Leto i II., štev. 233
V LJubljani, nedelja dne f. oktobra 1922
DanaSnia ftev. stane 1 Dir
|gh»|» ob 4 »futraf.
Stane mesečno 10-— Din ra inozemstvo 20*— a
Uglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlfttvo
Ljubljana, Prešernova uL št 64. Telet št 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska obe*
št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cest*.
Račun pri poitn. čekov zavoda štev. 11.842
Ljubljana, 30. septembra.
Danes hoče biti vse proti režimu. Od negativnega boja proti režimu žive vse opozicijonalne stranke. Pobijanje režima je najkomodnejše opravilo za mal-kontente vseh vrst. Kdor ne more neovirano verižiti in tihotapiti, udriha čez režim, kdor bi rad videl, da bi mu brez dela leteli v usta pečeni piščanci, zabavlja čez režim, če se pri vozu zdrobi kolo, ali Če komu pogine konj, vsega je kriv edinole režim.
Med onimi, ki dane« obsojajo režim [n ga rušijo, je več bivših ministrov, hrvatskih banov, poverjenikov in drugih dostojanstvenikov, ki so sami krepko držali isti režim, ko pa so večinoma radi nesposobnosti morali zapustiti visoka odgovorna mosta, so začeli radi užaljenih ambici| pljuvati na vse vprek in seveda tudi na svojo malenkostno preteklost. Le malo je treznih ljudi, M pravično in pravilno presojajo politični položaj ter strogo ločijo nedostatke in opustitve, ld so nujne posledice svetovne vojne in velikega preobrata, od onih pogreškov, ki izvirajo iz režima samega. Se manj je onih, ki bi hoteli priznavati tudi najmanjše uspehe in najskromnejšo dobro voljo onih, ki se trudijo v režimu poboljšati razmere, kakor tudi ni veliko ljudi, ki bi imeli zadosti potrpežljivosti ter uvidevnosti, da tudi pri najboljši volji ni mogoče preko noči vsem vsega ustrečL
Mlada država smo. Jugoslavija se je rodila v najtežjih razmerah in v veliki meri na razvalinah svetovne vojne. Na rseh poljih primanjkuje pravih strokovnjakov, pustolovci, demoralizirani ljudje, ali pa nesposobni ljudje z dobro voljo in z dobrim namenom na žalost izpopolnjujejo verzeli. Hvalimo Boga, da smo Jugoslovani narod, ki je še zelo primitiven in skromen.
Po vseh pokrajinah Evrope je danes veliko slabejše, kakor je bilo pred svetovno vojno. Ako nam inozemci in uvidevni poznavalci razmer zatrjujejo, da je pri nas relativno še jako dobro, moramo tako mnenje vsaj upoštevati. Nobenega dvoma ni. da se razmere v splošnem boljšajo, četudi poedini stanovi ter posamezni ljudje momentano še trpe veliko gorja. Prišlo bo tudi za te odrešenje, ker je že na potu in ker oriti mora!
Tudi mi smo za to, da se takoj zru-Si režim, ako je to odrešilno za narod in za državo. Kdor pa v kaosu ruši še Dno, kar edino še stoji trdno, se mora savedati velike odgovornosti pri takem početju. Vprašati se moramo: Kdo naj nadomesti režim? Radič. Gosar, Deržič. Bernot Stefanovič itd.? Morda je tudi nekaj dobrega v vseh teh ljudeh. Gotovo pa je. da so vse te sile. če popolnoma abstrahiramo vse njihove slabosti, vendarle za nosilca režima absolutno nedostatne. Praksa dokazuje, da je v danih razmerah edinole demokrat-sko-radikalna koalicija sposobna tvoriti podlago režima. Brez te koalicije lahko postane kaos popoln, o tem si je vsakdo na jasnem, kdor zna v politiki šteti do pet. Videli smo celo. da je stari gospod Pašič v naši državi zelo potrebno zlo. Značilno je le, da so laudatores gosp. Pašiča sedaj naenkrat tudi laudatores zagrebškega kongresa ter pojejo pesem o potrebi, da nastane konec režima. To dokazuje, da so pri na* tudi že najkonservativnejši elementi izgubili čut za politično odgovornost.
Konec režima znači konec koalicije radikaJcev in demokratov z vsemi nujnimi posledicami Obnovitev normalnega političnega življenja je mogoče misliti edinole po volitvah. A kaj do tedaj? Kriza, dolgotrajno brezvladje, ki mora upropastiti vse dosedaj zasnovane vladne in parlamentarne akcije. I* ne samo to. če pade režim, bo padel radi nesoglasja vladnih strank glede ustave. Ni izključeno, da bi se morale prihodnje volitve vršiti mesto za redno narodno skupščino, za novo konsti-tuanto. Vse to, kar smo s strahom prestali, bi se začelo znova pred nami odigravati: mučni ustavni boji. Mesto ra nadaljevanje notranje konsolidacije uporabljale bi se vse najboljše sile v državi samo za ta boj; država in narod bi bila vržena nazaj v kaos, nazaj v dobo pred vidovdansko ustavo. Vpiti proti režimu in klicati za njega odstranitev, je lahka stvar. Ali kdo naj nosi odgovornost za tako brezglavo brezvestnost?
Ali prevzamejo klerikalci, narodni so-dalci in gospodje okoli »Slov. Naroda* odgovornost, ako bo moralo uradništvo potem še morda par let čakati na sprejetje službene pragmatike? Ali prevzamejo omenjeni odgovornost, ako bo naša valuta čez noč vržena daleč nazaj ter s tem Drizadeian vsemu gospodarstvu smrt
Venizelisfična vlada
na Grškem
REPUBLIKANSKI PUČ SE NI POSREČIL. - VENIZELOS POSREDU-JE PRI ZAVEZNIKIH.
Atene, 30. septembra. (Izv.) Novi grški kabinet je sestavljen nastopno: Predsedništvo in vojna Charalampi,
Pariz, 30. septembra. (Izv.) Iz Grčije tudi danes ni točnih vesti. Poročila Ustov si nasprotujejo, a tudi vesti, ki jih objavlja tAgence Havas» se iesto pobijajo. Gotovo pa je, da je revolucija zmagala na vsej črti in da so se ji priključili tudi vsi vojaški oddelki v Epiru in Traciji, ki so se do sedaj obotovaljali. Kralju, ki je bil do sinoči strogo zastražen, je bila danes vrnjena svoboda pod pogojem, da nemudoma zapusti Grčijo. To se je zgodilo.
Sinoči so se raznesle po mestu vesti, da so revolucionarji proglasili republiko in odstavili tudi novega kralja Jurija. Te vesti se v tej obliki ne potrjujejo, ampak izgleda, da je šlo le za poskus oddelka mornarjev, ki pa ni uspel. Kralj }urij je še na prestolu, vendar pa nima nikakega vpliva na razvoj dogodkov. Ključ do situacije je v rokah Venizelosa. Ako se novi kralj žnjim sporazume, bo še ostal kljub temu, da je danes očividno večina prebivalstva republikanskega mišljenja. Mnogo bo odvisno tudi od izida prihodnjih volitev, ki se bodo bržčas vršile v znamenju boja za ali proti monarhiji. Ve-nizelisti računajo na popolno zmago.
V francoskih vladnih krogih se povdar-ja, da preobrat na Grškem ne vpliva v nobenem oziru na francosko stališče v orijentalskem vprašanju. Francija je slej ko prej mnenja, da je treba ugoditi turškim zahtevam, v kolikor so upravičene.
zunanje zadeve Kanelopulos. notranje Krokidas, mornarica Papachrlstos, socialno skrbstvo Boliadis, promet in poljedeljstvo Valigas,
prosveta Giotis, finance Diorddis, prehrana Embyrikos. Razen Dionidisa, ki je bil že enkrat finančni minister, so vsi novi možje. Vsi pa so znani venizellstL
Pariz, 30. septembra. (Izv.) Venizelos je snoči odpotoval iz Pariza v London. Kakor javljajo listi, se Venizelos sestane v Londonu z angleškim zunanjim ministrom lord Curzonom ter odpotuje nato preko Pariza v Rim. Kakor se govori, se trudi Venizelos, da doseže sprejem Grčije v skupnost zaveznikov.
Kralj Konstantin zapustil Grčijo. Atene, 30. septembra. (Izv.) Kralj Konstantin In njegova rodbina so danes odpotovali iz Aten v Palermo, kjer se nameravajo stalno naseliti.
Narodna skupščina razpoščena. Atene, 30. septembra. (Izv.) Vodja revolucionarnega komiteja Gonatas je še pred sestavo nove vlade razpustil narodno skupščino ter razpisal volitve za mesec november.
Odgovor Kemal-paše zaveznikom
PRIPRAVLJEN NA POGAJANJA. KOT POGOJ ZAHTEVA IZROft. TEV CARIGRADA IN TRACIJE.
je Mustafa Kemal paša danes izročil za-
Pariz, 80. septembra. (Iziv.) Kakor javlja »Chicago Tribune* iz Smirne. je Kemal paša predvčerajšnjem sklenil, da se sestane z zavezniki na predkonferenci, ki naj se vrši prihodnji teden in ki naj razpravlja o pogojih za premirje ter določi termin za nadaljnje konference v Benetkah ali na drugem kraju Italije. Kemal paša je izdal o tem nastopni komunike:
Vlada velike narodne skupščine v An-gori izjavlja, da se strinja z željo, ki je izražena v noti zaveznikov, toda pod nastopnimi pogoji: Carigrad ln Zapadna Tracija se morata takoj izročiti nacionalistični vladi. Vlada je pripravljena sestati se z zavezniki v Muraniji k razgovoru, ki naj pripravi bodočo konferenco. Ta sklep je bil sklenjen danes s pridržkom, da ga ratificira velika narodna skupščina
KOZAKI V TURŠKI KONJENICI! Beograd, 30. septembra (Izv.) Iz verodostojnih virov iz Carigrada se javlja, da
Anglifa je pripravlfena na volno
TURKI PRED CARIGRADOM. — ANGLEŠKI VRHOVNI POVELJNIK DOBIL NALOG IZPRAZNITI NEVTRALNO CONO.
Pariz, 30. septembra. (Izv.) Po vesteh ki so dospele nocoj v Pariz, potrjujejo, da hoče Anglija v resnici riskirati vojno s Turčijo. Večina današnjih jutranjih pariških listov izjavlja, da se ne more več preprečiti angleško-turški spopad ter obžaluje Lloyd Georgea, da je zakrivil poostritev položaja.
London, 30. septembra. (Izv.) Polo žaj se poostruje od minute do minute. Vsak hip prihajajo nove alarmantne vesti. Taiko poročajo »Times*, da so se pojavile turške čete na morski obali nasproti Carigrada; nevtralne cone sploh ne respektirajo več. Čanak so že skoraj popolnoma obkolile.
Nervoznost v angleški javnosti narašča zato od hipa do hipa. Ogromna večina prebivalstva zaupa vladi in pričakuje od nje, da bo storila vse v varstvo angleških interesov. Pripravljeni so tudi na skrajne žrtve, ako ne bo dragega izhoda. Možnost vojske se razpravlja mirno. Splošno se smatra, da je malo upanja na mirno poravnavo, ker se Turki preveč zanašajo na razcepanost Evrope. Javnost splošno računa na izdatno pomoč dominijonov.
Tudi izvajanja današnjih jutranjih listov potrjujejo, da je položaj na pHž-nt-m vzhodu izredno resen. »Daily Chronicle* piše, da visi vprašanje mira ali vojne le na niti. Navzočnost turških čet v nevtralni coni je ustvarila nemogoč položaj. »Dailv News» izjavljajo, da stoji Anglija pred vojno, ako se Turki ne umaknejo. »Dailv Express» ceni turško vojsko na 60.000 do 70.000 mož brez iregularnih čet. Vse je pripravljeno za vse možnosti, ki bi nastale v položaju. »Westminster Gazette* ugotavlja, da je v spodnji zbornici do-
bila večino struja, ki je »a odločitev z vojaškim nastopom.
London, 30. septembra. (Izv.) Po noti, ki se je izdala po nocojšnji seji kabineta, je popolnoma nemogoče, da bi se Turkom dovolilo, da ostanejo pred angleškimi postojankami. Postopanje Turkov je naravnost izzivanje proti britski državi ter je v nasprotju z noto zaveznikov. Reuterjev urad do-znava od dobro podučene strani, da je Kemal paša sporočil vrhovnemu komisarju v Carigradu, generalu Pelleju, da n? namerava umakniti turških čet iz nevtralne cone.
ANGLEŠKI ULTIMAT KEMAL PASI.
Pariz, 30. septembra. (Izv.) Potrjuje se, da je angleška vlada brzojavila angleškemu vrhovnemu poveljniku generalu Harringtonu. naj doseže, da Turki ali prostovoljno ali na drug načiu izpraznijo cono pri Canaku. Vlada je Harringtona zagotovila, da bo imel popolno podporo vlade glede izvršitve te naloge. Angleška vlada formalno ni stavila nobenega ultimata v Angori. vendar pa pomenja prošnja, ki jo bo Harrington stavil Kemalu paši, ultimat.
GRŠKO - TURŠKI BOJI V NEV-TRALNI CONL
Atene, 30. septembra. (Izv.) Turške Čete so vrdle v Strandochan, ki leži v nevtralni coni vzhodno od Carigrada ter zasedle vas Safalan. Umorili so 11 mož tamkajšnje grške posadke. Grki so napravili protinapad ter zopet zavzeli vas. Turki so v zasledovanju po hribih izgubili enega častnika in 25 mož.
veznikom 6voj odgovor na njihovo noto. Kemal paša zahteva v svojemu odgovoru, da se mirovno vprašanje nikakor ne sme rešiti brez Rusije in Bolgarske.
