6. številka.
3
V Trstu, v sredo 20. januvarja 1892.
Tečaj XVII.
,,E D I N O S T"
'shaja dvakrat na teden, vaako arsdo in »oboto oh 1. uri popoladne
„Edinost" tlane:
i« vse leto gl. A.— ; izven Artt. 9,- gpl. ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 . sa ćfttrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 * Posamične Številka se dobivajo ▼ pro-dajalninah tobaka v Tritu po nov..
▼ Gorici in v Ajdovićinl po • noT-N* naročbo brez priloiana naročnina •• ipravniitvo ne oalrn.
EDINOST
OglMl in Ottanlla s« rajone po 8 nov ▼muca v petitu ; ca naslov« s debelimi irkami <e plačuje prostor, kolikor bi ga
ohseglo navaduih vrstic. Poslana, javna zahval«, osmrtnica itd. •e račune po pogodbi.
V ni nopisi ae poAiljajo urednifttvn Piazra Caaerma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovatto ker nefrankovana se ne spre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pre-jema upravniitvo P Uzza Caserma it 2 Odprte reklamaeij« u proste poAtiiin«*
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V .diaost J. ao{.
Vabilo na naročbo.
Ob začetku novega leta vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna ▼olja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravništvo.
Govor
poslanca dr. Gregorca v 90. seji državnega zbora dne 16. decembra 1891.
(Konec).
V tej zbornici čuli smo ie nekatere krate očitanje, da so avstrijski Slovani panslavisti in da hočejo postati Rusi. To očitanje je tako neopravičeno, da bi niti ne odgovarjalgnanje, da ni za nas Slovence v nekaterih krogih nevarno in škodljivo v smislu znanega latinskega reka: calumniare audactcr, sempor aliquid hoeret. Izza petdesetih let opazovati je pri Slovanih večjo duševno in kulturelno delavnost; godi se nekaj, kar se godi pri germanskih in slovanskih narodih vsak dan, aH nikomur ne pride na miso], očitati Italijanom, kateri se zanimajo za francosko književnost, da hočejo postati Francozi, duševno in politično, nihče no more trditi, da bi Danci, ki 8e tudi za nemško književnost zanimajo, hoteli postati pruski Danci. To isto pa velja tudi za avstrijske Slovane; vkupnost v kulturelnih delih in težnjah ie ni pogoj
PODLISTEK. Perica.
RuHki napisal J. D. Ahšarumov. provol V. K. Ratimir.
I.
(Dalje.)
—	Kako se je pa kaj tu živelo P aem jo prašal.
—	Saj so vć, je odgovorila, — kakšno je delo v tovarnah, plača majhna, hrana Blaba, a spali smo vsi na kupu v mokroti.
—	Ali nemajo družina tovaren posebna utanovanja ?
—	Da, gospod ; a ona neso nič boljša, niti v pritličji, niti v podstrešji, povsod je mraz in mokrota. Hotela sem stopiti v službo, a mož me ni pustil: „Živi, pravi, pri meni", — in jaz som ostala. Tako jo bilo dve leti. Naposled mi je mož sam dobil službo deklo pri nekih trgovoih. Tu aem začela boljše živeti, a moj Prokop je »ačel popivati in porabljati ves moj zaslužek. Časih sem ga prosila in prosila, a
političnemu panslavizmu, in samo ta bi utegnil nevaren postati.
Znano je vsemu svetu, katere politične težnje imado slovanski narodi. Po« Ijaki, Malorusi, Slovaki in Slovenci zahtevajo kolikor mogoče popolno narodno avtonomijo; Čehi in Hrvatje aopet hočejo, da obvelja češko in hrvatsko državno pravo. Da bi pa kdo zastopal pan-slavistične politične ideje, da bi kdo hotel Rus postati, to ni resnično in zato odklanjam tako očitanje kar najodločneje. Sicer pa vemo dobro, v katero svrho slikajo nemški in madjarski šovinisti panslavističue strahove na zid. Godi se zato, da bi bilo mogoče denuncirati Slovane kot državi nevarne, da bi jih bilo mogoče obrekovati in da bi bilo mogoče opravičiti sedanji sistem pritiska. Brez dvojbe pa se oglaša tudi slaba vest zaradi mnogobrojnih krivic, katere so se storile avstroogerskim Slovanom. Temu se pa da odpomoči. Gospodje naj postanejo nam nasproti le to, kar še niso bili nikdar — pravični, samo treba bi bilo, da se to zgodi kmalu in vidno, zakaj aicer bi se res utegnil uresničiti tisti P°g°j> P°d katerim je mogoč politični pan-alavizem. O tem nas poučuje zgodovina balkanskih Slovanov. Stoletja so vzdihovali pod Turškim jarmom. Zapad je nanje pozabil, Avstrija ostavila je po smrti slav nega princa Evgenija zgodovinsko svojo misijo, osvoboditi kristijane in se pridružila Turkom. Posledica tega je bila, da ao se zdvajajoČi narodi slovanski obrnili do sorodne Rusije in ta jih je tudi res osvobodila. To pa dokazuje, da je samo turška brutalnost tirala Slovane, da so se obrnili do Rusije. S Slovani, kateri Živč izven Rusije, moralo bi se šele turški ravnati, da bi začeli tudi v političnem oziru misliti na Rusijo. Avstro-ogerski državniki pa naj iz tega posnamejo nauk: Ako bo-dete zmatrali Slovane za državljane druge in tretje vrBte, ko jim niti tega ne bodete dali, kar je za ohranitev narodnosti neobhodno potrebno, potem, gospoda moja, utegnili bi Slovanom res priti kdaj misli, katerih aVBtrijsk patrijot ne more odobravati.
jedva Bem ga izprosila, da mi je pustil vsaj rubelj.
—	Kaj bodeš rabila P mi je rekal.
—	Kako, kaj P sem mu dejala, — saj nemam več kaj obleči!
—	Glej gospo, kako bi se rada nosila!
In pobral mi je vse do kopejke.
—	Saj si sama kriva, opomnila je žena, — ker si moža preveč razvadila; takoj začetkom bi mu bila odrekla, pa bi bil konec.
—	Oh, gospa, vzdahnila je Nastasija, — kako bi mu odrekla, ker je mož in me je začel še pretepati. Nekoč me je raz-tepel skoro do smrti, ker mu nesem hotela dati denarja, a k sreči so me rešili ljudje, pri katerih aem živela. Zato se je na-me močno ujezil in vzel me iz dobre službe.
—	Bivaj, je rekel, zopet z menoj v tovarni.
Toda tudi iz tovarne so naju pognali, ker je začel močno pijančevati. Tačas sva popolnoma obubožala, jesti ni bilo ničesar in začela sem hoditi kot najemnica k nekej perici; s tem sva tudi živela.
Preteča politična in narodna smrt je za tistega, ki se tega zaveda nekaj tako groznega, da se mu vidi vse opravičeno, ktL. ti ga rešiti utegnilo. Ako bodo odločilni državniki avstrijako-ogeraki ravnali z avatro-ogerskimi Slovani kakor je ravnati z jednakopravnimi državljani, ako bi jim vae to ?dali, kar jim gre, potem bi bil politični panalavizem nekaj povaem nemogočega.
