•e,.m.' ^ '
Najlepša dota
Kako doto je prinesla Sava,
kako doto je prinesla Marku,
da jo ceni bolj ko v oku zrklo,
da jo ljubi kakor lastno dušo,
da ponaša z njo se po soseski?
Al* prinesla mu je knežjo krono,
knežjo krono in kraljevo žezlo,
benečanskih zlatov, dragih kamnov,
in koral in biserov leskečih?
Ali belih gradov na pokraj'ni,
belih gradov in gosposkih vrtov? —
Ni prinesla Marku krone knežje,
krone knežje in kraljevih žezel,
ne beneških zlatov, dragih kamnov,
ne koral in biserov leskečih
in ne belih gradov na pokrai'ni,
belih gradov in gosposkih vrtov:
Sava lepšo je prinesla doto,
lepšo, vse bolj dragoceno doto:
Dvoje zvezd iz neba — mile oči,
rujno zarjo — ljubeznivo lice,
tiho luno — sladki mir domači,
žarko sonce — verno udano srce.
Blagor ji, ki tako doto ima!
Molj ne zgrudi, tat je ne ukrade.
196