Turki so očividno popolnoma podlegli boljševiškemu vplivu, kar je v Carigradu izzvalo veliko senzacijo. Opaža se tudi, da se turška konjenica pomnožuje z boljše viškimi koza ki, kar je povzročilo med ruskimi emigranti v Carigrada silno razburjenje in beže v velikih tramab v Grčijo in Jugoslavijo, ker se boje bolj. ševiške osvete.
ALBANIJA IN KEMAL PAŠA.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Tukajšnje albansko poslaništvo je bilo pooblaščeno, oficietno dementirati vse vesti o zbiranju albanskih vojakov in dobrovolj-cev za Kemalovo armado. Albanska vlada je v grško-turškem konfliktu strogo nevtralna in nima nobene zveze z angorsko vlado.
Dopolnilne volitve v odbor Zveze narodov
MALA ANTANTA OSTALA BREZ ZASTOPSTVA.
Ženeva, 30. septembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji Zveze narodov se je vršila volitev nestalnih članov odbora Zveze narodov. Zveza narodov je, kakor znano, pred nekoliko dnevi zvišala število teh članov od 4 na 6. Pričakovanje glede izida te tajne volitve je bilo zelo napeto, ker je bil izid z ozirom na različne nacionalne, kontinentalne in religiozne interese, ki se vedno pojavljajo pri tej volitvi, zelo dvomljiv. Pri tajni volitvi, katere se je udeležilo 46 delegatov, tako da je znašala absolutna večina 24 glasov, so bile takoj pri prvem glasovanju izvoljene v svet Zveze narodov nastopne države: Brazilija, ki je dobila 42 glasov, Španija 40 glasov, Uru-guav 40 glasov. Belgija 36, Švedska 35, in Kitajska 27 glasov. Te države so torej kot nestalni člani izvoljene v odbor Zve-
ze narodov. Nadalje so dobile Jugoslavija 15 glasov, Portugalska 12, Perzija 9, Kolumbija 5, Švica 3, Indija in Norveška po 2, Danska, Češkoslovaška, Avstrija, Rumunija, Haiti, Nemčija in Sijam pa po 1 glas. Potemtakem so bili dosedanji nestalni člani odbora Zveze narodov Belgija, Brazilija, Kitajska in Španija zopet izvoljeni, poleg njih še Uruguav in Švedska. Mala antanta je ostala brez zastopstva.
ZASEDANJE ZVEZE NARODOV ZAKLJUČENO.
Ženeva, 30. septembra. (Izv.) Tretje zborovanje sveta Zveza narodov je bilo danes popoldne ob petih z govorom predsednika Edwardsa zaključeno. Pred zaključkom je lord Balfour v daljšem govoru poročal o finančni pomoči Avstrije.
Radikalni kongres v Somboru
VOJVODINCI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNO ORGANIZACIJO.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministra dr. Ninčič in Žarko Miladinovič sta odpotovala na kongres vojvodinskih radikalov v Sombor. ki se ga udeleže tudi vsi poslanci radikalne stranke v Vojvodini. »Tribuna* poroča, da bo kongres razpravljal o zelo važnih vprašanjih, zlasti o reorganizaciji stranke v Vojvodini. Izgleda, da zahtevajo vojvodinski radikali decentralizacijo v stranki in ustanovitev centralnega odbora za Vojvodino v No-
RA ZDELI TEV DUNAJSKIH ARHIVOV.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Dne 17. oktobra se sestane na Dunaju konferenca, da razpravlja o vprašanju razdelitve uradnih arhivov, ki se nanašajo na administracijo posameznih dežel. Za podlogo novim pogajanjem bo služila svoječasno v tem oziru sklenjena pogodba. Vlada je že pozvala akademijo znanosti naj imenuje strokovnjake v tem pogledu.
ni udarec? Ali prevzamejo odgovornost, ako bo z dobrimi Izgledi zasnovana sistematična protidraginjska akcija vlade radi krize obtičala še nerazvita in nerealizirana?
Kdor hoče biti pošten politik, si mora najpreje odgovoriti na ta vprašanja pred-no izreče zahtevo po padcu režima. Ta odgovor moramo zahtevati tudi od vsakega politika, ki naj ga smatra javnost i za resneza in uvidevnega.
Naraščajoči fašistovski izgredi
Rim, 3a septembra. (Izv.) Izgredi fašistov postajajo vedno večji Gibanje fašistov je sedaj naperjeno tudi proti demokratom. V Brescl so fašisti pretepli posL Benedettija, ki je pristaš Giolltl"-. V Pulju so fašisti zažgali delavsko zbornico.
PETDESETLETNICA ČEŠKIH SOCIJALISTOV.
Praga, 30. septembra. (Izv.) Danes se je vršil ob priliki 501etnice obstoja češkoslovaške socialistične stranke slavnostni kongres, ki so se ga udeležili zastopniki nemške, danske, švedske, dunajske, grn-zmjske in nkrajinske socialne demokracije.
ZNIŽANI TARIFI ZA ŽIVILA.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Te dni bo izdelana narsdba za znižanje železniških tarifov za človeško ln žlymsko hrano.
vem Sadu, vendar pa se pričakuje, da bo ta predlog propadeL »Tribuna* zatrjuje dalje, da se bo kongres izrekel proti koaliciji z demokrati in za sporazum s Hrvati, vendar pa ne pride do nikakega formalnega glasovanja med Pašičevci in Proticevci.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je bil dan-js sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala dve uri.
Glavna skupščina sodnikov
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ob 9. uri dopoldne je bila v dvorani okrožnega sodišča redna letna glavna skupščina Saveza sodnikov, katere so se udeležili delegati iz vseh pokrajin države, in na kateri je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: »Savez vseh sodnikov zahteva absolutno, da se projekt zakona, ki se nahaja v ministrstvu pravde, takoj predloži zakonodajnemu odboru v uzakonje-nje. Ako pa to ni mogoče, potem naj se vzame splošni uradniški zakon in začasno regulira sedanje stanje sodnikov glede njihovih plač na te način, da dobe sodniki poleg vseh doklad, ki jih dobe po novem zakonu ostali uradniki, še dosedanjo posebno doklado*. Resolucija je bila že zvečer izročena ministrstvu pravde. —
ZA GRADNJO MODERNIH
KLAVNIC.	.
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je pozvalo vsa večja mesta, da se odločijo z državno pomočjo graditi moderne klavnice. Zato je tudi pozvalo ljubljansko pokrajinsko upravo, da odobri tozadevni sklep bivšega ljubljanskega občinskega sveta.
TRGOVINSKA POGAJANJA S POLJSKO.
Beograd, 30- septembra. (Izv.) Naša delegacija za trgoviaska pogajtmja s Poljsko odpotuje pod vodstvom dr. Veli-zarja Jankaviča dnp 3. oktobra v Varšavo.
Iz razprave o uradniški pragmatikl
Beograd, 30. septembra. (Izv.) Danes se je na seji pododbora zakonodajnega odbora razpravljalo o V. poglavju uradniškega zakona. Členi 58.—64. so bil odstopljeni sekciji. V VI. poglavju so bili členi 65.—80. sprejeti v smislu vladnih predlogov z malimi izjemami. V členu 66., drugi odstavek, se dostavi »in onih uslužbencev, ki so t tarejši od članov komisije«. V enakem smislu se popravi tretji odstavek istega člena. Član 67. se izpremeni 6ledeče: »Razven v slučaju takih odnošajev med člani komisije in osebo, ki se ocenjuje, radi katerih se tudi redni sodniki odklanjajo.* V H enih 74.. 75. in 78. se podaljšajo nekateri roki. V členu 77. se črta beseda »dovoljno*, tako d3 ostane ocena ali »odlična* ali »dobra* ali »slaba*.
Prihodnja seja pododbora bo ▼ pon-deljek.
Borza
Čarih: Berlin 0.33, Newyork 537, London 23.46, Pariz 40.65, Milan 22.75, Praga 16.60, Budimpešta 0.2150, Zagreb 1.85, Sofija 3.15, Varšava 0.0625, Dunaj 0.0075 avstr. krone 0.007/,.
Berlin: Italija 6976.25 — 6993.75, London 7191 — 7209, Newyork 1647.93 — 1652.07, Pariz 12.534.30 — 12.565.70, Švica 30.961.25 — 31.038.75, Dunaj 220 — 2.2450, Praga 5068.65 — 5081.35, Budimpešta 65.91 — 66.09, Sofija 983.75 — 986.25, Bukarešta 970. Zagreb 2225,
T Ivan KavfnfK
Po Večtedensld bolezni je premlncl Včeraj ponoči predsednik višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ivan Kavčnik. Jugoslavija je izgubila ž njim enega svojih najodličnejših pravnikov in sijajnega organizatorja sodnih oblasti. V težki dobi po prevratu je neokrnjeno vzdržal sodstvo v slovenskem delu države na Višini, za katero nas zavidajo upravičeno tostran in onstran državnih meja. Rajni Kavčnik je bil mož idealne delavnosti in Vestnosti, neumoren kot mravlja, prožet čuta dolžnosti kakor malokdo. Zato Je upravičeno zahteval od podrejenih isto izpolnjevanje dolžnosti, katere se Je zavedal sam.
Rojen leta 1858. kot sin kmetskih staršev v Dragomeru pri Brezovici, je študiral v Ljubljani in na Dunaju pravo. Po dovršenih študijah je služboval nekaj let pri mestni občini ljubljanski. Za časa demonstracij proti Griinovemu spomeniku je bil mag. policijski komisar. Kmalu nato Je prestopil v sodno prakso. Služboval je na Vrhniki, v Kranju ter v Ljubljani. V dobi reforme civilnopravdnega in izvršilnega postopka Je v odlični meri sodeloval pri reorganizaciji tedanjega sodstva, izpod njegovega peresa Je izšel tedaj dovršeni prevod »Izvršilnega reda», izdan po društvu «Pravnik*. V Ljubljani je bil mnogo let odličen član civilnega, trgovskega in prizivnega senata pri deželnem sodišču do leta 1914., ko Je bil imenovan zaradi svojih izrednih sposob-oosti za dvornega svetnika pri najvišjem kot kasacijskem sodišču na Dunaju.
Takoj po prevratu ga je poklicala Narodna vlada v LJubljano, da tu izvede organizacijo višjega deželnega sodišča, če-gar prvi predsednik je postal. Nešteti so njegovi pravniški spisi in razprave, ki Jih je priobčil večinoma v «Slovenskem Pravniku*, deloma tudi v dnevnem časopisju; v zadnjem času je z izredno ljubeznijo sodeloval pri izenačenju naše zakonodaje. Še spomladi je priobčil v »Slovenskem Pravniku* temeljito študijo o srbskem sodstvu, kakor je sploh vpora-bil vsako priliko, da seznani slovenske pravniške kroge s sodnimi razmerami v drugih delih države.
Umrl je kot žrtev svoje vestnosti. Pred nekaj tedni je prišel ob hudem nalivu v urad, ni se dal pregovoriti da bi ne predsedoval ves dan, dasi do kože premočen, sejam pri višjem deželnem sodišču; pri tem si Je nakopal hudo mrzlico, ki ga je vrgla na posteljo, s katere se, žal, ni več dvignil. Kakor sam narodno zaveden, tako je tudi svojo rodbino vzgojil v strogo narodnem in naprednem duhu; ob njegovi prerani smrti plakajo poleg vdove trije sinovi, Vladislav, bančni uradnik, Janko, bančni ravnatelj in cand. chem. Leon ter hči Bela, soproga odvetnika drja Šubica. — Težko prizadeti rodbini paše globoko sožalje.
efi tfittUl, ps nteajo roki
ki bi se postavila Kemalcrvim četam v bran. Evropa je danes tako naveličana vojn, da bi bilo težko kje izvršiti mobilizacijo v svrho ekspedicije v orijent.
Pri tem nam celo ni treba precenjevati moči Kemalove Turčije. Ta država tudi po najoptimističnejši cenitvi nima preko deset milijonov prebivalcev; je tedaj sicer skoro še enkrat tako močna ko Grška, a je še vedno slabej-ša od naše kraljevine. Toda Anatolija je v srečnem položaju, da nima nikjer v bližini soseda, ki bi jo nadziral in krotil, kakor kroti Mala antanta Madžarsko, kakor nadzirajo sosedje Bolgarsko ter Francija Nemčijo. Armenijo, ki bi mogla prihajati v poštev, je vdušila Turčija, še predno se je biia mogla postaviti na noge, Grško, ki je hotela igrati označeno vlogo krotilca, je strla Kemalova vojska, Rusija, stari, dedni sovražnik Turčije, ki bi bil, da ni bilo revolucije, glavni dedič bolnega moža ob Bosporu in tudi najprimernejši krotilec, ta ista Rusija je danes glavni — zaščitnik Angore. Tako je mogel Mustafa Kemal z armado, ki bi v srednji Evropi še ne pomenila bog-vekaj, izsiliti revizije zanj neugodnih mirovnih pogodb.
Tako se je izmed premaganih centralnih držav edina — ali smemo reči prva? — Turčija restavrirala in more danes pozitivno vplivati na lastno usodo. Tega doslej razen nje še nobena izmed premaganih sil ne more.
Turčija se očividno dobro zaveda, kako ugodne so šanse zanjo. Dobro ve, kako nepopularna je danes vsakršna vojna v Evropi, ve, da tudi Anglija danes pretežko spravi 200.000—300.000 ljudi na Dardanele in Bospor. Zato po mili volji »deportira* grško in armensko prebivalstvo iz Smirne in okolice, pošilja svojo konjenico na sprehode po nevtralni zoni in priglaša vedno ob-jestnejše mirovne zahteve. Ona se hoče znova zabarikadirati za Dardane-lami in Adrijanopoljem in v tej poziciji upa doseči še marsikaj, kar se zdi danes še nedosegljivo.