Da podprem kar aem rekel, navodem naj ie sledeče: Prvo je to, da ae na Ogerakem ravna s Slovani, Rumuni in z Nemci v narodnem oziru tako, kakor da so brezpravni. Samo Srbi in Hrvatje imado neko malo avtonomijo, ki je pa v vedno večji nevarnosti. Drugič: Trije milijoni Rumunov ao brez zaatopnika v ogerskem državnem sboru, odkar je general Doda bil po neki tiakovni pravdi primoran odpovedati ae. Rumuni tirajo pasivno opozicijo in sicer jo vodi poseben odbor, katerega sedež je v Bukareštu.
Tretji faktum je to, da se madjarski oblastveniki že sami boje avojega poČe-njanja posledic. Ko ae je posvetoval zakon o črni vojaki, stavil je nekdo do oger-akega deželnobrambenega ministra upraša-nje, ali je za slučaj, da ae skliče črna vojska in da bode treba oborožiti narode, skrbljeno za varnost naroda madjarskega.
Vse to pa dokazuje, da tudi madjarska jednotna država ni tako lepo urejena, kakor trdijo nekateri listi; brutalno in uprav turško ravnanje s Slovani, zlaati a Slovaki in Rumuni, pa bode rodilo nevarnosti, ki so interesom vkupne države vse bolj nevarni.
Gospoda mdja! Končuje svoj govor citujem še jedenkrat besede princa Alberta Saksonskega: * Avstrija bode šele država postala." Žal, da veljajo te besede še danes, kajti še vedno ni tiste državne oblike, v kateri bi mogli biti srečni vsi narodi. Veljavni dualizem ne bode nikdar taka forma, ker postuluje razvrstitev narodov v vladajoče in v vladane, ker je uzrok permanentnemu boju mej narodi ter prouzročuje vseobČno nezadovoljnost: nezadovoljni so tisti, ki vladajo, ker se bojč,
—	Pa mož ni ničesar dela) P
—	Nekaj malega je delal, a vedno je vse zapil. Naposled je šel za opekarja in vzel me s seboj. Kako sva tu trpela, — mi je težko še pripovedovati. Pozno v jesen sva prenočevala v nekem hlevu, a odeti se nesva imela s čem — vse sva prodala in založila. Tu sem se najbrže tudi prehladila ; mrzlica me je popadla ali kaka druga bolezen, že ne vem, a samo v bolnišnico so me spravili in tu sem dolgo ostala. Pravijo, da sem skoro umrla. Ko so me izpustili, aem se odpravila k ope-karnici h možu. Denarja nesem imela, da bi se peljala, zato sem šla peš, a zapletala se slabosti kakor pijana. V opekar-nici nisem našla moža : od tu so ga spodili, a kam je šel, — ni vedel nikdo. V bolnišnico ni prišel k meni nikdar, tako sem bila zapuščena na ulici. Sama neseni vedela, kam bi ae ložila in kaj bi počela, nadaljevala je Nastdsija svoje pripovedovanje. — Domov nesem imela a čem iti, samo sedem kopejek sem imela v žepu, a tudi ni kakega blaga, da bi ga prodala ali založila, — v culici je bila samo jedna
da jo zgube, nezadovoljni ao tiati, ki ao vladami, ker ao teptani in preganjani. Državna oblika pa, katera prouzroča občno nezadovoljnost, ne more biti prava za Avstrijo.
Avstrijski patrijot ima valed tega dolžnost skrbeti, da dobimo počasi, legalnim in mirnim potom, isto državno obliko, ka-katera je bila v veljavi še pred 150 leti, katera pa se je opustila centralističnim eksperimentom na ljubav : v mislih mi je na krščanaksi podlagi osnovani in avtonomijo narodov varujoči federalizem. Ta jedini garantuje popolno jednakopravnost in kulturni napredek vseh narodov na podlagi narodnega jezika.
Da je ta državna oblika jedino prava, zato imamo dokaza že v tem, da jo uspela krasna češka in prelepa hrvatska razstava. Ti dve razstavi sta dokaz za napredujočo stvarilno silo slovansko, aauio da ao tej aili razmere ugodne. Ta rezultat pa se je dosegel le zato, ker se je češkemu in hrvatskemu narodu dovolilo vsaj nekoliko avtonomije gledč kulturnih sredstev. Kako bi bilo dandanes kulturno atanje v Avstriji, da se ni to načelo nikdar opustilo, da je vsak narod imel izobraževalna sredstva, katera ao se mu dala na dispozioijo in to na osnovi narodne avtonomije.
Zato pravim: Slovani avstrijsko-oger-ski ae moramo združiti v vkupno solidarno postopanje po določenem programu, da dosežemo to, kar nam treba. To smo storiti dolžni sebi in državi v korist. Mi smo večina prebivalstva, brez nas zgine polovica vojske, brez naa ta država sploh več velesila ni. Naša usoda zvezana je z usodo te države in zato si moramo pridobiti tisti upliv, kateri nam gre po našem številu in po žrtvah, katere dajemo. To je pa le mogoče, če postopamo zložno in po določenem programu. Sedaj smo membra disjecta, raztrgane paličice iz znanega Svatopluko-vega zvežnja, združeni pa dosežemo to, kar treba, da bodemo faktor, a katerim mora računati država. Našli bodemo zaveznikov in uplivali, da so ustvari tista državna oblika, katero zmatramo za najpotrebnejšo.
popolnoma zakrpana srajca in par raztrganih nogovic. Šla sem po ulici, ne da bi vedela kam, — in jokala se. Kar mi pride nasproti mlada, brhka gospodičina, oblečena vsa v črnem.
—	„Zakaj ae jočeš, golobičica P„ me je prašala.
Jaz sem jej pripovedovala: BTz bolnišnice," sem dejala, „som prišla, gospica, mož se mi je zgubil, in sama ne vem, kam bi ae ložila.*1
—	„Ako je tako," je rekla, „pa pojdi z menoj, sestrica moja.*
Toda jaz že iti nosom mogla več, zapletala Bem ae in malone padala. Ona je poklicala izvožčeka, posadila me v voz, sedla zraven in spremljala me na svoj dom.
Je li Nastasija ostala dolgo pri gospe, katera jej jo ponudila pomoč na ulici, ni znano, ker je zopet obolela in pala v nezavest , a gospa je bila v istini dob**a, kajti ni je odpravila v bolnišnico, temveč obdržala pri sobi doma in sama zahajala k njej med boleznijo.
Tedaj ae bode začela tudi nova kulturna doba, ko bode vsakemu narodu mogoče sodelovati na svoj način, kakor je primerno dotičnemu narodu.
To, gospoda moja, je moje politično prepričanje, moje upanje na boljšo bodočnost nase domovine. In hoc signo Austria victrix. 8 tem končam. (Živo odobravanje in ploskanje na desni.)
Politični pregled.
Notranja dežsla.
