pri tem zarile vile
v levo stran prsnega koša.
Poškodba je bila tako huda,
daje 56-letni Friderik na kraju
nesreče, na domačem dvoriš-
ču umrl.
z GLAVO
V BETONSKI
STEBER
v sredo. 15. avgusta se je
nekaj po 18. uri po magistralni
cesti od Hajdine proti Zlato-
ličju peljal s kolesom z mo-
torjem mladoletnik, doma od
Kungote na Dravskem polju.
Pri Hajdošah je zapeljal pre-
več v desno, zato gaje zaneslo
s cestišča na bankino in čez.
Tako je s prednjim delom
kolesa trčil v betonski steber
vrtne ograje, ob tem je tudi z
glavo udaril v steber in se
hudo poškodoval.
-u
NOVA GASILSKA VOZILA
Od konca prejšnjega tedna so gasilci ptujske občine bogatejši za tri
nova vozila, ki so jih namenu predali na priložnostnih slovesnostih. Tako
so, kot je v Sobetincih slikovito povedal Štefan Vidovič. storili novi korak
naprej pri striženju peruti rdečemu petelinu.
MEZGOVCI
člani gasilskega društva Mezgovci so ob veliki pomoči krajanov kupih
kombinirano vozilo za prevoz opreme in gasilcev TAM 75 F 3, namenu
pa ga predali v soboto zvečer. V imenu pokrovitelja, krajevne skupnosti
Dornava, je Alojz Mikša ključe predal poveljniku domačega društva
Francu Ljubecu.
Novo vozilo mezgovških gasilcev
HAJDINA
Na veliki slovesnosti na Hajdini je ob predaji specialnega vozila za
gašenje zahtevnih požarov govoril predsednik OK SZDL Anton Zoreč.
Ključe vozila je poveljniku društva Francu Vogrincu predal poveljnik
OGZ Ciril Murko. Pokrovitelji svečanosti so bili Požarna skupnost ob-
čine. Občinska gasilska zveza in Krajevna skupnost Hajdina. Voziloje na
podvozju TAM, nadgradnja je delo Karoserista iz Maribora, ima pa
visokotlačno črpalko, podaljšano kabino ter rezervoar za 4000 litrov
vode. 400 litrov penila in 500 kilogramov prahu. Vozilo, ki ga na tem
požarno zahtevnem območju (industrija, prevoz nevarnih tekočin), jih je
veljalo nekaj prek 9 milijonov dinarjev. Na prireditvi je bilo tudi 70
botrov, v programu pa so sodelovali tudi padalci in piloti AK Ptuj in
Murska Sobota ter godba na pihala iz Bukovec.
Z velike slovesnosti na Hajdini
SOBETINCI
Tretji avtomobil, kombinirano vozilo za prevoz opreme in gasilcev,
so v nedeljo popoldan namenu predali v GD Sobetinci. Ob tej priložnosti
so se dogovorili za pobratenje z IGD Novoteks iz Novega Mesta, med
govorniki pa je bil tudi pobudnik za ustanovitev društva Andrej Feguš.
Voziloje namenu v imenu botrov predal Mirko Janžekovič.
Po običaju so se predaje vozila udeležili tudi sosednji gasilci
Tekst in foto: I. kotar
Tudi Ptujska gora je praznovala
v letošnje praznovanje osmega krajevnega
praznika na Ptujski gori so vključili tudi sobot-
no srečanje borcev, ki so se zbrali v Stogovcih
pri Lackovi tehniki. Tu je v listnjaku na doma-
čiji Franca Superja delovala od septembra 1944
leta do osvoboditve tehnika Lacko, ki je imela
svoje prostore v dobro zamaskirani zemljanki.
Na tem srečanju so se zbrali borci iz tega ob-
močja in tako na predvečer praznika obudila
spomine na čas pred štiridesetimi leti.
Osrednja slovesnost pa je bila v nedeljo
popoldne v prostorih podružnične osnovne šole
na kateri je govoril predsednik skupščine
krajevne skupnosti Ptujska gora Andrej Sajko.
Sedmim krajanom in radio klubu Dušan Kveder
— Tomaž, sekciji Ptujska gora pa so podeliH
krajevna priznanja. Zjutraj ob osmih so imeli
nogometni turnir za prehodni pokal KS Ptujska
gora, popoldne ob 16. uri pa še gasilsko vajo in
nato družabno srečanje krajanov.
VABILO LJUBITELJEM FOLKLORE
Novo ustanovljeno folklorno društvo iz
Lancove vasi nadaljuje z uresničevanjem
zastavljenega programa dela. Tako bodo v ne-
deljo pripravili pred gasilskim domom v Tržcu
kmečke   igre   s   prikazom   starih   običajev.