Turško politiko je že od nekdaj odlikovala zmožnost zavlačevanja in spretnega čakanja na pripravne momente. Turška diplomacija je bila znana po izredni vztrajnosti in spretnosti izrabljati ugodne zaokrete položaja in izslediti vsakokratne zadrege nasprotnika. Po tej tradiciji se ravna tudi sedaj in, kakor je podoba, ne z majhnim uspehom.
Reakcija v bližnjem
Beograjsko časopisje kaze mnogo več vznemirjenosti in nezadovoljstva ob najnovejšem zaokretu položaja v bližnjem orijentu, po katerem se Turkom obeta povratek v Evropo ter vrnitev Trakije z Adrijanopoljem. Da postane Turčija znova balkanska država, vzbuja največjo pozornost in skepso; te politične reakcije ni vesel nihče.
Novinarji so posetili vnanjega ministra Ninčiča takoj po povratku iz Pariza ter ga spraševali, zakaj je pustil Turke znova v Trakijo. Njegov odgovor je zelo enostaven in pomemben: «Dajte mi 200.000—300.000 mož vojske, pa ne bo Turčije več v Evropo.*
Problem je tedaj edinole v tem. Vse 'koncesije, ki jih dajo evropske države Turčiji, eo več ali manj izsiljene. Ker si Francozi niso mogli privoščiti visokih stroškov, ki bi jih povzročila neprestana napetost na sirsko - anatol-sM meji, so raje koncedirali Angori Ki-Iikijo in severni predel Sirije. Danes bi radi Angleži Turke zadržali na azij-
aftnaSJu, pjufljansk!
-f- Iz demokratske stranke. Minister n. r. dr. Kukovec se je včeraj vrnil iz Beograda, da se udeleži javnih shodov, ki so sklicani za danes na Koroškem, kjer bo govoril o politični zunanji in notranji situaciji. Obe demokratski organizaciji, ljubljanska in mariborska, določita ta teden delegate za sejo glavnega odbora demokratske stranke, ki se "bo vršila dne 10. oktobra v Beogradu, da sklepa o političnem položaju.
-f- Brezglavi režim. »Slovenec* pod tem naslovom na dolgo razklada svojo modrost o zunanji politiki. Piše, da angleški in francoski kabinet vsak dan polnoštevilno zborujeta radi ori-jentskega vprašanja, naš kabinet pa ne. Zunanji minister Ninčič da drži s Francozi, Pašič z Angleži, Tudi sicer se mnogo ugiblje, kaj bo in kaj naj bi bilo, le brezglava vlada, da noče dati nobene izjave. Samo dr. Korošec je bistra glava, ld je pravo pogodil na mariborskem shodu SLS, »povzdignil svoj glas in začrtal edino za našo državo pametno in koristno zunanjepolitično smernico*. Sedaj, ko se »nekaj kuha* in ko »Turk škili čez mejo», je ros prava sreča, da imamo dr. Korošca ter diplomate okoli »Slovenca*. Morda to gospodo še Angleži in Francozi povabijo. da pridejo razvozlat vozel.
-f klerikalcem noče koalicija skupaj. Da se obdrži prejšnja koalicija v
mesSnl SK, ftfiajo firteree samo klerikalci, ker so samo oni Imeli
od nje profit Narodni socijalisti so radi koalicije s klerikalci strašno trpeli in le sreči, da se je občinski svet razpustil, se imajo zahvaliti, da se njihove vrste radi bratenja s klerikalci niso še bolj razkrojile, kakor so se že. »Jugoslavija* sicer še vedno piše, da je klerikalizem »prazen strah*, vendar se NSS ne upa tega svojim pristašem javno povedati. Zadnjič je za hrbtom NSS zbarantal s klerikalci g. Pesek, sedaj pa menda tudi nekateri poskušajo sklepati zvezo, kar pa vsi dosledni in v resnici napredni pristaši prav odločno obsojajo. Socialdemokrati radi svojih neštetih frakcij 6ploh več resno ne prihajajo v poštev za koalicijo in še to, kar je od socialdemokratov ostalo izpoveduje, da je najpametnejše, da nimajo s klerikalci nič opraviti. Še celo zveza med klerikalci in komunisti ni še gotova. Na eni strani se te koalicije brani konservativno krilo SLS, zlasti pa gospodarski krogi, ki pretijo, da ne bodo šli volit, če se SLS zveže s komunisti, na drugi strani sta pa tudi med komunisti dve struji, ena, ki je za skupen nastop s klerikalci, druga pa ima še vedno v spominu streljanje delavcev na Zaloški cesti In noče biti privesek »črne gospode*, četudi ima ona rdeče roke. Klerikalci 60 zelo slabe volje, ker jim koalicija tako nagaja.
-f Nova Hauslerjeva izjava. Izzvan po Radičevih in »Hrvatovih* strelkah, objavlja dr. Hausler v »Slobodni Tribuni* novo izjavo, v kateri objavlja, da je bil neposredni povod njegovemu izstopu iz Radičeve stranke, ker je Radič pozval v svojo stranico zajedničar-ja dr. Rotkoviča, ki je bil ob volitvah Hauslerjev protikandidat v sremski županiji. Hauslerju je Rotkovič sam povedal, da ga je Radič pozval v svojo stranko, češ, da so zajedničarji okrog »Hrvata* same budale. In nedavno je imel Radič z dr. Rotkovičem shod v Raši, kjer je predstavil Rotkoviča kot bodočega podpredsednika se-ljačke stranice. Ako hočejo cementira-ne glave okrog »Hrvata* še nadalje »bulazniti*, jim zatrjuje gosp. Hausler, se bodo v polemiki kmalu morali uve-riti, da vodi njega edino prepričanje, za katerega bi se izplačalo staviti življenje na kocko, ne pa le dočakati kako strelico iz častite redakcije »Hr-vatove*.
4- O situaciji v Hrvatskem bloku se
je Štipa Radič v razgovoru z dopisnikom »Hrvatskega Lista* izjavil, da ne more biti boljša, kakor je, kajti Hrvatski blok je osnovan na zajedništvu sledečih prepričanj vseh v bloku združenih strank: da tvorijo Hrvati in Srbi ne samo dva povsem različna in samo-stalna naroda, temveč tudi dva etično in kulturno različna sveta; da so Hrvati vedno imeli in imajo še danes svojo posebno hrvatsko državo, kateri je bil dne 28. decembra 1920 položen novi moderni temelj kot seljaški miro-tvorni republiki; da se »pošteni in pra-vedui srbski narod* lahko sporazume s Hrvati kot narod z narodom, država z državo. V teh osnovnih mislih je Hrvatski blok edinstven, mala nesoglasja ne poinenjajo nič, ker proti beograj skim oblastnikom ima blok enotno taktiko . . .
-+- Prorokovanja. V Protičevem »Radikalih na javlja g. L. (Lenard ?) pod zaglavjem »Politične borbe v Sloveniji® izglede za bodoče volitve. Strank je v Sloveniji obilo, g. L. jih našteva in analizira po vrsti "'seh sedem, pri-števši še socijalistične frakcije, gripo avtonomistov, ki je »programatično najsorodnejša klerikalcem*, fs>r radi kalno in nemško stranko, ki sta šele v povojih. V glavnem pa sta le dva tabora, kajti borba se principielno voli le glede revizije ustave. Izgledi pa so sledeči: demokrati so v težki krizi, samostojna stranka, ki je izključno . 'i-tila interese velikih posestnikov ter mesarskih izvozničarjev, je izguba 70
očfetotkdv na Konto klerikalcev, Komunistov in republikancev; socijalisti so razcepljeni v tri frakcije; prvotna so cijalistična 6tranka, katere »glavni maher* je Zvonimir Bernot, »neizvo-ljeni poslanec, ki že dve prejema dnevnice komunističnega mandata za mariborski okraj*, je precej s kopnela, celotno pa so 60cijali-ti zgubili polovico pristašev in dobijo kvečjemu dva mandata na Štajerskem, na Kranj-kem pa splch nič. Tako čaka vse režimske in polre zimske stranke v Sloveniji težak poraz. Opozicijske stranke pa vse beležijo znaten porast. Klerikalci zopet dobijo absolutno večino; njim najbližji narodni socijalisti pa navzlic znatnemu napredku ne bodo po novem volilnem zakonu dobili — najbrž in žn-libog — niti enega mandata. Komunisti bodo še močnejši kakor doslej, in slovenska republikanska stranka je preotela del pristašev socijalistom in samostojnežem. — Končno modruje g. L.: Ako še Srbi od vrže jo Pašidev r? žim, ki je škodljiv državnemu in narodnemu edinstvu, se bo znašla oirrom-na večina Srbov, Hrvatov in Slovencev na okupu za novo boljšo, pametnejšo in bolj demokratično ureditev države na osnovi narodne volje in medsebojnega sporazuma.
Prosveta
Ljubljanska drama.
Nedelja, 1. oktobra: »Hlapci. Otvoritvena predstava. Izv. Ponedeljek. 2. oktobra: »Hlapci*. A. Torek, 3. oktobra: Zaprto. Sreda, 4. oktobra: R. U. R. Izv. Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, 6. oktobra: »Romantične duše*. Izv.
Sobota, 7. okt. »Romantične duše*. C.
Nedelja, 8. oktobra: »R. U. R.» Izv. •
Mariborsko gledališče.
Nedelja, 1. oktobra: »Običan čovek*. Izv. Torek, 3. oktobra: »Revizor*. B. Četrtek, 5. oktobra: »Satan v ženski*.
Izv.
*
Gledališki abonmaji v Ljubljani se sprejemajo v gledališkem knjigovodstvu ("dramsko gledališče) še v pondeljek dne 2. oktobra popoldne od 4. do 6. ure, v torek dne 3. oktobra dopoldne in popoldne lr, enako v sredo dne 4. oktobra.
XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi danes, dne 1. oktobra ob 6. uri popoldne.
Znana plesna umetnica Valerija Kra-tinova, profesorica na slovitem Dalcroze-jevem zavodu v Helleranu, priredi na prošnjo svojih jugoslovanskih gojenk iz llellerana več produkcij pod naslovom »Večer dramatičnih plesov* tudi v Jugoslaviji. Nastopila bo dne 7. oktobra v Ljubljani v Filharmoniji, dne 10. oktobra pa v Mariboru v mestnem gledališču.
Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo v Celju obdrži mestno gledališče tudi v letni sezoni 1922/23 v najemu ter že skrbno pripravlja obširen in sestransko zanimiv program, ki bo obsegal najboljše domače in primerne tuje igre. Prijavljenih je doslej že zadostno število diletantov, med njimi prvovrstne stare, a tudi nekaj novih moči. Kot otvoritveno predstavo vprizori društvo Gove-karjeve Legijonarje v četrtek, dne 5. oktobra. V vlogi Joža nastopi priljubljeni in za razvoj celjskega gledališča mnogo-zaslužni Rafko Salmič. Igra se ponovi v soboto dne 7. oktobra zvečer in v nedeljo dne 8. oktobra popoldne.
Na pcndeliko\'em koncertu ge. Papo-ve v Ljubljanski filharmoniji bo priredi-teljica proizvajala med drugimi ravno dokončano novo skladbo našega veleza-služnega skladatelja St. Premrla »Znamenje* (Gregorčič).
Vcjanov spomenik. Prve dramske umetnice Nar. divadla v Pragi so na ini-cijativo gdč. Suehankove v nedeljo sklenile, da osnujejo odbor za postavitev Vojar.ovega spomenika, Vojan je bil doslej največji češki igralec in je umri predlani.
Angleg o feSd kidttrrt AngTe&H telj Edwin Muir je objavil v newyor-
škem dnevniku »The Evening Post*, da bi morali Angleži prevajati tudi Iz če-ščine. Vrchlickv, Bfezina, Sova, Bezruč in Machar so poeti, ki zaslužijo, da jih pozna svet. Tudi o čeških dramatikih Šramku in K. Capku govori Muir. O Nar. divadlu v Pragi pa piSe, da je »relativno najboljše gledališče v Evropi!*
Sporf
Službene objave Lahkoatletskesa saveza za Slovenijo.
V svrho preprečenja različnih neutemeljenih govoric in domnev priobčimo tri točke iz dnevnega reda seje tehničnega odbora Lahkoatletičnega saveza za Slovenijo z dne 28. t. m.
ad t. 1.) Pri finalu stafetnega teka 4 X 100 m, ie II. moštvo S. K. Primorja, Ljubljana, placiralo na tretje mesto, (prvo mesto S. K. Primorje I, drugo mesto S. K. Ilirija I.). Ker pa je bil zadnji tekač omenjene štafete spremljan po te-kališču od drugega tekača tempodajalca (Schrittmacher), je bil takoj vložen od saveznega starterja diskvalifikacijski protest, katerega je jurija glasom § 2., točka 4, saveznih pravil, odstopila tehničnemu odboru v končno odločitev. Tehnični odbor je na podlagi omenjenega protesta, glasom § 38. Občega pravilnika JAS. 1921. diskvalificiral drugo štafeto S. K. Primorja. Proti temu odloku pristoja klubu na podlagi § 13., točka 3., saveznih pravil, pravica priziva na upravni odbor saveza v roku 14 dni s protestno pristojbino 20 K.
ad t. 2.) Nadalje Je tehnični odbor vzel na znanje diskvalifikacijski odlok sodniške Jurije z dne 27. t. m., glasom katerega se na podlagi istega delikta po § 38., Pravilnika JAS., diskvalificira tretji plasirani tekač S. K. Primorja, LJubljana, pri teku na 10.000 m. Proti odloku jurije ima klub pravico priziva na savez (tehn. odbor) v roku od 48 ur. Ker ni bil v določenem času vložen nikak priziv, postane diskvalifikacija sodniške Jurije pravomoč-na.
ad t. 3.) Zadeva Valtrič, Zanetič se je rešila na sledeči način: Na podlagi protesta enega saveznih odbornikov pfot! verifikaciji doseženih rezultatov po omenjenih članih S. K. Primorja, (kršenje splošnih pravil in predpisov o amater-stvu, Pravilnik JAS. 1921, nedopustna verifikacija in startanje za dva različna kluba, v tem slučaju za S. K. Primorie, Ljubljana ter za neki goriški oziroma tr-žaški klub), Je bilo sklenjeno, da se naj-prvo pozoveta omenjena dva gospoda na osebni zagovor in nastop dokaza resnice. Na podlagi izjav ln dokazov se potem odstopi cela zadeva Jugoslovanskemu atletskemu savezu v Zagrebu v nadalnje postopanje ter eruiranje pri italijanski federaciji. Doseženi uspehi navedenih članov S. K. Primorja, ostanejo do preklica in končne odločitve, nadalje v veljavi.