Državni zbor. O seji z dne 14. t. m. spregovoriti nam je danes obširneje, ker se nam je še dotekniti izjav slovenskega poslanca R o b i č a in našega trža-ikega poslanca Stalitza ter mladoče-škega poslanca Vašatyja. Posl. Robič nikakor noče zanikati važnosti novih pogodeb, a nikakor ne pričakuje od njih bogsigavedi kakšnega razvoja naše trgovine, našega blagostanja in večnega miru. Jedna najvažnejših določeb novih pogodeb je klavzula o vinski carini v italijanski pogodbi. Vsa bodočnost naše vinoreje položena je v roke italijanske vlade. Bolje bi bilo carino kar izdatno znižati, nego taka carina od danes do jutri, ki se vsak trenotek lehko menja. Govornik odklanja tolažbo posl. Šukljeja, češ, da se po Italiji Širi trtna uš. Že iz krščanske ljubezni ne bi Italijanom privoščil te nesreče. Mimo tega nima Italija takega uzornega zavoda za razširjenje uši, kakoršnega smo imeli svoječasno mi v Klo8terneuburgu. Vinoreja naša je v stiskah in bi morali vse mogoče ukreniti, da jo varujemo in ohranimo. Osobito za Spodnje Štajersko je nadaljni obstoj vinoreje uprašanje za življenje. Govornik ne more glasovati za pogodbo z Italijo, ker je v tej pogodbi določba, nasprotujoča koristim onega volilnega okraja, kojega zastopa govornik, kakor je nasprotna koristim vse vinoreje. — Posl. S t a I i t z govoril je za pogodbe trdeč, da taka pogodba je stvar zaupanja in jo treba vspre-jeti en bloc, ali pa odkloniti en bloc. Glede železniške zveze mesta tržaškega se severnimi deželami pravi govornik, da proti tej, toli zaželjeni zvezi nastajajo vedno nove ovire. Govornik se poteza za to, da se zviša število poslancev /a mesto tržaško. V takem parlamentu, kjer se ne pošteva važnosti zastopanih interesov, ampak se računa le število glasov, ne zadoščajo trije poslanci za mosto tržaško. Govornik pojašnjuje potem važnost trgovske mornarice zahtevajoč zanjo podpore osobito s tem, da se osnuje posebna banka sa paroplovbo in tesanje ladij. Govornik
Ko se je Nastasija zopet zavedla in videla, da jo na mehkoj postelji, v velikej iepej sobi, ni si mogla razložiti, kje je in in kako je mogla priti v tako razkošje. Kmalu so se vrata odprla in v sobo je stopila mlada gospa v črnej obleki, z „an-geljsko podobo", kakor nekaka prikazen, kakor se je izrazila Nastasija.
Začela je govoriti z njo tiho, priljudno, pripovedovala jej, kako jo je srečala in ponudila jej pomoč na ulici. Sedela je precej dolgo pri njenej postelji in čitala jej sveto pismo. Potolažila jo je, pomirila in obečala jej pomoč,
Nastasija je bila tudi prepričana, da je bila njena dobrotniea neko vzvišeno bitje, nekako v sredi med angelom in človekom, in da se je sploh v tej dobi njenega življenja zgodilo nekaj čudnega.
Gospa je učila bolnico, da naj ee odpove posvetnostfm in ima gorečo vero v Krista, in vedno jej je ponavljala, da „kdor veruje, bo zveličan44.
Mi smo sodili, da je bila ta učenka Paškova, in zdi se mi, da se nesmo motili.
Toda Nastasija je vedno ponavljala, da je imela gospa angeljsko podobo, da ni govorila kakor ljudje, ampak prav po božje, in čitala nabožne knjige.
predlaga resolucijo : Vlada ae poživlja, s vsemi mogočimi sredstvi delati na to, da se na privaten račun osnuje banka za paro-plovbe in tesanje ladij ter jej dovoliti glede odmerjanja davka kolikor le možno olajšav. — Posl. Vaiaty opozarja np stavek v vladnem poročilu k tem pogodbam — da se namreč pogodbe morajo vsprejeti nespremenjene —, koji stavek ga spominja na punktacije. Tudi te poslednje smatrale so se kot nerazdružljiva celota in kadar je Rieger delal stranske skoke, pa ga ie Plener dejal na verigo kakor kacega psička. S temi trgovinskimi pogodbami se pač preneha gospodarska vojna z Nemčijo, ali v bližnjih 10 letih uduse se naše gospodarske in industrijalne koristi v boji z Nemčijo. Poleg nemškega šulferajna, koji stoji pod posebno zaščito sedanje spravne vlade, oživi se še uvoz nemških agentov, koji so toli priljubljeni po Francoskem in Ruskem. V Berolinu so ukazali tako, da se morajo vsprejeti trgovinske pogodbe nespremenjene, & vlada se je v ta namen že dogovorila s kartelno veČino. Zabolelo ga je, videčega, kako se rojak in jedini c. kr. Slovan poteza za trojno zvezo, pretečo nam z germanizacijo. Po predloženi trgovinski pogodbi naveže se Avstrija še bolj na Nemčijo in postane odvisna od poslednje. Čuditi se moramo, da se Avstrija podaja pod nadvladje Nem« čije. Jej-li ne zadoščata vzgleda hanovar-I ski in bavarski, da ne bi smela želeti nemškega nadvladja P Odkar občutimo nemške odnosaje, nadahnjena je naša notranja politika po Nemčiji. Odnošajf Avstrije do Nemčije pospeševali so tudi punktacije. Govornik prosi člane Hohenwar-tovega kluba, da pomisle, se-li to strinja z njihovo častjo, da vedno tiče v vladno večino. — Grof Kuenburg je rekel, da Be smatra Btrankarjem levice in da se hoče opirati na svojo stranko. Besede te naj bi premislil minister P r a ž a k. Tudi bi se moral potruditi, da si pridobi zaupanje katerekoli stranke, tembolj, ker se Falken-hayn oglasi članom Hohenwartovega kluba. Zastopniki naroda češkega nočejo prositi — kakor to delajo druge stranke — za mesta sekcijskih načelnikov in dvornih svetnikov. Narod češki bi kmalo obračunal s takimi prosilci. Pogodbe naj se vsprejino zgolj za to, da Be ojači trojna zveza; toda zveze te govornik no pripoznava kot pravoveljavno z ozirom na obstoječe od-nošaje, kajti večina naroda italijanskega jej je neprijazna iu simpatizuje z Francosko. Trojna zveza ni torej druzega, nego košček papirja, popisan od italijanskih ministrov. Govornik ne uma žrtev, koje po sestanku v Kronstadtu doprinašamo na korist Nemčije. Bismark se je javno izrazil, da se plazi za Rusijo in da mu je Av-
A naj bode to kakor-koli, vendar je gospa v angeljski podobi naredila Nasta-siji veliko dobroto: ozdravila jo je, oblekla, obdarila jo, s čemer je mogla, in dobila jej naposled službo v otročjem vrtu, katerega je sama vodila. Kar se tiče nravstvenega nauka, ga perica ni razumela. Ona jo tudi brez tega živela vse življenje, ne za-se a za drugo, verovala v Krista, postila se, hodila v cerkev; kaj še zahtevajo od nje, — ni mogla razumeti in zato se je smatrala veliko grešnico.
V zavodu, kjer je skrbela Nastasija za perilo in obleko, se je popolnoma oddahnila, živela mirno in srečno; proti koncu leta se je zopet oglasil njen mu-čitelj-mož, a z njim se je povrnilo tudi prejšnje gorje. Zopet jej je začel pobirati ves denar in končal s takim skandalom, da so ga morali odpraviti na policijo. Ilkratu z njim je odšla tudi Nastasija, katera si je postavila kakor za pravilo, da ne ostane tam, kjer je naredil njen bo« prog kako neumnost, a delala je to radf sramežljivosti prod ljudmi.