Skupine, ki želijo nastopiti in prikazati svoje
znanje vabijo, da se prijavijo pol ure pred pričet-
kom prireditve, ki bo ob 14. uri.
Kmečkim igram bo sledil nastop folklornih
skupin iz Jurovskega Dola, Ptuja, Dolenc, Pod-
lehnika in domačinov iz Lancove vasi.
Ljubiteljem folklore se obeta zanimiv popoldan,
zato jih vabijo v čim večjem številu. Po prireditvi
bo velika vrtna veselica.
JB
osebna kronika
Rodile so:
Alenka GJURASEK. Ptuj. Zi-
herlova pl. 13 — dečka; Ana
RIŽNAR. Moškanjci 62 — Sta-
nislava; Genovefa ARNUŠ, Pa-
cinje 32 — deklico; Ana RIBIČ,
Slovenja vas 13 — deklico; Polo-
nca PERN EK, Vičava, Cesta Olge
Meglic 29 — Mihca; Hilda GA-
BERC. Ormož, Dolga lesa 3 —
Nika; Stanislava LESJAK, Hum
pri Ormožu 91 — dečka; Hermina
BEDNJAČ, Središče ob Dravi,
Poštna ul. 14 — Denisa; Milena
BELŠAK. Hrastovec 16 — Boš-
tjana; Verica MILOJEVIČ. Ptuj.
Ciril Metodov dr. 13 — dečka;
Lidija TOPOLOVEC, Lešje 36/a
- Nino:, Dragica IVANUŠ,
Formin 35/a — dečka; Marta
EMERŠIČ. Videm pri Ptuju 36 —
Deklico; Marica ŠPES. Korenjak
26 — Rajka: Danica MOHOR-
KO. Kidričevo. Kajuhova 11 —
dečka; Ivana ZUPANIČ. Skorba
17/a — dečka; Marija PLOHL.
Kukava 46 — dečka; Irena ČEH.
Podvinci 120/a — Deklico; Albi-
na BRAUNSTEIN,. Krčevina 33
— deklico.
Poroke:
Štefan KOVAČIČ, Ptuj, Bez-
jakova 8 in Romana MATJAŠIČ,
Ptuj. Bezjakova 8; Maksimiljan
BRAČIČ. Tržeč 52 in Ksenija
TETIČKOVIČ. Ptuj. Bevkova 1;
Franc ČUŠ Gabrnik 20 in Mar-
jana MURKO. Janežovski vrh
47; Vincenc DOMJAN. Strmec
pri Destrniku 6 in Ana ARNUŠ,
Strmec pri Destrniku 6; Ivan
ROZMAN. Apače 40 in Marjana
VINDIŠ. Pobrežje 47; Janez PE-
TROVIČ. Kranj, Vrečkova 2 in
bojana MESARIC. Kranj,
Vrečkova 2; Edi VERŠIČ, Bu-
kovci 131 in Elizabeta KODRIČ,
Bukovci 152; Jožef KRAJNC.
Spodnja Sveča 16 in Brigita
GLUHAK. Ptujska gora 97; Jožef
GOJČIČ, Trniče 7 in Zlatka RE-
PEC, Kungotapri Ptuju 112; Jožef
VOGRINEC. Moškanjci 89 in
Martina PRELOG, Zagojiči 30;
Srečko Golob, Tibolci 17/a in
Liljana TAŠNER, Tibolci 24;
Martin KAMENŠEK, Makole 23
in Irena DOBERŠEK. Sestrže 51;
Martin TOPOLOVEC. Pobrežje
29 in Tatjana ČEH, Videm pri
Ptuju 67.
Umrli so:
Janez MAHORIČ, Drstelja 4,
roj. 1921. umrl 13. 8. 1984; Te-
rezija HANŽELIČ, Hardek 26.
roj. 1901. umrla 16. 8. 1984; Alojz
MILOŠIČ. Ptuj Prešernova 5. roj.
1930. umrl 15. 8. 1984; Marija
BENKO, Pršetinci 47. roj. 1901,
umrla 16.8. 1984; Ana TERBUC,
Hercegova 7, roj. 1918. umrla 15.
8. 1984; Mirko RAKUŠA. Savci
15, roj. 1943. umrl 10. 8. 1984
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko delavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK, novi-
narji: Jože Bračič, Nevenka Dob-
Ijekar, Majda Goznik, Ludvik Kotar,
Martin Ozmec in Marjan Šneber-
ger. Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 750 dinarjev, za tujino 1.360
dinarjev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov m stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.