Končna kvalifikacija klubov po točkah je sledeča: S. K. Ilirija 68 točk. S. I(. Primorje 68 točk, S. K. Jadran 57 točk in Ljubljanski športni klub 3 točke. Pri enakem številu točk odločuje boljši placo-ment poedinih klubov in sicer ima S. K. Ilirija 8 prvih mest, S. K. Primorje 6 prvih mest.
Končni prvenstveni red za moška lan-koatletična tekmovanja za leto 1922. ie sledeči: I. mesto S. K. Ilirija, II. mesto S.
K. Primorje, III. mesto S. K. Jadran. *
Damski lahkoatletiini miting v okvirju Športnega tedna za prvenstvo Slovenije leta 1922. se vrši danes ob 14. na igrišču S. K. Ilirije. Na sporedu Je: tek 60 m, 100 m, 200 m; skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom, met krogle, diska ter kopja in štafeta 4kra* 60 m. Vstopnina 5 Din, dijaki 3 Dim
K odpovedi prvenstvene tekme Ilirija : Primorje, ki Je bila od LNP. napovedana za danes, a predvčerajnim zopet odpovedana, nam pošilja LNP. daljše pojasnilo, ki ga danes žal nismo mogli več priobčiti. Storimo to v eni prihodnjih številk.
Naši abesedarjs
Zopet se je začela šola za najnovejšo generacijo: 1916 letniki so na vrsti. Učitelji in učiteljice jih še spremljajo skrbno po stopnicah prav pred vrata, kakor pastirji čredo nedoraslih ovac. In matere in očetje jih vodijo in spremljajo zjutraj do teh vrat ter jih sprejemajo v svoje varstvo pred temi vrati. Zakaj čisto samih se jih še ne upajo pustiti v šolo in iz šole. Prenerodni, prešibki, plahi, zamišljeni, raztreseni so še; lahko bi se kam zagledali in povoženi bi bili njih ljubčki: 1916 letniki, porojeni v obupu, žalosti, vzgajani v skrbeh in med stradanjem!
Ko so jih matere spočele, je trajala Vojna že dobro leto; ko so jih rodile, smo imeli krušnice in močnice, vse možne karte, izkaznice in leg^imacije. Ce si hotel ziniti, si moral pre.i prositi; če si hotel kupiti, si moral dokazati, da imaš pravico trositi svoj denar. Bila je takrat strašna doba črnega kruha, bi je izgledal kakor posušeno in razpokano blato, doba koruze, ki smo si nad njo kvarili zobe in želodec. A še tega tako pičlo, da smo bili vedno lačni. Ničesar ne vedo ti malčki, kolikokrat je zmrzovala njih mamica, da ja priboriU otrokom vcaj za silo živeža. Kolikokrat je postajala ure m ure pred pekarno, pred mlekarno, pred mesnico, in čakala, čakala vsa pre-mrta, lačna in do smrti utrujena, pre-aea.ie »rišla navrstol In obanem ii ie
duša trepetala: »Kje je on, moj mož? kako se mu godi? ali ga zebe? morda je ranjen? o bog, morda je že mrtev!* — Nase ni smela niti misliti! Naj je lačna, slabo oblečena, samo da so njeni ljubčki vsaj nasičeni! Vsak košček cukra jo preštevala in masti je dobivala komaj za par dni. Surovega masla sploh ni bilo več, petrolej je bil dragocenost, sveče nerabne, mila je zmanjkovalo... kmalu si je morala že krompir tihotapiti. Povsod sama prepoved, sami predpisi, sama skrb, a vedno nove sijajne zmage, vedno znova vihrajoče zastave po strehah.
In bilo je vsak dan huje. Mož je pisal, da je v bolnici, a da ni nič hudega, da pride morda kmalu domov, ker vojne bo menda kmalu konec. A tega »kmalu* ni in ni bilo! Življenje pa je postajalo še trše in bedneje. Ljudje so se borili za vsak grižljaj, za vsako cunjo. L. 1917! Po mestu so vozili oirom-ni vozovi ter pobirali stare obleke, kljuke vrat in oboje, z zvonikov pa so snemali zvonove. — »Durchhaltenl* Vzdržati! Le še malo, in Avstrija bo zmagala! Dojenčki in enoletni otroci pa niso imeli niti mleka, niti zdroba. Pravi čudež, da niso pomrli vsi. Matere dojilje so bile okostnjaki, a vse ostale matere suhe in medle, da so se vzdrževale komaj na nogah. Koliko ponižanja, koliko beračenja, koliko mraza in lakote so prestajale! Ves dan so dirjale po mestu in iskale živeža, rodeor. vsaj tolažilne besedeu In živeti
je bilo treba skoraj od same zelenjave, sočivja, koruznega zdroba... Smrt je kosila na desni 'in levi... otroci so umirali trumoma...
A njen ljubček je rasel in se razvijal. Počasi sicer, zaostal je nekoliko, toda j zdrav je bil. In oče je znova pigal. da bo kmalu vojne konec. Ali bo rvs? — Toda miniti je morala še ena grozna zima in še ena strašna pomlad in ko se je bližala jesen, se je govorto vsesplošno. da mora v kratkem na fronti počiti. In počilo je! Nastala je Jugoslavija — po Ljubljani vriskanje, godba, povsod zastave. In mc.ž se je vrnil!
Vsi ljubčki iz I. 1916, ld so danes abecedarji, so znatno manjš?. in šibkejši, kakor so bili šestletriki pred vojno. Izgledajo kakor bi imeli šele pet let, nekateri celo le štiri leta. Nežnejši so. drobnejših kosti in vsi raztreseni, zamišljeni, plahi, otožni. Živa obtožba so kronanih in pleme?5tih zločincev, ki so izzvali brezkončno vojno. In tudi manj jih je kakor nekdaj. Manje se jih je pač narodilo in preveč jih je pomrlo, žrtev germajiske stekle bojevitosti. Marsikdo me3 njimi bi se bil po 1. 1918. že popravfl in se okrepil. a draginja pritiska in kruha, masti, mleka je "še vedno premalo. Zato so slabotni.
Kako bodo uspevali v šoli? Težko delo čaka učiteljstvo in skrbi mater in očetov noče biti kon.ee. _ Toda za-UDaimo: prestali smo ruuihuie in doča-
kali svobodo. Jasni se in zmagamo tudi današnje težave. Naših ljubekov ne bodo več zaničevali Nemci, jih odrivali in poniževali, jih mučili z nemščino, ki nima nobene oblasti več nad nami, ter jih pošiljali končno pred topove le za svojo korist. Naši ljubčki so prišli iz najčrneiše teme na najsvetlejšo luč. Naši učitelji jim dajo poleta in radosti za življenje in delo ter jim dopovedo, da so lahko srečni, Ver so otroci ljubezni. Kar rodi in vzgoji ljubezen. pa je najlepše in najboljše.
Enamenlta tenajdfea
Dne "25. septembra je na kongresu v Leipzigu na* oddelku za tehnično fiziko predaval inž. Rosenbaum o najnovejši posrečeni in izpopolnjeni iznajdbi brezžičnega telefoniranja iz vlaka, ki vozi Z novo ucajdbo je končno rešen problem, ld je že dolgo časa belil glave tehnikom. Predavatelj je razlagal najnovejša metode in razkazoval aparate, kakršni so za poskušnjo v Nemčiji že montirani v oddelkih tretjega razreda navadnega brzovlaka. Za poskušnjo so takšni aparati, izdelani pri tvrdki Huth v Berlinu, že uvedeni pri brzovlakih med Berlinom in Hamburgom. Z njimi morejo potniki iz vlaka ravno tako telefonsko govoriti z raznimi zasebniki v Berlinu ali Hamburgu, kakor s svojera doma ali pisarne.
Ta dalekosežni uspeh utegne popol-nomo nreobraziti dosedanjo telefonsko
službo. Poskusil je. za izpopolnjevanje brezžične telegrafije in telefonije so uspele zlasti radi velikega razvoja visokofrekvenčne elektrostrojne tehnike. Njih prva posledica bo. da se bo dosedanji telefonski promet, ki bo seveda gostejši, vendar le omejil na lokalno poslovanje, medmestni promet na razdalje preko 50 km pa do največjih daljav bo pa v doglednem času povsem zavzela brezžična telegraiija in telefonija, ki postaja najvažnejši orgar svetovnega prometa.
Danes 10 let bodo že tudi jugoslovanski brzovlaki imeli brezžične telefonske postaje in danes 20 let bo v Ljubljani v privatnih stanovanjih yec brezžičnih sprejemalnih telefonskih aparatov, kakor imamo danes telefonskih postaj starega sistema. Sedanja kupčija Rade Pašiča s »Association du Tele<raphie sans fil* in pred kratkim javljena namera poštnega ministrstva, da zgradi na Banjici brezžično postajo s polumerom 5000 km, — to so naši prvi koraki k razvoju, čegar slikanje se zdi marsikomu danes ravno tako otročje, smešno in optimistično, kakor se je misel na resnično ustvarjenje Jugoslavije pred desetimi leti zdela otročja. smešna in nemogoča. Tudi ko je Graham Bell leta 1877. prvič objavil svojo iznajdbo, telefon, so se mu smejali isti ljudje, ki so deset let pozneje izjavili, da brez telefona ne moreio uspešno poslovati, čas hiti!
Priloga , Jutru« št. 233, dne i oktobra 1922.
Predlog zakona o neposrednih davkih
Davčna, reforma, zaključena z avstrijskim zakonom z dne 25. oktobra 1896., drž. zak. št. 220, je imela v bistvu namen modernizirati personalne davke. Praktično je šlo pri tem v prvi vrsti za to, da se davčni sistem izpopolni s pravo (globalno) dohodnino, že obstoječi personalni davki pa primerno prikrojijo. Naloga gotovo ni bila lahka, zlasti če se pomisli, kako nizko je padla davčna morala pod vplivom zloglasnega Einkom-mensteuerpatenta iz leta 1849. Bila pa je prava igrača v primeri s problemom izenačenja direktnih davkov, ki čaka nas. Dočim je imela Avstrija enotni davčni ustroj, jih imamo pri nas štiri ali pet, ki so deloma totalno različni. Realni davki so v Avstriji igrali čisto podrejeno vlogo, pri nas naj se pritegnejo tudi ti in med njimi v prvi vrsti zemljarina, ki je že iz tehničnih razlogov sama ena naj-kočljiveiših točk vse reforme: v Sloveniji imamo premerjeno zadnjo ped zemlje in — četudi ne z iito natančnostjo, a v praktične svrhe zadostno! — tudi evidencirano (katastrirano) po kulturnih vrstah in boniteti, v nekdanji kraljevini Srbiji je resnično, in ne samo na oko, premerjenih šele nekaj občin, operati pa še za te niso izgotovljeni. Avstrijsko finančno ministrstvo je imelo za legisla-tivna dela staino na razpolago poleg finančnih teoretikov evropskega slovesa — Bobm-Bawerk je baš v svrhe reforme zamenjal akademsko z uradniško karije-ro in mladega Meyerja so v iste namene z izrednim avancementom pridržali v finančni službi — oel štab prvovrstnih, znanstveno izobraženih uradnikov in bogato dotiran ter brezhibno poslujoč pomožni aparat; da so bili tudi ministri sami — menda razen Steinbacha — profesorji nacijoria.be ekonomije in finančne vede, bodi le mimogrede omenjeno. Pri nas malo da ni moral ves ta — lahko ee reče — najvažnejši del naloge opraviti generalni direktor neposrednih po-reza sam.
Kljub temu in kljub mnogoterim osnutkom, katerih prvi segajo že v 60. leta minulega stoletja, je trajalo v Avstriji več let (1882.—1892.),da je bivše finančno ministrstvo smatralo svoj zadnji načrt, iz katerega je vzrasel zakon, za godnega, da ga je predložilo parlamentu. Naie finančno ministrstvo se je začelo baviti z vprašanjem šele, ko je bil gosp. Kumanudi prevzel resort, torej ne pred 27. januarjem 1921. Ker je bil osnutek predložen skupščini že začetkom septembra t. L, v najugodnejšem slučaju, to je, da bi bil g. Kumanudi od prvega dne vzel stvar v roke, naše ministrstvo ob mnogo neugodnejših pogojih torej ni imelo za svojo neprimerno težjo nalogo niti pičli dve leti na razpolago! Seveda je moral biti naš tempo ves drug. Sila kola lomi. Klic po izenačenju je tako splošen in nujen — čeravno dostikrat brezkritičen — in parlamentarna situacija se je zdela tako ugodna, da je gospod Kumanudi politično in do izvestne meje brez dvoma tudi stvarno ravnal pravilno, če je reformo kolikor mogoče forsiral. Ce pa tudi vpoštevamo, da gg. Dunajewskemu, Steinbachu i. dr. davno ni bilo treba tako hiteti, kakor g. Kumanudi ju. je iz očrtane paralele vendar razvidno, da je naš finančni minister dosegel rekord, na katerega sme biti ponosen, če se izkaže, da njegov osnutek vsaj v glavnem odgovarja svojemu namenu.