Tako je bilo s službo v zavodu, tako tudi pri nas. Naša perica je odšla in nesmo je več videli*
(Daljo prih.)
strija ljuba kot zaveznica le tedaj, kader ne more vjeti Rusije. Vslic istini, da so naše moči iscrpljene, pokladamo žrtve na j nevarnejšemu zgodovinskemu protivniku Avstrije. Moti se, kdor meni, da se po približanju na gospodarskem polji zvesanih treh driav okrepi tudi njih soglasje v politiskein pogledu.
V	Avstriji žive poleg nemških liberalcev, Poljakov in Madjarov tudi Čehi, Srbi, Hrvatje, Slovenci, Rusini in Rumeni, ki sestavljajo večino prebivalstva ter niso prijazni ni trojni zvezi ni trgovinskim pogodbam. Dokler se zastopniki naroda češkega udeležujejo posvetovanj, protesto-vali bodo proti takim predlogom, kakoršne so te-Ie
V seji dne 15. januvarja govoril je Poljak K o z I o v s k i za pogodbe, povdar-jajoč veliko važnost trgovinskih pogodeb v gospodarskem pogledu ter postavljajoč se po robu izjavam poslancev Vašatyja in Kramara. Osobito poslednjemu se Čudi govornik, da goji tako čudne pojme o slovanskih simpatijah. Postopanje Rusije na vzhodu ne more obuditi simpatij mej Bolgari in Jugoslovani. Je-li politiški previdno v parlamentu javno govoriti o simpatijah Jugoslovanov do Rusije P Se-li s tem ne koplje prepad mej Slovani, nadejajočimi se bodočnosti v Avstriji P V nadi, da so trgovinske pogodbo le član velike gospodarske reforme, nadejaje se, da bode vlada gojila dobro tarifno, davčno in paroplovno politiko, nadejaje se, da se vladi posreči ohraniti notranje trgovinsko torišče in priboriti novih v ptujini in slednjič nadejaje se, da ne bode spala na lavorikah, koje si je pridobila s trgovinskimi pogodbami, glasovali bodo govornik in njega somišljeniki za trgovinske pogodbe. — Posl. princ Lichtenstein pripoznava sicer velike težave, koje je imela vlada se sklepanjem trgovinskih pogodb, kajti vzravnati jej je koristi glavnih strok produkcije v Čislit-vaniji mej sabo, potem mej interesi Oger-ske in toUranske državne polovice in sled« njič mej interesi države in onimi drugih držav; & trdi, da je vsikdar, kadarkoli se križajo našo koristi z onimi Ogerske, naš trgovinski minister na škodi. Pri teh pogodbah stoje si nasproti trajne škode in minljive ugodnosti. Po teh pogodbah trpela bosta naša trgovina in naša obrt skozi 12 let. Trgovina z žitom in lesom utegne se oddahniti za 1 ali 1 i/t leta, potem pa izgubita vse ugodnosti. Le pri izvozu živine imeli bodemo dobiček. Ako male obrtnije no obvarujemo s carinami, mora propasti. Pri nas bodo podražila živila, & industrija in obrt bosta trpela po nemški konkurenci. Govornik opozarja vlado, da se bodo morali odslej postiti milijon ljudi, živečih uprav okoli rezidence in sedeža vlade, ljudi, kojim so bili nekdaj prisojeni boljši dnevi. — Poslanec F o u r n i e r je potem govoril za trgovinske pogodbe, predbaoi-vaje Mladočehom, da se protivijo pogodbam le iz politiskih razlogov. — Poslanec Bulat povdarja, da je pogodba z Italijo vzbudila po vsej Dalmaciji velika nezadovoljnost in sicer radi določeb za ribarstvo, paroplovbo in vinorejo. Nevarnost je velika, da preide vse ribarstvo in paroplovba v italijanske roke. Tako jo klavzula o vinski carini za Dalmacijo skrajno škodljiva. Govornik jo uverjen, da so Italija posluži pripoznane jej pravice, sicer ne bi jo bila zahtevala. Dalmatinci bodo mornli opustiti vinorejo, k prebivalci otokov bodo prisiljeni izseliti se. S tem postano Dalmacija bolen član države. Posl. Rosenstock je govoril za pogodbe. Posl. Malfatti je rekel : Ako se Italija posluži pripoznane jej pravice, vinogradi v Avstriji ne bodo več prinašali nikacega d obička. Tudi proti I daločeni carini na svilo izraža se govornik, PohI. Bareuther govoril je za pogodbe, posl. Krumbholz pa proti. Po tem govoru so so pretrgala posvetovanja.
V	seji dne 18. t. m. govoril jo prvi posl. Szczepanowski za pogodbe. Govornik pričakuje od lojalnosti Nemčijo, da no privoli Rusiji jodnake ugodnosti gledfe na i
kmetijstvo in lesno industrijo. To ne bi se strinjalo ni z našimi interesi ni se cilji nemške države. Za tem poslancem oglasil se je minister za trgovino marki B a c-q u e h e m zatrjajoč, da vlada zagovarja pogodbe iz prepričanja, da bodo pospeševale koristi domovine naše. G. minister obeta, de bode skrbela, da so vrede od-nošaji tudi z Vzhodom, kjer je veliko torišče za razpečavanje našega blaga. Odgovarjajoč češkim zastopnikom pravi govornik, da prijatelji politiške zveze s Nemčijo uprav zato še rajši glasujejo sa trgovinske pogodbe, ker poslednje še bolf utrde zvezo to. Gledfe klauzule o vinski carini trdi minister, da v tem pogledu se ohrani le status quo in da se odnošaji is-vestno ne spremene tako, da bi Italija bila prisiljena, poslužiti se v tej klavzuli pripoznane jej pravice. Sicer pa italijanska vina niso tako v ceno, kakor se v obče trdi. V pogodbi ni nikake stvari ki bi škodovala koristim obrtnikov. Občinstvo bilo je jako nezaupljivo glede na trgovinska obravnavanja, ker ni pričakovalo česa dobrega. Ali prišlo je drugače. 1. dan fe-bruvarja ne znači nikakor trgovinsko-poli-tiškega vseh-duš-dneva, ampak je rojstni dan novim pozitivnim osnovam. Monarhija naša igrala je v tej akciji" dobro ulogo in le redkokedaj so kaki akciji vlade pritrjevali tako soglasno, kakor tem pogodbam <n sioer zato, ker ne teže samo po gospodarskih ciljih, ampak, ker uživajo tudi naše politiške simpatije. Mi se držimo trdno zveze z Nemčijo in Italijo. Zveza ta nam jamči evropski mir. Politiškemu miru pridružil se je še mir na gospodarskem polji. Posl. dr. Laginja pravi, da treba povodom obravnave tako važne zadeve is-raziti prepričanje, da se narod hrvatski nikakor no odpove zapisanemu in nepre-klicljivem pravu do združenja razkosanih delov njega domovine. V trgovinskih pogodbah ne opazi govornik nikakih gospodarskih koristi za njega narodnost, ampak le škodo. Govornik sicer za sedaj ne more tega izjaviti v imenu kako stranke, dokler Slovani avstrijski ne pogode tega, kar ju pogodil Kolumb z jajcem in se ne združijo v jedno veliko slovansko desnico, istotako kakor so se združili Nemci. Govornik se protivi trgovinskim pogodbam prvič zato, ker vlada zahteva da se vsprejmo nepre-menjene, kar nasprotuje parlamentarizmu, z druge strani se pa vedno sklicujejo na politiško nrav zveze. Govorniku je vse* jedno, obstoji-li trojna zveza ali ne. Naše politiške zveze nam škodujejo več, nego koristijo. Gospodarskih ugodnosti nam nikakor no ponujajo te pogodbe. Ne le določba glede vinske carine je za nas neugodna, ampak tudi določila o obrežni plovbi in ribarstvu. Govornik se ne protivi pogodbi z Italijo iz sovražtva do Italijanov, a nikakor ne more pritrditi izjavi posl. 8 u k 1 j o j a glede politiškega stališča Slovencev. Šuklje jo rekel, da govori v imenu slovenskih poslancev. Govorniku pa je znano, da niso vsi slovenski poslanci pooblastili poslanca Šukljeja do te izjave. Govornikova misel je ta: da so vojske, v katerih ne pomro vsi, A jn mogoč tudi tak mir, v kojeuj no žive vsi. Na grobu pokojnega generala G r i v i Č i č a, kojega je zadela krogla v letu 1860, ki pa vender ne umrl v vojni, ampak še le poznejo v miru, je zapisano : „V hiranju domovino ni bilo več življenju njegovi veliki duši." Prepričan sem, da pri bodočih volitvah — naj bo vrše že kadarkoli — razvije mati Slovenija zastavo Slave ter izda poziv do volilcev : „Legijoni naprej v volilui boj, kajti v takem miru, v hiranju, ne morem živeti !"