Predvsem je torej treba, da smo si na jasnem, kak je ta namen. Že ob tem
vprašanju, ki nikakor ni tako nepotrebno ali birokratično malenkostno, kot se zdi na prvi hip, pa zadenemo ob ne malo težkočo, namreč, da se osnutku, ki je bil pred kratkim razposlan, niso pridejale tudi materijalije, na katerih osnovi so gradili. Eksistirati skoraj morajo. Sicer noben pameten človek v danih razmerah od g. Kumanudija ne bo zahteval semi-narnih nalog. Ne moremo si pa misliti, da bi se bil zakon, o katerega daleko-sežnosti, zdi se, tudi naša javnost še vedno nima pravega pojma, ex abrupto redigiral Ogromnega eksaktnega dela, ki ga predpostavljalo taki zakoni, tudi naj-genijalnejša intuicija ne more nadomestiti, in finančno ministrstvo ne izkazuje niti sebi, niti presojevalcem svojega dela usluge, da teh materijalij (motivov) ne izroči javnosti. Ne govorim v tem trenutku o njih pomenu za poznejšo aplikacijo zakona, ako naj se ta iz nižav rokodelstva dvigne na niveau, da vzdrži tudi znanstveno kritiko; niti o tem, da je presoja že legistično neizmerno olajšana,
—	tudi za strokovnjaka — ako se določbe razeb v koncizni farmulaciji, kakor io zahteva tekst zakona, opišejo in tako rekoč še po domače povedo; to velja tem bolj. ker avtor osnutka naravno vseh naših obstoječih sistemov ne pozna z enako natančnostjo in se je torej nehote v koncepciji, stilu in terminologiji prilagodil tistemu, ki mu je najbližji, s tem pa oddaljil od drugih. Vse to je, kakor samo po sebi važno, malenkost v primeri s postulatom, da si moramo biti na jasnem, ob katerih gospodarstvenih, fi-nančnopolitičnih, davčnopravnih in statističnih premisah je prišlo finančno ministrstvo do zaključkov, formuliranih v osnutku. Vrnimo se le k temeljnemu vprašanju:
KAvi JE NAMEN REFORME?
Da je bOo izenačenje povod in da Še dane? stop v ospredju, je jasno. Ze to samo pa nikakor ni tako enostavno, kakor si ravno njega najtemperametnejši glasniki pri nas le preradi predstavljajo. 0 tem bo še govoriti Na tem mestu je opozoriti, da so bili redki finančni ministri, ki niso podlegli izkušnjavi, da bi davčne reforme izrabili tudi v fiskalne namene. Gospod Kumanudi pa sme takoj demisijonirati, če ga satan ni izkušal ali celo, če se ni dal premagati. Če ne drugega, stoji na obzorju regulacija prejemkov državnih uslužbencev. Z vso gotovostjo torej lahko predpostavljamo, da nima reforma samo izenačevalnega, ampak tudi fiskalni značaj. Dokaz temu je že projekt imovinskega davka in zvišanje zemljarine. Čim manj pa je dvomiti o tem. tem bolj nas mora zanimati, fi-nančnopolitično in budžetarno, financijel-ni kalkul gospoda ministra. Da redni direktni davki — na vojni davek ne mislim
—	per saldo tudi v Sloveniji preneso še nekaj zvišanja, more le demagoštvo tajiti. Imamo pa še druge resurse, in ni niti treba, niti racijonelno, da se ravno en vir morda čez mero izrablja, drngi pa zanemarjajo, ali nesistematično navrta sedaj ta, sedaj oni. Kak donos torej približno pričakuje finančno ministrstvo in kako ga je izračunalo? Glede vseh teh, za presojo tako važnih vprašanj — najboljši zakon ne bo dober, če bo v tem oziru zagrešil svoj cilj! — pa tavamo še v popolni temi.
Spojen s fiskalnimi nameni pa postaja tem zamotanejši tudi problem izenačenja, ki sam na sebi — ni nikdar dostikrat ponavljano! — ni bagatela. Razlikujem formelno in materijelno izenačenje ter razumem s prvim edinstvenost zakona, z drugim enakomerno porazdelitev do se-
daj neenakomerno porazdeljenega davčnega bremena v regionalnem oziru. Jae-no je, da sta oba v najtesnejši zvezi in da bi ee moralo materijelno izenačenje avtomatično razviti iz formelnega, ko bi se na svetu že z zakoni samimi dalo vse doseči. Kako nedopustna ideologija je ravno v našem vprašanju ta domneva, je razvidno že iz osnutka samega: glej določbe o zemljarini bi si jih bo treba enkrat še posebej ogledati Seveda nihče ne bo štel osnutku tega specijelnega ne-dostatka v greh, ker je žal ravno izenačenje zemljarine — dokler nimamo enotno urejenega katastra — kratkomalo neizvedljivo in se bomo torej Še nekaj let n orali zadovoljevati s pripravljavnimi merami. Ostanejo pa še vsi drugi davki, in vpraša se, koliko se osnutek glede »oh približuje idealu in jamči že po svoji strukturi tudi za materijelno izenačenje.
OSNOVA NOVEGA DAVČNEGA SISTEMA.
Kakor je razvidno iz načrta, si predstavlja g. Kumanudi izenačenje v bistvu tako, da se ogrski ustroj, kakor velja še danes na Hrvatskem in drugih nekdaj ogrskih delih naše države, prošici na vso kraljevino. Karakteristično zar.j, kakor :a našega v Sloveniji, je, da se ne naslanja na en sam davek, marveč na kombiniran sistem donosnih in personalnih (globalnih) davkov, in če je v tem oziru, t. j. edinstveni davek aii mnogovrstnost davkov, g. Kumanudi sledil ogrskemu zakonu, po mojem čutu ne more biti ugovora, kakor gotovo bi bil v marsikaterem drugem pogledu lahko našel boljše vzorce. Resnica je, da bo mnogovrstnost davkov, ki bi se na ta način ne samo ohranila, ampak še povečala — glej naslednji stavek! — marsikoga razočarala. Ze sedaj so tarnali davkoplačevalci —■ ne brez vsega razloga — da je pestrost davčnega sistema v praktični aplikaciji težko pregledati in tudi za prakso ni dobro, če se mora tako razbliniti. Kaj šele, če se osnutek uzakoni! Odpadla bi v bistvu le hišna raziedarina, a še ta ne popolnoma, dobili bi pa zato dva nova: imovinski davek in davek na donos dela. Ali niti v Sloveniji, kjer so razmere brez dvoma najbolj ugodne, po moji sodbi še ni prišel čas, da bi mogli riskirati neposrednji skok tudi samo do dvostročnega sistema dohodnine in imovinskega davka, kakor ga je n. pr. v Prusiji izvedel Miquel. tem manj seveda do edinstvenega davka, o katerem se tudi že fantazira, in tem večji fiasko bi doživel, kdor bi v vsej državi hotel izpeljati tak eksperiment. Če pa proti osnovni strukturi osnutka nimam načelnih pomislekov in obžalujem le, da si finančno ministrstvo z dobrimi motivi ni vnaprej zasiguralo trdne pozicije v tem važnem vprašanju, moram pa opozoriti na nekaj drugega
PROBLEM IZENAČENJA.
Kakor vsak zakon tako bo tudi edinstveni davčni zakon enakomerno učinkoval le toliko, kolikor se bo enakomerno izvajal. To je tako banalna resnica, da si jo skoraj ženiram zapisati. Edinstveni zakon je torej le ena predpostav materi-jelnega Izenačenja, nikakor pa ne že to samo — vse drugo bo morala oskrbeti eksokutiva. Evidenca posesti, pridobitnih podjetij in drugih davčnih objektov
—	torej prvi predpogoj uspešne priredbe
—	pa je v različnih pokrajinah vse prej kot na enaki stopnji. Isto velia o personalnih kvalitetah priredbenega aparata. Konstatiram s tem le obče znan faktor, ki je tudi historično in stvarno popolnoma razumljiv. Pokrajine, ki so doživele sovražno invazijo — in kakih sovražnikov! — in ki so izgubile v vojni svoje najboljše ljudi, morajo biti v tem oziru na slabšem kakor druge, tudi če prej ni bilo razlik, o čemur je pa po vsem, kar pripovedujejo popolnoma objektivne priče, resno dvomiti. Praktični vpliv teh različnosti pa se je notorično že poka-
zal pri priredbi vojnega davka, tudi Če je gotovo marsikaj pretirano, kar smo slišalL Najmanj tako važno, kot zakon sam, je torej, da se vsaj paralelno z njim, če ne že prej obravnava o garancijah. da se tudi približno enakomerno izvaja. Mislim, da o tem res ni izgubljati mnogo besedi. Opozarjam le v ti zvezi, da so morali Rumuni svojo pred nedavnim izvedeno davčno reformo sistirati in zopet uveljaviti stare zakone, ker so preoptimistično sodili o izvedljivosti (Be-richte aus den fremden Staaten, št. 35/37 ex 1922.. str. 1356) — opasnost, ki smo ji izpostavljeni vsaj deloma tudi mi, ker si ne morem misliti točne priredbe globalnih davkov (dohodnine in imovinskega davka), kjer niti donosni davki popolnoma ne funkcionirajo; tudi za vsakega lajika je jasno, da mora biti od-memo oblastvo za one stvarno in osebno vse drugače pripravljeno. A zopet je napaka, da smo popolnoma nepoučeni o merah, ki jih finančno ministrstvo v tej smeri misli in mora podvzeti.
REFORMA AVTONOMNIH FINANC
Zelo resno je tudi vprašanje, ali in koliko naj se spoji z izenačenjem davkov tudi poizkus reforme avtonomnih financ. Da obstoji medsebojna zveza — in še prav tesna — mora biti vsakemu jasno, že zaradi tega, ker se z dokladami. ki na njih pri nas še pretežno slone občinske in druge samoupravne finance, lahko ubije sam po sebi najboljši davek. Krši se pa z njimi lahko tudi ravnotežje v celokupni obremenitvi v regijonalnem oziru tako zelo, da o enakomernosti ne more biti več govora. Mislim, da se ne motim, če trdim, da je dober del vrišča, ki ga vzbuja izenačenje, pripisovati dejstvu, da v ti točki obstoje fundamentalne razlike med različnimi pokrajinami in da zlasti v nekdanji kraljevini Srbiji do-klade k direktnim davkom za samoupravo davno nimajo tega pomena, kar kor pri nas. Treba bo torej vsekako skrbeti, da se reforma ne izpostavi nevarnostim od te strani. S tem bi pa seveda stvar še oe bila odpravljena, ker bi n. pr. limitiranje doklad, kar bi bilo najenostavnejše sredstvo, prav lahko ogrožalo interese avtonomnih zastopov. Njih potrebščine rastejo v neskončnost. Prihajajo zato čim dalje tem pogosteje s projekti davščin in naklad, ki obremenjujejo konzum in pospešujejo draginjo. Pri-krajajo pa seveda načrte svojim specijel-nim potrebam in s tem le polagajo kal novih neenakomernostL če gre tako na-Drej, nismo več daleč od vprav kaotičnih razmer, ko bo vsaka občina zopet tako rekoč svoj lastni davčni globus, kakor v davno minulih časih, in kadar dobimo še samoupravne edinice višjih katerorij, se bo situacija naravno le še poslabšala.
Prisiljeni bomo torej tudi pozitivno nekaj ukreniti, treba bo ne samo zapreti, marveč tudi odpreti in regulirati vire, iz katerih naj se hrani samouprava. V načrtu sem pa našel le nekaj detajlnih določb, ki se pečajo s to materijo, in sicer člena 43. in 44., ki določata, da so le zgradbe, ki so permanentno oproščene hišnega davka, oproščene tudi doklad, člen 91., ki prepoveduje doklade k rent-nini, ki se pobira z odbitkom pri upniku (je bilo tudi do sedaj tako), in člen 123., ki omenja doklade b posebni pridobnini na 100%. Ali je iz tega a contrario sklepati. da se smejo vsi drugi davki, med njimi v prvi vrsti za take obremenitve najbolj občutna dohodnina, izkoriščati po samoupravi, je nejasno in tu ne bom dalje razmotrival. Gotovo pa je, da s tem vse vprašanje ni končno rešeno, tem manj, ker bi bila po osnutku prosta državnega davka, s tem pa tudi doklad, vsa državna podjetja, zlasti železnice (člen 63., št. 2). najbrž pa tudi vsa državna zemljišča (člen 5., št. 2). Ali in koliko bi se izguba, ki bi vsled tega zadela naše občine, dala paralizirati eventuelno z dokladami k davku od službenih prejemkov in dohodnini, se na slepo že zaradi
tega ne 'da rečL ker bo moral«. bSI tfe Tnin^r"*- uprava — ne glede na sigurni
odpor uslužbencev — z dokladami k dohodnini skrajno rezervirana, če je noč« totalno minirati. Vsekakor pa stoji, da hoče osnutek, v nasprotja t vso našo dosedanjo zakonodajo, pa tudi v nasprotju s teorijo, naprtiti občinam todi do> hodnino. in sicer od vseh dohodkov, razen tistih, ki so podvrženi posebni pridobnini (člen 124.. št, 3). Zahvaliti se bodo imele torej morda le indirekfcno členu 127. — podrobnosti naj se m ta opuste! — če jih ne bo kak bistri davčni referent prejel celo za dohodke iz javnopravnih virov, torej tudi doklad!
Ne morem si misliti, da bi bilo finančno ministrstvo prezrlo zbirko načelnih in detajlnih vprašanj, ki sem jih tu skiciral in ki se vsiljujejo vsakemu poznavalcu tvarine. Baš zato mi je težko razumljivo, da in zakaj se je osnutek zadovoljil s malenkostnimi, vrh tega nezadovoljivimi prispevki, ki jih prinaša k rešitvi Ker finančno ministrstvo v interesu ekspedi-throe uzakonitve izenačenja želi da se kolikor možno izolirano obravnava? Bojim se, da si je dalo z molkom k tej točki le izviti iz rok vodstvo debate, namesto da bi jo bilo z racijonelnim in ne-kvarno izenačenja izvedljivim projektom obdržalo v svo£ ingerenci
PODROBNA VPRAŠANJA.
Poleg teh kardinalnih je pa tudi nepojasnjena še cela vrsta vprašanj drugega reda Naj navedem samo par vzgledov. Tako sem bil na primer prav prijetno presenečen, ko sem čital v členu 58., da je od »poreza na poduzeča i rad-nje» (približno naša občna pridobili na) izvzet «umni i telesni rad u Blužbenom odnosu i bezimovinska samostalna zanimanja*. Domneval sem, da je s to določbo definitivno odstranjeno dvojno obda-čenje donosa iz dela, kakor je bilo reci-pirano še v avstrijskem zakonu iz leta 1896. z dohodnino po eni s pridobnino svobodnih poklicev (zdravnikov, advokatov itd.) in plačarino uslužbencev po drugi strani — dvojno obdačenje, ki je pri uslužbencih brezpogojno zagrešeno, a na primer po nemških partikulamih zakonih tudi glede liberalnih poklicev, kolikor ne delajo tudi s kapitalom (n. pr. imetniki sanatorijev, izvestne advokatske pisar-nice in podobno) ni bilo nzuelno. Zmota! Ce obrneš le' par listov naprej, najde! člen 96., ki iz izjeme člena 98. napravi pravilo »poreza na prihod od rada*. Torej vse pri starem, ker se »prihod od rada* z malenkostno izjemo člena 1S&, št. 4, brez pridržka obdači tudi z dohodnino. Poostreno pa pri službenih prejemkih še s tem, da je «porez od rada* na spodaj neomejen, dočim se je plača-rina pobirala le od višjih prejemkov, in s tem, da bo, kakor «e zdi samoupravi tako na porez od rada in dohodnino sme. la naprtiti doklade, dočim je bila dohodnina do sedaj v obče, plačarina pa vsaj pri javnih uslužbencih doklad prosta. Kot kuriozum in kot karakteristično za način našega dela navedem Se, da skoro v isti sapi ko se razpošilja osnutek s temi določbami, uvaja tudi načrt Službene pragmatike poseben davek na uradniške plače!
Specijalno obdačenje svobodnih poklicev je sicer pri nas historično dano in se da kot tako, zlasti v pokrajinah g slabšo davčno moralo, koncem koncev zagovarjati. Uslužbencem pa se ne bo moglo očitati indiskretnosti, Če bodo vprašali, zakaj se je osnutek odločil za svoje brez dvema ne ravno modeme predloge. Korak nazaj se zdijo tudi kazenske odločbe. Morda mi terminologija ni dcra>lj jasna, toda če prav razumem člen 181.. bomo po novem lahko diktirali kazni, ne da bi Ee nam bilo treba vprašati ali je zatajba dolozna ali kulpozna ali le objektivno dana 0 kakih procesu-alnih garancijah za osumljenca v oboe ni govora v osnutku, marveč so najbrž
Novi Sad
V	Novi Sad smo se pripeljali zvečer. Na kolodvoru je bil kratek pozdrav, nato smo sedli v kočije in avtomobile in smo se odpeljali v hotel »Sloboda*. Vozili smo se skozi široke ulice, obdane od pritličnih hiš. Šele sredi mesta se dvignejo pred nami visoke palače, hoteli, banke itd.
V	hotelu so nam nakazali stanovanja in sva odšla s prijateljem v bližnji hotel, da si urediva, kar je potrebno. Bil sem utrujen od dnevne vožnje in sem legel na zofo. Kmalu sem zapazil, oziroma začutil, da sva zašla v mravljišče, oziroma stenišče.
Bili so časi, ko so se nemški listi norčevali iz balkanskih stenic, no_ med vojno so jih imeli tudi v Nemčiji in na vseh frontah dovolj. Od takrat so ostale menda povsod kot spomin na svetovno vojno. Ko sem pobil vsaj one, ki so bile že na moji obleki, sva šla s prijateljem k portirju, češ da ne bova tu spala, a nisva povedala zakaj ne. Portir pa je dobro vedel Tiho se je nasmehnil, vrnil je nama liste in rekel: «Nič ne de, hotel je itak vsako noč razprodan.*
Pozneje sem zvedel, da je s hoteli v Novem Sadu velika težava, ker jih je premalo in se mora vsak zadovoljiti s tem, kar je. Stenice pa so tu naravna stvar. Pomiloval sem ljudi, ki morajo spati v takih hotelih — s tem pa nočem reči, da je povsod enako. Mogoče dobite tudi čisto sobo — jaz vsaj sem spal potem jako dobro v neki sobi na kolodvoru.
Ker smo imeli še nekaj časa do večerje, smo si mimogrede pogledali gledališče, kjer so igrali »Hasanaginico*. Gledališče je menda zasebna last in bo prej ali slej treba postaviti kaj večjega in boljšega. Novi Sad je namreč zelo mešano mesto.
Ko smo stali na trgu pred hotelom — bilo je v nedeljo zvečer in na trgu je bilo zelo živahno — smo imeli občutek, da smo v Babilonu. Pozneje se seveda vidi, da je Novi Sad v temelju srbsko mesto. Saj je bila to nekoč čisto srbska naselbina. Madžari pa so jo hoteli popolnoma zadušiti s svojimi naseljenci. Kajti Novi Sad je važno mesto, leži ob Donavi in ima veliko bodočnost.
Priznati moram, da mi je bil _ Novi Sad vedno pri srcu in da mi je bil drag že davno prej, predno sem ga videl. Če se je govorilo o njem, mislil sem vedno na Šafarikov Novi Sad, ono staro srbsko mesto, ki je pred sto leti postalo središče nove srbske kulture. Saj je bila tu 1. 1823. ustanovljena prva slovanska Matica — Matica srbska Pri ustanovitvi je sodeloval 5a-fafik, ki je ena najbolj simpatičnih osebnosti v naši slovanski kulturni zgodovini. Ravno te dni so mu v njegovi rojstni vasi Kobelarovi (v gemer-ski stolici na Slovaškem) odkrili spominsko ploščo. Ta kraj, kjer se je rodil tak velik slovanski mož, je bil zadnja leta popolnoma pomadžarjen. Šafafikov oče je W1 evangelski pastor, tih, pobožen človek. Šafarik se je rodil L 1795. in ie umrl v Praži L 1861.
Eil je eden največjih slovanskih budi-teljev in kulturnih delavcev.
Pot ga je zanesla iz Prage v Novi Sad, kjer je imel priliko opazovati mlado srbsko prebujenje. Iz teme suž-nosti se je odkrivala stara slovanska zgodovina, Samostani na Fruški gori so nudili s svojimi arhivi mnogo virov mlademu slovanskemu zgodovinarju, da je zbral gradivo o prvotni zgodovini slovanstva. Z bogatimi izpiski iz starih knjig se je vračal Šafarik v Prago, kjer je v največji bedi pisal »Slovanske starožitnosti*. ki so izšle leta 1837. Hotel je izdati zgodovino slovanskih literatur, pri čemeT ga je podpiral tudi naš Čop, ia izdal je narodopisni zemljevid slovanstva, ki je bil naravnost ogromno delo. če pomislimo, da mu je od vseh strani manjkalo podata kov. Šafarik je pri svojem delu v pravem pomenu besede stradal. Ni imel niti poštenega stanovanja, pisal je v kuhinji. A verjel je v bodočnost slovanstva. V svoji skromnosti ni iskal bogatih služb, vedel je, da delo samo zasluži priznanje. Toda avstrijska vlada ni imela kruha za slovanskega učenjaka. posebno ker so ga njegovi nasprotniki dolžili rusofilstva. Tako je prišlo 1. 1848. in slovanski kongres v Pragi. Predsednik shoda je bil Pa-l.ackv, a glavni govornik je bO Šafarik. Ta govor je njegov življenski program — pa tudi program tedanjega slovanstva. To je bil prvi, edini in zadnji njegov politični nastop — toda njegov govor je ostal zapisan x zlatimi črkami. Nade 1. 1848. in slovanskega konsrresa se nfeo izoolnile in Šafarik
je tudi po tem še preživljal težke dni. ki so ga gnali v obup, tako da je leta 1860. iskal rešitve v smrti. Rešili so ga sicer iz Vltave — a življenje njegovo je bilo utrujeno od dela in boja in je naslednje leto umrl. Kdor pozna borbo naših mož v tedanjih časih, ta zna ceniti Šafarika. Misel na ustanavljanje «Matic» je on prinesel iz Prage na jug — in srbski trgovci so z denarjem omogočili prvo tako društvo, ki je pozneje vršilo važno delo v naši prosveti. Danes je v Novem Sadu Ša-fafikova ulica — sicer skromen, a zelo opravičen spomin na stari srbski Novi Sad.
Ob 9. zvečer se je vršila slavnostna večerja, pri kateri nas je pozdravil novocadski župan in stari pesnik Hranil o vič, ki preživlja tu kot uniatski svečenik svoje mirne dni. Ako smo imeli že prej v Vojvodini priliko pokušati dobro vino, moram priznati, da je bilo v Novem Sadu zelo dobro.
Našo večerjo je zmotil oni zanimivi slučaj, o katerem se je mnogo pisalo. V Subotici se je namreč zgodilo, da nekateri beograjski komunisti, republikanci, ali kaj so bili, niso vstali, ko se je pri banketu igrala himna. Bili so to večinoma mlajši ljudje, kakršnih ima menda beograjsko časopisje zelo mnogo in zato — tudi tako izgleda. Banket je dala subotiška občina in ker se je pri tem od naše strani napilo prezi-dentu Maearyku, je naravno eledil od češke strani pozdrav kralju Aleksandru. Ob taki priliki se igra himna in takt ali — če hočete — dostojnost zahteva, da se vstane. Beozraiski mla-
diči pa so sedeli, kar smo mi obsojali že z ozirom na to, da so bili pri banketu Madžari in Nemci in da smo bili na narodni meji...
Oficijalno pa ni nihče obsodil te breztaktnosti in je stvar prešla po par burnih osebnih debatah popolnoma mirno.
Posledica je bila, da naših častnikov zvečer ni bilo v oficirski dom, kamor smo bili povabljeni, mladičev pa njih »republikansko prepričanje* ni zadržalo, da ne bi prišli na večerjo.
Vse to se je še pred našim prihodom v Novi Sad zvedelo. Ko smo bili torej pri večerji — nekaj se je o tem že prej šepetalo — 60 vstopili člani nacionalne organizacije in zahtevali, da se igra himna Nastal je šum in prote6t, češ da se ne sme motiti gostoljubje. Ker ni beseda zalegla — je počil 6trel. Da ste videli sedaj razne frankovce, kako so lezli za — predsednikov 6tol. Orju-naši so zapeli himno, ki smo jo seveda stoje poslušali — in nato so odšlL
Ne vem, čemu so ee nekateri tako vznemirjali zaradi onih par beograjskih boljševikov, ki so hoteli terorizirati vee kongres, če se ni v Subotici obsodil njih nastop, ne veni, česnu se je toliko obsojal nastop od nasprotne strani, ki je izrabila priliko, da jim je dala svoj odgovor.
Orožnlštvo je torej zavarovalo dvorano in pojedina se je nemoteno nadaljevala do pozne ure.
Slučaj pa je nam živo predočO, kam plovemo, kakor je sploh bfl vee novinarski kongres živa Blika današnje Ju-eroslaviia.
piidri&ae Pravflnlfcr. To' bo' veeefje mfc-
jlovata!
Vprašanj bolj podrejenega pomena, kar foT n. pr. tako zvanih internacijonalnih floločb, ki so istotako urejene po naj-gtarSih vzorcih, se tu niti ne dotaknem.
TE2K0ČE DISKUSIJE.
Ze fe teh navedb, kakor nepopolne so, dedi, da je ne samo pričakovati, ampak tudi želeti najživabnejše diskusije, v katero pa vstopamo zaradi pomanjkanja motivov zelo nepripravljeni in neorijen-tirani, Z ustnimi pojasnili pri parlamentarni obravnavi .se tudi ne bo dalo izpopolniti vse, kar se običajno pove v motivih, tudi če bi imel gospod minister trikrat toliko ljudi krog sebe, kakor jih ima, ne glede na to, da bi na ta način Ves materijal pri pomanjkljivosti naše iz-vestiteljske službe ostal tako dobro kot rezervatni akt za gospode poslance, do-Sm najboljši parlamenti na svetu sami ne verujejo več, da imajo v strokovnih vprašanjih izključni »poklic za zakonodajo*. Če .se torej gospod minister naknadno ne odloči za publikacijo, potem
ne Sme zameriti, de bodo strokovna kritika, gospodarske ln stanovske korpora-cije zahtevale, da se jim di dovolj časa ln prilike, da same pridejo na pravo sled, kakor vedo in znajo. Da bo pri tem gospod Kumanudi moral preslišati marsikateri očitek, ki bi si ga bil z motivi lahko prihranil, je njegova stvar. Javnosti pa bodi rečeno, da .se tako radikalna davčna reforma ne dela za eno leto, marveč za daljšo dobo že zaradi neizogibnih organizatornih stroškov, ki so z 10 milijoni dinarjev, proračunjenimi samo na zemljarino, še za to prenizko taksirani, in da gospodarstveni organizem ne prenese takih izprememb vsak hip, je tudi jasno. Zlasti pri nas, kjer se menda, najbolj razburjamo za izenačenje, je treba pomisliti, da se dado neenakomerno-Bti — če obstoje — odpraviti le na ta način, da se pregraviranim pokrajinam nekaj odvzame in natovori drugim, da se pa za tako reformo tisti, ki bi doplačali, ne bodo poganjali z enakim navdušenjem kakor tisti, ki bi profitirali ali si vsaj domišljajo, da bodo profitirali.