DOPISI.
Iz Rihenberka. (I/v. dop.) Dne 28. t. m. bode pri nas volitev novega župana, i Ta dogodek je za našo občino veliko vaŽ
nosti, ker o tej priliki naši občinski očetje ali starešine lahko mnogo storijo, da ae povrne zopet mir in prijaznost v našo sosesko, katero so sadnje občinske volitve tako silno razburile. Kakor povsod drugod, postali so tudi pri naa ljudje bolj skeptični in ne verjamejo več samo sladkim besedam, ako bi jim je govorili za Časa volitev tudi najmogočnejši možje. Tudi pri nas so ljudje začeli misliti se svojo glavo in ni jih več strah pretresati in preaojati delovanje županov, podžupanov in tajnikov. Poaledica tacega premišljevanja bile ao zadnje občinske volitve, katere so vsakemu jasno dokazale, da je „starim" zmanjkalo tal pod nogami, da jim neodvisni in zavedni občani ne zaupajo več v starešinstvu. Da je to tako prišlo, kriva je samo malomarnost naših „starih* občinskih očetov, kateri ao ae dali kakor na vrvioi vo-voditi d vem ali trem ter so lepo mirno in pobožno držali roke križem in pustili, naj en sam dela in opravlja in en sam misli tudi za vse druge starešine I Da to ni bilo prav in tudi ne častno za dotične može, to morajo pač sami priznati. Sedaj, o priliki županove volitve imajo starešini, kolikor jih je še stare atranke v občinskem avetu, priliko avojim volilcem pokazati, da jim je blagor občine res na arou ter da hoče v bodoče vsak po svojih močeh storiti kaj v korist svojih volilcev in cele soseske. Prvi korak, da si pridobe zopot omajano zaupanje svojih volilcev je tu, da županom izvolijo moža, katerega bo cela občina spoštovala in častila, kateri bodo znal in hotel varovati istotako koristi siromaka kakor koristi premožnega; moža, katerega prva skrb bode blagor občine, ne pa lastni osebni interesi ali pa komoditeta. Naši starešini naj pomislijo, da s svojim glasovanjem dne 23. t. m. dajo občini mir ali prepir, kakor izvolijo ljudstvu priljubljenega ali nepriljubljenega moža županom. Pomislijo naj, da se iz prepirov rode samo slabe atvari in škoda obema prepirajočima se strankama, zato naj bodo možje, storijo naj to, kar žele VBi volilci brez razločka, ne glede na to, ali bode to dvem ali trem po godu ali ne. Komur je želja dveh ali treh ljudij bolj mari, nego volja vseh njegovih voliloov, ta jo svoje volileo speljal na led ter je izdal! Upamo in želimo, da si bodo naši starešino o bližnji županovi volitvi toga v svesti in ao tudi po tem ravnali; vsaj mora biti jjvender tudi njim jasno, da je že skrajni čas, da se začno v rihenberškem občinskem svetu novo življenje, vredno starešinstva tako velike občine, kakor je naša. Upamo, da naš glas ne ostane glas vpijočega v puščavi in da se bodo začele naposled tudi naše želje poštevati; ako bode pa tudi naše svarilo zastonj, ako bodo starešinom tudi sedaj naše zahtevo — deveta briga, odgovorimo jim, če prej ne, o prihodnji^ volitvah !
Več volilcev.
Razi
ične vesti.
Zopet smrt v cesarski rodbini. Pred-včerajnjem ob uri popoludne umrl je fcjeg. cea. visokost nadvojvoda K a r o 1 Salv a tor v 53. letu dobe svoje in sicer na influenci, koji se je pridružila plačnica.
Umrl je v Ljubljani gospod Josip Bartol, oče poznanemu pevovudju tržaškemu, gosp. Srećku B a r t e I n u. Rodoljubni rodbini izrekamo svoje sožalje.
Trgovinske pogodbe vsprejete. V
včerajšnji seji vsprejela je poslanska zbornica trgovinske pogodbe z Nemčijo, Belgijo in Švico z 254 proti 42 glasom, k ono z Italijo z 211 proti 88 glasovom, o u k 1 j e je povdarjal nasproti L a g i n j i, da ao slovenski poslanci jednoglasnim sklepom izrekli svoje soglasje z njega poli-tiškimi nazori. Na to je L a g i n j a izjavil, da on, G r o g o r e c in S p i n č i Ć niso
pooblastili Šukljeja, da v njih imenu podd omenjene izjave. Poročilo o zanimivih teh obravnavanjih završimo prihodnjič.
Ne, tako daleč še nismo. Javili smo nedavno, da je prevzvišeni vladika tržaško-koperski imenoval prošta dra. Š u a t a generalnim vikarjem. Dogodek ta je za nas vsakako velike važnosti in nekateri se čudijo, da nismo o tem napisali nikakega komentarja, tem bolj, ker ae je tudi v nemških listih vnela jako živahna diaku-zija ob tem dogodku. O stvari bi se dalo res obširno govoriti ae psihologiškega stališča, k mi tega nismo storili zgolj zato, ker nočemo še bolj ogrenevati čutstev v teh resnih časih in ker to, o čemur so pisali v prvi vrsti razni listi, ni resnica. Razni listi namreč niso pisali toliko o imenovanji generalnega vikarja, ampak šli so kar korak dalje mimo te okolnosti ter ao premotrivali uprašanje, kdo bode naslednik škofu Glavini P Ne, tako daleč še nismo, kajti o odstopu škofa Gla vine —■ ako smo prav obveščeni — v tem trenotku ni niti govora. Ako bi pa do tega prišlo — k nadejamo se, da ne pride tako hitro — vršili bodemo tudi mi svojo časnikarsko dolžnost.
Od SV. Ivana prejeli smo nastopni dopis :
Od nas ni ne duha ne sluha. Pa ne mojte misliti, da smo pomrli, o ne : pre-čitajte le te-le vrstice in videli bodete, da se i mi gibljemo.