Pozor!	Dr. K. Š.
Kulturni pregled
Pred sezono
Hram slovenske Talije se zopet odpira, kakor navadno z raznimi obljubami in na-riami. Drugod se je sezona pričela že v polovici septembra, Ljubljana prihaja z začetkom oktobra. Repertoar je sestavljen in je bil že objavljen, angažma je pvečine izvršen in abonma menda tudi.
Po zaključku lanske sezone je bilo Vse naše časopisje enega mnenja o tem, :da so se slovenska in jugoslovanska dramatična dela upoštevala premalo. Dr. A. Remec je pisal v »Slovencu«, »da je »Narodno gledališče* svoj program glede domače drame izvedlo neznatno...» «Res Je, da naša drama dela šele prve stopinje. Vendar ne bo nikoli škodila, če se li bo zapiral pot na oder tako, kakor Shakes-pearjev ni med peščico slovenskih avtorjev, ki pišejo za oder, vendar Je med njihovimi deli že sedaj tudi takih, ki so za naše ljudstvo najmanj tolike važnosti kakor nekaj nemških in čeških del, da o drugih ne govorim, ki so se igrala ob raznih jubilejih in brez njih.* — »Da goji naše gledališče domačo dramo v prvi vrsti, je tudi zahteva slovenskih avtorjev. Kako naj si dramsko slovstvo pri nas opomore, če se bodo dela posameznih avtorjev igrala takrat, ko se Jim bodo pisali že nekrologi? Kje naj se umetnik uči, če svojega dela ne vidi v neprizanesljivi luči za rampo? Drama, ki ostane ne-igrana, je melodija, uklenjena v mrtve note. Najelementarnejša pravica umetnikova Je, da hoče besede tam, kamor delo po svojem bistvu spada, pri dramskih delih torej na odru. Kdor mu to pravico brani, mu dela krivico, pa naj se še toliko opravičuje, da delo ni za oder? Kar je igrivih slovenskih del, naj se igrajo, drugo bo opravila kritika, publika in čas.*
«Gledališče ni samo sebi namen. Samo sredstvo je, da gradi po svoje ob zgradbi narodne kulture.»
Tako eden iz mnogih.
V »Slovenskem Narodu* je pisal Ivan Poderžaj istotako: «Kako naj se razvije slovenska dramska umetnost, ako avtor ne vidi na odru svojega dela, o katerem je prepričan, da sme pred publiko?*... »Sedaj slovenski avtorji menda ne stradajo, pa vkljub temu ne morejo videti svojih del na odru, ako slučajno ne najdejo »razumevanja* v Mariboru.*... »Na ysak način je dolžnost vseh merodajnlh činiteljev, da odstranijo glede naše drame gotove predsodke, ki so edina resna pvira njenemu in gledališkemu razvoju.*
Podobno Je pisalo tudi »Jutro* ob zaključku sezone.
Tndi glede oper smo čitali enako debato. »Slovenci imamo že to prirojeno
slabost, da nam Je vse naše zanič, vse tuje izvrstno in s tem predsodkom sodimo svoje dostikrat krivično. Naša dolžnost pa je, da podajamo svojim skladateljem možnost, da nas seznanijo s svojimi deli; pri tem moramo gledati le na delo in ne na osebo. Kar Je dobro — tudi pod-črtavam besedico dobro — in izvirno, imej prvo mesto na našem odru.* Tako Je pisal Severin v »Slov. Narodu*. Pa tudi od strani uprave smo čuli enake misli. Takoj izpočetka je stalo v »Gledališkem listu* napisano:
»Narodno gledališče se zaveda svoje naloge, da mora gojiti v prvi vrsti domačo, potem sploh slovansko in slednjič svetovno dramo.*
Istotako se je glasil program novega intendanta:
»Kdor me pozna, ve, da bom vedno stremel za tem, da gojim kolikor mogoče čisto in pravo umetnost, v prvi vrsti seveda domača in slovanska dela. Uverjen sem, da se bo dalo najti mnogo lepih domačih del, ki bodo našla poln odziv pri naši publiki.*
Zdelo se nam ie potrebno pred sezono ponoviti te glasove, ki kažejo da se vsi zavedamo naloge, k! jo ima narodno gledališče do domače umetnosti.
Letos je 30 let, odkar Je dobila slovenska Talija svoj hram. Leta 1892. se je otvorilo bivše dež. gledališče. Dobo 30 let računamo eno generacijo. Generacija pred to dobo spada v čase «Citalnice». Ne škodilo bi malo pogledati nazaj! Drugod gledališča rada izrabljajo take prilike, da ponove starejši repertoar in podajo n&-kak zgodovinski pregled. Tudi za nas bi bil zanimiv tak pogled nazaj. Tak pregled se je obetal za prvo sezono po vojni — 1918.-19., a se ni izvršil. Prepričani smo, da bi se ga tudi publika ne branila. Saj opažamo povsod, celo po največjih odrJh, da se pojavljajo zopet starejše priljubljene igre. Priznajmo, da smo si s tujim in previsokim repertoarjem precej odtujili širšo publiko! Bilo bi prav, ko bi Jo privabili nazaj. Spomin na stare — lepe ali nelepe — čase, bi marsikoga privabil pogledat v novo gledališče. Marsikaj bi se šele danes uprizorilo dobro in igralo dobro.
Morebiti bi se dal »Večer v Čitalnici*, v katerem bi se ponovile kake značilne dobre stvari iz one dobe. Na to bi sledila vrsta domačih iger, ki so se z resničnim uspehom igrale v bivšem dež. gledališču. Bi vsaj videli, koliko smo napredovali!
Pred 50 leti je izšla prva slovenska drama, Jurčičev »Tugomer* (1872). Za tedanji čas nekaj velikega. In tudi dandanes še nekaj pristno našega, slavnostnega, nacionalnega. Niti drugi nimajo tako
ISpth" 3eT za slavnostne" prrflSe. Sevotfa za
oder bf bilo treba nekaj črt — posebno na koncu, pa to bi g. Sest znal že po svoje urediti.
Prihajamo s temi nasveti z najboljšim namenom: tal bi domača slovenska ln zanjo predvsem jugoslov. drama dobila na našem tyiru tisto mesto, ki Ji gre. V teh nadah začenjamo novo sezono.
S-o.
Janaček ▼ Berlina
Naše operne sezone bi se morale otvar-jati s slovansko opero.
čudno, kako težko je včasih pri nae uveeti novega neizučenega komponista. Zlasti če je Slovan. Niti Smetanova »Prodana nevesta*, ki je imela svojo premijero v Pragi že leta 1866., ni mogla priti na ljubljanski oder do 15. februarja 1894. Slovenci so pač čakali, da vprizore »Prodano nevesto* prej na Dunaju. Sele, ko je sijajno uspela leta 1893. na Dunar ju, so tudi Ljubljančanje verjeli, da je umotvor. Janačkova «Jenufa» leži v opernem arhivu nevprizorjena že nekaj let, dasi so jo peli tudi pred vojno že na Dujaaju. Sele za letošnjo sezono jo obetajo znova.
Oskar Bie poroča iz Berlina, »Prager Pressa*, da je te dni v Berlinu priredila trojica čeških umetnikov češki koncert. Zlasti je vse prijatelje moderne glasbe zanimal najnovejši, naglo zasloveli Ja-načkov ciklus «Dnevnik Izgnbljenčev». Bie primerja Janačkovo kompozicijo »svobodnemu naturalizmu, ki se goji v ruski glasbi. Tu ni zapletanja barvitih in alteriranih akordov, nego se zopet uveljavlja melodični princip, in 6icer v glasu, ki razvezuje stare narodne tone v danfjSnje občutje, ter pri klavirju, ki jemlje spremljevanje vseskozi slikovito, v jasnih, ritmično urejenih linijah prav do homfonije.* Bie meni, da bodo Janačka zelo posnemali, »ker je vsekakor epoha-leri. Ta ciklu3 s svojo mešanico radosti čutil, verske vesti, razbrzdanosti in ljubezni do domovine podaja majhno sliko sveta v tonih, ki jih še nismo nikdar slišali.*
Tako priznanje češkega skladatelja v Berlinu opozori morda tudi naše glasbene kroge na Leoša Janačka. Omenjeni ciklus zahteva pianista, tenorja, altistko in nevidnega ženskega zbora. (Glej »Prager Presse* z dne 26. septembra, str. 5.!)
rm tenor je vendarfe zatrjeval, da Je rtf-
man njegovo Izvirno delo. Nihče mu ni verjel, a avtor je padel v težko melanholijo. Nenadoma je prejel« založništvo s fronte dopis. Dopisnik je povedal, da je v mali ročni tiskarni v Svlci dal natisniti roman imenovanega pisatelja s starinskimi črkami ter ga dal datirati v Svdneju leta 1880. Storil je to iz maščevalnosti, ker ga je bil avtor hudo razža-lil. Sedaj, pred bitko, zroč smrti ▼ obraz pa priznava svoj čin! — Tako je bil avtor rehabilitiran. Gotovo je bila ta osve-
Original in plagijat
V »Večerne Češke Slovo* piše Draf: Resnično originalnih situacij je v istini zelo malo in vsa svetovna literatura je le varijacija nanje. Tu velja stari afori-zem Krausov, da ne gre za to, kdo je imel idejo prej, nego za to, kaj je iz nje naredil. Dopuščam tudi možnost tega, čemur rekajo Francozi »Fausse recon-naisance*, podzavesten spomin: avtor pozabi na dojem iz kakega tujega umetniškega dela, a po preteku časa se nanj domisli. A misli, da je to njegova izvirna ideja docela bona fide. Mnogo ljudi je, ki imajo naravnost čudovito sposobnost, prisvajati si tuje misli. To lastnost je imel baje tudi Wilde. Nekega dne je sedel z Whistlerjem, ki je izrekel duhovit aforizem. Nato je dejal Wilde: »Skoda, da ni prišlo to meni na misel.* — Whistler, ki je dobro poznal svojega prijatelja, je odgovoril takoj: »Nič ne mar raj, Oskar, to ti že še pride na misel.* Sicer pa ee zgodi resnično, da imata dva človeka skoro isto mi6el. Literatur-na in umetniška zgodovina ima dokaj ta<-kih primerov. Zelo zanimiva plagijatska histerija se je zgodila med vojno na Francoskem. Izšel je jako uspešen roman, čigar avtor je bil vseobče proslav-ljan. Naenkrat se je pojavila v novinah vest, da je roman plagijat romana, ki je izšel leta 1880. v Sidneju. Kmalu se je oglasil nekdo, ki je imel pravi izvod tega romana iz leta 1880. Toda proelavlje-
£a Izredno raflnfrana ta ena najgrfifi, Eax jih pozna zgodovina.
Tudi na Dunaju so Imeli nedavno zanimivo plagijatsko aiero. Mlad avtor je dal v odlični reviji natisniti pod tvojim imenom poglavje iz estetike Jeana Pau-la. Nihče ni tega opazil razen Karla Krausa. Avtor, ki ima sicer dobro ime, se je branil, da je storil to hotž, da bi preizkusil literarno izobrazbo strokovnjakov, čitateljev in kritikov ter da je hotel obenem opozoriti na starega avtorja, ki je tako postal zopet aktualen.
Sokolstvo — Šport
Naj še omenim, da je bil na večerji tndi znani Perz, svoj čas menda ravnatelj meščanske šole v Krškem in znan hud Nemec. Zdaj je urednik nemškega lista v Novem Sadu.
V Novem Sadu izhaja tudi nam prijazen madžarski list »Vajdas&g*. SIcer prevladuje domače in beograjsko srbsko časopisje. Novi Sad je danes še velika zmes po jeziku in veri (pravoslavni, katoliki, protestanti, nazarenci, unijati, Židi itd.). Le počasi bo srbski oziroma jugoslovenski element prevla-dal nad jezikovno mešanico.
Novi Sad hitro raste in se okoli mesta razvija živahna industrija, ki ima v okolici nekaj velikih tovaren. Ogledali smo ei novo tvornico za 6erum, ki bo eno največjih podjetij te vrste v Evropi. Prof. Konjev, bivši vseuč. prof. V Harkovu, nam je pojasnil nekaj važnih stvari; ogledali smo si laboratorije in hleve in smo se prepričali o veliki važnosti tega novega podjetja. Prof. Konjev sicer pravi, da se vrne v Rusijo, kajti Rusija — pravi — ne more živeti brez inteligence — a zavod sam bo urejen po najmodernejšem načinu. Zaposlnih je pri njem mnogo Rusov.