Po štiritednem resnem adventnem času prišli so veseli božični prazniki; se stolpa lin doneli so mogočno zvonov glasovi v proslavo vrstečih se praznikov. Mej temi prazniki slavili amo tudi Silvestrov večer, leta zadnji dan. Veselo praznovali, pravim, kajti ako nam oni, ki kraljuje nad višavami, usliši naše goreče želje, srečni bomo mi i drugi z nami; veseli bo bodemo spominjali tega večera, ko smo si sezali v roke, voščeči si : srečno novo leto!
Sešli smo ae bili namreč v gostilni g. Mijota, da se poslovimo od starega leta. O 9. uri bila jo dvorana napolnjena praznično oblečenega občinstva: inteligencije Bvetoivanske in drugega ljudstva. Nismo se bali gneče, ampak umikali smo se jeden drugemu, da smo le skupaj. In mej množico bila sta naša starešina, ki ste že mnogo storila za cerkev in narod. In da nimamo našega g. župnika žo 30 let v svoji sredi, ne vem, kako bi bilo z našo ccrkvijo. Slava g. župniku, starešinom in cerkveniku !
Hvaliti ni lepo — A molčati o zaslugah, To je genkć.
Ob 9. uri nas pozdravi jedrnatimi besedami naš starešina, velecenjeni gospod Ivan, Marija Vatovec, zahvalje-vaje so na obili udeležbi. Programa nočem presojati podrobno, ali to rečem, da je niso čul nespodobne besede ali kletvine — te grde razvade — dasi so bili skupaj ljudje različnih vrst. To priča, kako ugodno uplivajo na priprosto ljudstvo priproste domače zabave. Kolika zasluga gre onim, ki prirejajo take zabave — torej tudi narodnim društvom! In vender se ruje proti njim — — — o krivi proroki, krivi proroki!
Poslovili smo se pozno v noč v trdni nadi, da se zopet vidimo — čez leto dni.
Jaz pa sem bil radoveden, kako sodijo ljudje. Druzega dne povpraševal sem o tem ljudi, koje sem srečaval in odgovarjali so mi: O vedno nam je pred očmi--
V starem brogu pod skalovjem dne 14. januvarja 1892. J. N e g o d e.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral Senožečan v veseli družbi gostilne „Alla Crooe di Malta" 1 gld. 80 kr.
Koncert »Slov. pevskega društva"
obnesel se je v moralnem pogledu izborno. Ker nam za danes ne dostaje prostora, priobčimo obširnejše poročilo prihodnjič.
„Tržaški Sokol" priredi v soboto, dne 23. t. m. v Mallyjevi dvorani (Via Tor-rente št. 16) „Plesni Venček". Začetek ob 9. uri zvečer. — Ustopnina za člane 30
nvč., za nečlane 50 nvč. (Dame so uatop-nine proste). —NB. Na plesni venček priti je v promenadni toaleti. Sokolci so napro-šeni, da pridejo v društveni opravi.
Pevsko društvo „Hajdrlh* na Proteku vabi na veselico ■ plesom, katero napravi a sodelovanjem tamošnjega tamburaškoga zbora v nedeljo dne 24. januvarja 1892. v dvorani gostilne Lukša. Razpored :
1.	Ivan pl. Zajo : „Mornarska", poje zbor.
2.	M. pl. Farkaš : „Poputnica Hrvatske", udara tamb. zbor. 3. F. S. Vilhar: „Ljubičice*, poje zbor. 4. J. Mac&k : „Domači glasovi*, udara tamb. zbor. 5. „Tri narodne pesni hrvaške*, dvospev spremljan po tamburaših. 6. »Radostno potovanje* poje zbor. 7. „Zakonske nadloge", vesela igra v enem dejanji, na dva dola razdeljenem. 8. Ples. Med točkami razporeda in pri plesu svira vajaški orkester. Zače tek ob 5^ uri zvečer. Ustopnina k besedi za osobo 20 kr., k pleau za gospode 1 gld. Sedeži 10 kr.
Pogrebno društvo v Rojanu ima v nedeljo, dne 24, t. m. ob 11. uri zjutraj svoj občni zbor v krčmi konsumnega društva.
Vabilo k veselici, kojo priredi Čitalnica v Dekani dne 24. jenuvarja t. 1. — Razpored: 1. Godba : Naprej — Jenko. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Godba : (Cesarska himna). 4. Petje: Istrska koračnica (Brajša). 5. Prizor in duet iz op. II Trovatore — (Verdi). 6. Šaljivi prizor. 7. Godba: koračnica Arciduoa AI-berto. 8. Petje: Kolo (Zaje). 9. Kavatina iz opere Emerico del M.o Mercadante. 10. Igra: Brati ne zna. 11. Godba: Valček iz motivov opere „Jone" Enrika Petrella. 12. Petje: Predobri Bože (Brajša). 13. Godba: Avstrijska koračnica. 14. Srečka-nje na 5 dobitkov. Potem ples do 8. ure. Od 8. ure do 9. počitek ; po 9. uri zopet ples. Pričetek ob 4. zvečer, — Ustopnina za neude k besedi 20 kr., k plesu 40 kr. Ustopnina za ude polovico. — K obilni udeležbi uljudno vabi	Odbor.
Zdravstveno društvo tržaško priredi od 20. t. m. naprej vsako sredo ob 7Vs uri zvečer zdravstvena predavanja v veliki borzni dvorani. Prvi bode čital gosp. dr. Tedeschi o higijeni mleka.
Iz Barko pri Divači nam pišejo : Pretočeno jesen bili ho jesenski pridelki pri nas še precej obilni, samo vina amo pridelali malo. Mesto vina so pa ljudje napravili preoej hruškovca. Sena in otave smo pridelali dovelj. Imeli pa amo — Bogu bodi potoženo — druge nadloge; bolezen živino na gobcu in parkljih vladala je pri nas. Vzlic temu so nadejamo, da ae prerijemo pošteno.
Skozi šest let jo pri nas služboval vrli goapod učitelj Janko Štrukelj. V vsej tej dobi bili smo brez dušnega pastirja, & gospod učitelj se je resno prizadeval, da nekoliko vzravna to nedostatnost s tem, da nam se svojim vplivom dobro vzgoji mladino našo. Dobro vedoč, kako dobrodejno upliva lepa pesem na človeško srce, jel je poučovati mladino v petju po notah. Gospod učitelj jo neumorno vspod-bujal naše kmete do žveplanja trt. S tem nam je mnogo koristil, kajti uprav v pretočenem letu se je pokazalo, da kdor je škropil, je kaj pridelal; drugi pa nič.
V pretočenem letu poslali so nam premilostivi Škof tržaško-koprski dušnega pastirja, kojega smo pričakovali liki Izraelci Mojzesa. Zadovoljni smo, da je kaj, kajti prečastiti gospod kaže uprav očetovsko ljubezen do nas. Duhovska plača za našo kaplanijo določena jo bila a tristo goldinarjev, a videči, da občina Barka ne more sama vzdržavati duhovnika, povišali so premiloHtljivi škof plačo na 400 gld. Prisrčna hvala vsem onim, ki so nam k temu pripomogli, posebna hvala pa našemu višjemu pastirju, Škofu Glavini.
Najstarejša čitalnica v Istri. „Hrvatska Čitaonica" v Kastvu slavi dne 24. t. m. p e t i n d v a j s e|t 1 o t n i c o svojega obHtnnka z nastopnim vsporedom : 1. Prigodno slovo. 2. „Liepa nuna domovina",
spjevao A. Mihanović ; pjeva domači mješoviti abor. 3. Dvopjev: „Mati i sin" za sopran i tenor; spjevao Vladimir Nikolič, uglasbio Vatroslav Lisinski. 4. „Sluga dvaju gospodara", vesela igra u jednom činu sa pjevanjem. 6. „Kastav-gradu", spjevao R. Katalinič Jeretov, i „Hrv. Čitaonici" u Kastvu posvetio M. Brajša; pjova domači mužki sbor. 6. Tombola. 7. Ples. — Medju pojedinimi točkami, kao i za vrieme plesa igrati če odiel vojničke glazbe pukovnije grofa Jelačića br. 79. — Plesati če ae takodjer hrvatski narodni ples „Kolo." — Početek ob 7. uri zvečer.
Kastav je prva narodna trdnjava v tužni, & prebujajoči se Istri; vrli Kastavci so prvi dvignili zastavo narodnega preporoda v slovanski deželi tej. Slava jim, slava njihovi „Čitaonici". Dal Bog da bt ne i v bodoče razvijala in rastla v čast imena hrvatskega!
Slov. akad. društvo „Slovenija" priredi dne 8. februarja t. I. v dvorani „Hotel Goldenes Kreuz" Bleiweisovo slav-nost, in sicer konoert s plesom. — Natančni program priobčimo ob kratkem. — Slavnost sama, ki bode na čast nepozab-Ijivemu voditelju slovenskega naroda, bode gotovo vredna vrstnica slavnostim, katere je prirejala „Slovenija" v prošlih letih, in ki so si predobile dobro ime in veljavo med slovanskim dunajskim občinstvom. Čisti dohodek namenjen je si. „podpornemu društvu za slovenske velikošolce" in društvenim namenom, in se glede na ta dobrotni namen prostovoljni doneski zahval-nostjo sprejemajo od odbora ak. društva „Slovenija". Wien VII. Weckenburggas-se 12, —	Odsek.
Želje 'našega težaka. V tropah se vračajo naši slovenski delavci, stanujoči pii sv. Jakobu in njoga obližji, na večer domov. Ko je oče privezal dušo so skromno večerjo in nekoliko odpočil utrujene ude ali se koj uleže k počitku ali pa poišče prijatelje pri kozarcu vina ali pri požirku
—	suirtne vode. To pa ne toliko zaradi telesne žeje — marveč bolj iz duševne potrebe, zvedeti kaj novega. Slovenski delavec jo ukaželjen in radoveden, posebno pa oni, kateri ni imel sreče naučiti so čitati v mladosti. In koliko je Še teh!
—	Ako le kedo kuj več povedati zna, je žo na glasu; on šteje največ poslušalcev, zato se mnogokrat čuje : „Tudi mi bi se šo kaj radi naučili, bi radi poslušali razlaganja o tem in onem, bi bili radi ras-vetljeni — a nikdo se za naB ne pobriga
—	mi smo menda kakor živina, ki je čez dan uprežena, a na večer Be jo v hlev zaprč. Naši otroci hodijo v šolo, h. kader naa o čem povprašajo — nimamo odgovora
—	molčimo in serco so v nas krči. — Čujemo o napredku, h za nas nima ta beseda pomena, ker ostajamo v temi. — Tako je naše življenje dvakrat žalostneje, kor imamo le pičlo telesne, a nikakoršne duševne hrane. — Ni čudo, da se toliko njih poizgubi v druge taborje, kateri se izneverijo narodu za vse čase." Take in enake tožbe čujemo vsaki dan. Ako hočemo obraniti narod, moramo ga kakor otroka vzgojevati, preskrbeti mu moramo tudi zdrave duševne hrane, da ne zajdo v anarhizem. — Pouk dajo razsvotljouje, pogum in utrdi značaj. Poučujuio našega težaka!	Delavski prijatelj.
Umrlo je V Trstu v prošlem tednu 180 osob, in sicer 93 možkih in 87 ženskih. V istem tednu prošlega 'leta umrlo je 112 osob, toraj letos 68 več.
„Ljubljanski Zvon" prinaša v 1. zvezku nastopno vsebino : 1. A. Aškerc : Mirza.
—	2. BistrAn: Otroku. — 3. S. P.: Stari naslanjač. Bajka. — 4. J. K.: Ponoči. — 5. Zamejski; Jesensko listje. 6. —r—: Misli s češke razstave. — 7. Fr. Gestrin : Bolna ljubezen. — 8. F. K.: Biriča Su-hodldka najhujši pot. — 9. Bistran : Prisega. — 10. Rastislav: Zvezdi. — 11. y.: Biser in zvezda. — 12. M. Cilenšek: Geološko razmero župnije starotrške. — 13. y.: Pozimi. — 14. Zortiu : Snegu. — 15. Gr. Jereb : Dr. Vincencij Franul de
Weissenthurn, slovenski pisatelj. — 16. Simon Ratar: Sedanji zemljevid Afrike.
—	J7. V. Bežek: Kako pišimo lastna staroklasiSka imena? — 18. Književna poročila: I. Dr. M. Murko: 1. Bugarski i srpski prijevod knjige o sedam mudraca. 2. Die Geschichte von den sieben Waisen bei den Slaven. — 19. J. L.: Češka književnost. — 20. Listek.
„Učiteljskega Tovariša* št. 2. prinaša sledečo vsebino: Tristoletnica J. A. Ko-menskega. — Jakob Dimnik: Še jedenkrat; Dve in trideseto leto. — 9. Rutar: Potreba novega načrta za mesto Ljubljano in okolične karte v šolske namene. — Prof. Fr. Orožen : O zemljepisnem pouku.
—	J. Marti : Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. — Naši dopisi: S Suhorja. — S Krasa. — Društveni vest-nik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Znamenito za cerkvene predstojnike.
Denašnji številki pridodan je ilustrovani prospekt dobro znane tvrdke J. !B. Purger v Grodenu (Tirolsko), koja se priporoča prečastiti duhovščini in spoštovanim cerkvenim predstojnikom v izdelovanje cerkvenih in domačih oltarjev, kakor tudi tabernakeljnov v vsako-terem slogu. Tvrdka ta ima na ogled in izber veliko število načrtov in fotografij; izdeluje tudi relife križnih potev z okvirom (vsakoterega sloga), kakor tudi velike kolekcije jaslic vsak« mere, koje se more, postaviti na oltarje, božje grobe itd. itd.
Zahvala.
Martin lfl*$0 Piana 8. Giovanni, Ifiai Mil lil AD, trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Oasornia St. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo fit. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Sirca.	Cl.
Gostilna Antona Mauriča
Via Chiozza št. 25. blizo gledališča „Politeama" je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinja
10-4
Antnn I o m na naslednik Jakob Hoče-nillUH Ldllipt), varja, Via Barriera
v e c c h i a pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, soČivje, fino moravfiko maslo
I "d.	ci.
D HOOEHIJA
na veliko i malo
G. B. ANGELI
TRST
Piazza della Lec/na br, 1.
sa odlikovanom tvornicom kista
i velikim shladišdem boja na ulje vlastite priprave. Okvire englezke, francezke, njo mačke itd. itd.
Osim toga velik izbor
MINERALNIH VODA
dobavljenih ravno iz vrela zajamčene svieže, kano i:
Ivan llmplf črevljarski mojster, Via Ko-ivail umen, magna it. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--3
Antfin Vrohop trgovina z steklevino nillUN VldUCIf, lonfienino in lesenino itd. v ulici Via ('anale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") se priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.__Cl.
pekovski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slafičic. čokolade, itd.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine r„t!
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba firunneria St. d (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 12 kr. liter ne-! posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanjo posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazefe, zadavioa, rora. zapala ustijuh itd.
mogu ae u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGLIE PRENDINI)
it« JIH gotovi Prendlnl, lučbar I IJekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnč nočih, navadne jutranje hreputavioe i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Vnlja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (fikatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntiBnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Člena 30 nd. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljokarnah svieta.	15—53
Agenti
z dobrimi spričevali vsprejemajo se proti visoki proviziji pri Emilu Goldichmledu, k k. priv. Patent-Jal usien-HolzrouIea*- und Kunstgewebe-fabnk, Prag-Weinberge, Kronnengassel. Največji zavod v Avstriji	2—2
Dijurnist
popolnoma vešč nemškemu in slovenskemu jeziku v govoru in pismu ter ima izurjeno lehko čitljivo pisavo, Tsprejme se takoj v neki Or&ikl pisarni. Nadaljni pogoji so : Razumen ročen delavec, ne-omadeževano življenje, prost vojaščine in brez dolgov, neoženjen, popolnoma zdrav. V slučaju, da je dotičnik posebno poraben in da se uzorno vede, more se nadejati stalnega nameščenja s pravico do penzije. Prošnje v nemškem in slovenskem jeziku se spričevali vred je doposlati: „0. J. L. 1871", G raz , postlagernd.	2 4
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razločiti od pravega naravnega, priporočam to že skušano speoijaliteto.
Cena i kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja« čevanje žganih pijač; ta esenca podeli pijačem prijeten, rezek okus in se dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilo (za 600—1000 litrov) vštevši pouk o uporabljanju.
Razun teh specijalitet ponujam vsakovrstne esence za izdelovanje ruma, konjaka, finih likerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti Recept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitfiten-Fabrik
20—'^0	in PRAG.	13-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
svojo
zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na detelo v množinah od S kil.
Vsem onim, ki so nam povodom smrti našega nepozabnega .ina in brata, gosp. |vai1 KanObel, niTpJipo^čaVv^
IVANA SULCIC A
izrazili svoje sočutje, kakor tudi slavnemu naprej po najnlijl ceni. pevskemu društvu „Aiirija", za milo petje pri pogrebu, izrekamo tem potem najpri-srčnišo zahvalo.
V Barkovljah, 18. januarja. 1892.
Žalujoča družina Sulčič.
Domači oglasi.
popolnoma zmožna slovenskega, in nemškega jezika v govoru in pisavi, v govoru tudi francoskega, ki je teoretično popolnoma izvožbana v poštnih in brzojavnih poslih, žel?, bre zplačno vstopiti pri kaki pošti, združeni z brzojavnim uradom.
Ponudbe je pošiljati pod naslovom: B. 0. prate reutante Pulj.	2—4
Društvena krčma | Naznanjam,
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Josip Kocjančič, ^rA""™'
trgovina z mešanimgblngoin, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. j
Antnn PnMiai nn voslu ulice
millUII lUbRdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tubakurni svoji — istu hiša — , pa prodaju vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl I
B. Modic in Grebene, "sVtivIS,
iu Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, ste-' klenega, lončenega in železnega blaga, podob in' kipov v okrašenjo grobnih spomenikov. Cl. \
priporoča svoji trgovini w v Via d«l Bosco nt. 2, i (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera: veocfaia) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodajn različno mešano blugo, moko, kavo, riž in ruzne vrsto domačo in vnanje pridelke. C.
da sem prevzel od gospoda Petra Pod-gornika trgovino z žeblji in vsakovrstno železnino, ter da bodem nada* Ijeval to kupčijo na drobno in na debelo.
Priporočam se najtopleje vsem dosedanjim odjemalcem, posebno pa trgovcem, obetajoč točno pontrežbo in ugodne cene.
V Sežani, dne 12. januvarja 1892.
Ivan Goljevšček,
s-2	trgovec v Sežani.
Naznanilo!
Podpisani čuti se dolžan javiti, da, kakor prejšnja, tako se tudi letos v Bosni Hercegovini proti sredi februvarja začno dela pri Železnih cuBtah, ki so bodo najbolj razvila v mesecu marcu.
Da bi delalci, ki so tja dol namenjeni, no zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod parni-kov trošeč denar po nepotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsojam si naznanjati, da bodo brzi Lloydovi parniki ki plujejo mej Trstom-Metkovičem, v 36 urah < d danas na prej odhajali vsako nedeljo in detrtek ob 7 urah zjutraj.
Zatega delj bodo morali ri-čeni delalci biti v Trstu že v soboto al sredo zvečer. Da bi pa isti n* imeli nikacih sitnosti; da si priskrbi vozni list dan njihovem prihodu, podpisana Agenoija je odredila in do očila vse svoje podrejence, da bo snidejo na kolodvoru ter spremijo prišlece isti večer, da si vkupijo vozni list. — Imajoč spominana agencija svojo pisarno biizu pomola od k<>dor odhaja parnik, delalci bodo lohko v njej shranili svojo potno prtljago in drugo jutro ob ti uri y.o;»et vzeli, da odidejo na parnik.
Vozni listi so bodo oddajali po znižani ceni.
1=22 Opomba.
Carlo Pirelli
mej narodni agent in spediteui*
TRST in REKA.
Kdor se obrne do ptdrudj9ncev naše agencije, zadostuj*', da povpraša vsako uniformovano osebo, katera mu bode povedala.


Razglas.
Veliko zalogo
in otrob na
priporoča tvrdka
IVAN H. P0HLY V TRSTU
Via Coroneo »t. 9.
R — ll
Ivan Prelog
Na Rakeku dovoljeni so 4 letni sejmi za vsakovrstno živino in kramarsko blago, namreč: na 30. januvarja, 2. aprila, 30. jntnja, in 16. septembra vsako leto. — Prvi bode ae vršil že 30. januvarja t. I.
2—2	Podžupanstve na Rakeku.
Gostilna „Alla Vittoria'
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Gostilna „Štoka", rrZnSi"-,
poleg kavarne „Kabi-is", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna.	Ci.
AnrlrPI \ln\an čovl>rvulioi .Caserma,
f-lliui OJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Najelegantnejfie ter solidno delo in točna postrožba.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
HpCOrV v	nCasermak, gluvni shaja-
UOOUU Ii65i tržaških Slovenoev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slitvaunkih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča A n t o n Š o r 1 i , kavarnar.	Cl.
Albert Reimer
urar, ,.Via Caserma" št. 12., I. nadstr.
ja uže na glasu kot jako veBten in soliden popravlj avec ur vseh vrst. Zato se priporoča po vsej pravici si. občinstvu. 5—5
Nič več kašlja!
Hal khiiimU i |toloi*nlisUi priili
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni 2— 10U
PRAXMARER wAi du^ Moriu Trst, veliki trg
gaf- ^kutija velja 80 novč.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Velika pražka loterija
Glavni dobitek
100.000 6ĐLDI
Zadrgi mesec
Srečke po 1 gold. "OT
Priporočata G. Bolaffio in Alex. Levi v Trstu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Mak8 Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.