Kaj me je v Novem Sadu najbolj zanimalo, je bila seveda Srbska Matica. Njena hiša s*oji takoj na glavnem trgu da je ni težko najti. Ogledali smo si pisarno z dolgimi vrstami portretov predsednikov, odbornikov in dobrotnikov In knjižnico, ki hrani v sebi bogate zaklat!9 in se zdaj na novo ureja. Z njo bo združena tudi ljudska knjižnica, ki bo vršila prosvetno delo. Ta pr-ya slovan. Katica bo obhajala kmalu
svojo stoletnico; zato je v nji nekaj častitljivega, starinskega v nasprotju z modernim Novim Sadom, ki Šumi na trgu mimo nje.
V pristanišču ob Donavi stoji dolga vrsta ladij: promet je zelo živahen. Na drugi strani reke se dviga trdnjava Petrovaradin. Zelo zanimiva trdnjava rojstno mesto bana Jelačiča. Ogromna trdnjava, če hodiš po vseh teh nad-zemskih in podzemskih utrdbah. Živ spomin starih mrtvih časov. Z vrha je lep pogled po slavonski planjavi, po Fruški gori, na Novi Sad in na vojvodinsko ravan. Mestece samo je ohranjeno v svojem starem elogu. Tudi obzidje še stoji, kakor je bilo. V svetovni vojni je tu padlo mnogo srbskih žrtev. Zdaj stoje tu srbski topovi in tiho zidovje govori o strašnih časih, ki so prešli zato, da bo novemu zarodu mogoča pot v novo življenje.
Umetnost v Monakovem
Časa in pa denarja Je treba za to reč. Kdor nima niti enega niti drugega in si je prisiljen vseh dvanajsttisoč slik ln plastik (približno toliko so Jih našteli iz katalogov), ki vise po raznih galerijah in razstavah v Monakovem, ogledati v enem tednu, pride domov polmrtev od raguja najrazličnejših dojmov; če se potem spomniš doma na Monakovo, se ti bo zabli-skalo v glavi kakor futuristična mavrica, iz katere le trudoma izluščiš predstavo te ali one nnsamezne slike.
Po sokolskem zletu
Češki napredni dnevniki in sokolska glasila so prinašali obširna poročila o zletu v Ljubljani. Češko temeljitost ln smotrenost v organizaciji smo opazili že v pripravah za zlet. Sokolski Vestnik je priobčil Izčrpen popis političnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji, da je mogel biti vsak sokolski izletnik zadostno poučen o naši državi. Izletna komisija je zahtevala od vsakega izletnika izkaznico, da je poslušal predavanja o Jugoslaviji v svojem ali v enem bližnjih društev. V vseh večjih društvih, kjer je bilo več izletnikov so se vršili tudi jezikovni kurzi za slovenščino ali srbohrvaščino.
Češki listi pišejo z velikim priznanjem o zletnih dneh. Povdarjajo zlasti, kolik pomen za nacionalno vzgojo v smeri ožje zveze med Jugoslovani in Čehi Ima dejstvo, da so poslali Čehi prvič izven svoje zemlje tudi svoj naraščaj. Kritiko o sestavi prostih vaj za zlet je rahlo čutiti Iz poročil. Popis razstave je kratek. Češka kritika tudi ne odobrava, da so bili v slavnostni sprevod uvrščeni tudi taki telovadci v telovadni obleki, na katerih še ni videti blagodejnega estetskega vpliva telovadbe. Tu bi smela biti le izklesana telesa starejših telovadcev, ki naj pokažejo občinstvu blagodejne posledice sestavne in redne telovadbe.
Mednarodno tekmo popisujejo v vseh podrobnih fazah. O jugoslovanski vrsti pišejo jako simpatično in odkrito priznajo, da so jim Jugoslovani najbolj resni tekmeci v bodočih mednarodnih borbah. Z bolestjo se dotikajo uradnega protesta jugoslovanske tekmovalne vrste glede štetja časa pri teku. Ta protest Imenujejo grenko »pilulko*. Izid tekme pa slavijo kot zmago Tyrševega slovanskega sokol-skega sestava nad telovadnimi sistemi zapadne Evrope. Načelnik C. O. S. dr. Vaniček pravi: »vse eno nam Je, ali bi zmagali Jugoslovani ali mi; glavno je, da je v tej tekmi zmagal slovanski sokolski telovadni sistem.*
Kot zmagalca sta na prvem mestu Čeh Pechaček in Slovenec Šumi z enakim številom točk. Na drugem mestu je Stane Derganc (Sokol I. v LJubljani), na tretjem dr. Klinger (Čeh).
Manifest kralja Aleksandra prlobčujejo češki listi dobesedno.
Veseliti se moramo uspehov našega So-kolstva, o katerem smo prepričani, da bo hitel z urnimi koraki za svojimi brati na severu. V telesni tekmi smo se jim približali, v sestavnosti organizacijskega dela v različnih področjih sokolskih nalog pa seveda še daleč zaostajamo. Naša sokolska literatura, naše prosvetno delo je še v povojih, naš .vzhod In jug šele .vstajata.
Z občudovanjem moramo gledati na češko Sokolstvo. Imajo sicer tudi močne nasprotnike, toda ljubezen, zvestoba in požrtvovalnost premagajo vse. Obisk v toliko tisočih pomenja zavednost in globoko voljo služIti ideji, narodu in moči vseh Slovanov.
Vojteh Valenta o ustanovitvi Južnega Sokola
V pozabljeni jubilejni knjigi »Petin-dvajsetletnica Sokola — 1863. do 1888.* (brez navedbe izdajatelja in tiskarne) sem našel Vojteha Valente životopisno črtico o Stevu Mandiču (z lepo Bliko), prvem društvenem učitelju. Tu čitam, kje je bil ustanovljen naš prvi. Južni Sokol. Valentr poroča:
»Zborovanja pod milim nebom na Koširjevem vrtu v Prulah, pri katerem smo sklenili ustanoviti telovadno društvo Južni Sokol, se je udeležil tudi Stevo Mandič in bil z vzklikom izbran za naje ga društvenega učitelja. S plamtečimi očmi je sprejel radosten to izvolitev ter zvest ostal »Sokolu* in vedno vnema) mladino za telovadbo in borjenje do zadnjega izdihljaja. tudi v onih hudih časih, ko so jeli strahopetneži zapuščati društvo. Uspehi njegovega pouka so bili sijajni: Ljubljanski Sokolci so bili kmalu na daleč znani kot čili, izvrstni telovadci .. . Izdihnil je svojo blago dušo dne 25. novembra leta 1880. . . .»
Kakor Vojteh Valenta, ki je bU mag. blagajniški uradnik in končno blagajnik, je bil tudi Stevo Mandič od leta 1859. mag. uradnik. Valenta poroča, da je bil »magistralni kancelist, kar je ostal do smrti*.
In ker sem navedel že dva odlična narodna delavca — ljubljanska magistra-tovca, naj dostavim še ime tretjega. V tej lepo opremljeni knjigi albumske oblike je tudi 43 strani obsezajoča zgodovina ljubljanskega Sokola, Spis je vzorno temeljit ter je prinesel neštevilo zgodovinsko važnih dogodkov in zaslužnih imen, statističnih podatkov in zanimivih podrobnosti. Ob jubileju 601etnioe našega Sokola smo prezrli to knjigo. Marsikaj zanimivega bi bili lahko črpali iz nje. Tako pa naj naknadno povem, da sta to lepo, pozabljeno knjigo napisala s pravim sokol-skim domoljubnim žarom Evgen Lah in Vojteh Valenta, ustanovitelj Glasbene Matioe v Ljubljani.	Fr. G—r.
Iz poslovnega odbora
L. N. P.
Od sile Je res te robe v Monakovem. V Gliptoteki na primer — to je lepa stavba v stilu grških templjev, nasproti ji stoji čisto podobna nova državna galerija, sredi med obema pa še Propileje, tako da se čisto grško počutiš v tistem delu. No, v Gliptoteki stoje črnomarmor-nate in bazaltaste egiptovske plastike od XVIII. dinastije do Avgusta, potem grške od arhaične dobe do III. stoletja, dalje rimske, etruščanske itd Tam imajo kipe z eginskega timpanona — vse polno ljudi, ki se grdo more, zabadajo in koljejo, zraven se pa tako ljubo smehljajo s tistim arhaičnim, prihuljenim smehom, pa na svoja telesa pazijo, da vedno ohranijo lepe gladke linije v gibih in da se ne vidijo
mišice izpod kože... Čudni ljudje so bili stari Grki... Potem tenejski Apolon, tista znana Cerera, par Vener, Rondaninije-va Meduza, katero Je Goethe opeval, ln barberijski favn, vse mogoče Je tam. Ce hočeš videti še slavne grške vaze, vidiš rdečečrnih piskrov do desettisoč v kleti stare Pinakoteke, kjer so tudi tanagraj-ske sohice in igrače, sploh miniaturne plastike. Romanske, otonske, gotske ln-terijere, skrinjice, pohištvo, umetno obrt, vse do empirja in »Bledermeierja* tiči lepo v bavarskem narodnem muzeju, kjer so vsako izmed 120 dvoran aranžirali v drugem stilu z originalna opravo. Če se kapriciraš na vzhodnoazijsko miniaturno plastiko, jo imaš vse polno v neki mali galeriji na BrUnnerstrasse, kar se pa tiče slik, Jih ie pa gotovo vse preveč.
V stari Pinakoteki, ki je največja In najimenitnejša monakovska lerija, so zbrali oC predgiottovccv pa do Daumier-za vsako dobo. šolo, in stil vsai oo ne-
kaj lepih eksemplarjev. Gotski, renesančni ln baročni Holandci so tam dobro zastopani, italijanska renesansa srednje.
Tlzian in njegovi imajo posebno dvorano, Rembrandt in Durer sta dobro zastopana, še bolje Van Dyk, sploh, težko si izmisliš ime iz zgodovine, ki ne bi tam stalo vsaj pod eno sliko. Najbolj pa so tam založeni z Rubensi. Vse njegove velikanske reči imajo, »Sodbo*, »Apokaliptično ženo*, »Amaconke*. »Boj z levi*, »Slleno*, cel kup portretov, »Angeljčke* — o to mrgoli stegen in bokov ln kolen in hrbtov, iz kota vsake slike pa gleda nagajivi obrazček Helene Fourment. Rafaela so v Pinakoteki modro obesili poleg Perugina, eh, Rafael je včasih užival več ugleda, kakor danes! Silen vtis napravijo v barvah žametne Van Dvkove madone. Kar tope se od mehkobe in zdi se ti, da diše po čokoladi. Zunaj nekje med manjšimi slikami vise nekatere Goyeve in dve Grecovi sliki. Ena Izmed teh dveh, »Sv. Jakob*, napravi čisto moderen vtis, in sicer tako močnega, da ne moreš zlepa Izpred nje. Desno polovico glave ima sv. Jakob tam na prvi pogled višjo kakor levo, vsa kompozicija je na ta način premaknjena in vendar je vse čisto pravilno risano, kakor moraš ugotoviti po daljšem prevdarku. Tako inteligentnih slik in močnih, kakor Je tista, Je še pri modernih malo, vsaj za naš današnji okus.
Nova Pinakoteka je posvečena po večini nemškim romantikom, klasicistom, realistom Itd. Kaj je omlednejšega na svetu, kakor takle oblizani nemški klasi-cist? Tam je človek hitro gotov. Boeck-lin, no, Boecklin — Ima še nekaj na sebi, naiboli pikantne stvari sr tam morda še
(Službena objava.)
Verificirane so prvenstvene tekme. L. A. S. K. — Svoboda Ljubljana 4 :2, Slovan — Slavija 7:2, Slovan — L.A.-S. K. 3:1, Svoboda Moste — Slavija 5:0, Slovan — Svoboda Moste 4:1. M. A. K. — Svoboda Maribor 2:2.
Radi sirove igre pri prvenstveni tekmi Svoboda Moste — Slovan se opominja S. K. Slovan. V ponovnem slučaji' se bo proti klubu kazensko postopalo.
Dopis 8. K. Sparte gle<Je prepustitve igrišča za prvenstvene tekme se vzame na znanje ter se pristane na stavljene pogoje, t. j. 10 odstotna brutto inkassa kot odškodnina za porabo igrišča.
Vsi klubi, ki bodo igrali prvenstvene tekme na igrišču Sparta — Primorja, m morajo začrtati igrišče sami. Kateri klub to napravi določi poslovni odbor ter objavi to potom službenih objav. Klub, kar
tri ali štiri Daumierjeve slike, med njitr" znani »Don Ouichot*.
V novi državni galeriji so moderni Nemci kakor tudi irancoski klasični impresionisti zelo lepo zastopam. Trflbner, Corlnth, Habermann, Leibl, Lenbach, Lie-bermann so zastopani z dobrimi stvarmi, Marees, oče moderne, ima svojo dvorano Itd. Marees napravi vtis samo, če vidiš v njem prvega, ki je začel razglabljati o problemu prostora in trodimenzlonalne-ga slikanja. Ce bi ne bil! med vse tiste lepe Trflbnerjeve ln Lenbachove portrete postavili Hildebrandtovlh plastik, za naš okus neznosnih, po Fiedlerjevi estetiki dišečih, izlizanih stvari, bi se človek v gorenje Nemce skoro lahko zaljubil.
Tudi Francozi so prav dobro zastopani. Monetov »Most* visi tam, Manetov »Zajtrk v ateljeju*, potem en Pisarro, nekaj Corotov, sredi dvorane pa čepi na tleh Rodlnova »Čepeča, - kaj hočeš več? O. pa še več imajo. Gauguina spoznaš že od daleč: Deklice z otoka Tahiti, velika slika, ki je lepo dekorativna, sicer pa dosti prazna in bolj imenitna kakor «lepa»; zraven visi Goghov lastni portret, potem »Solnčnice* in znani »Pogled na Arles*. Od Oogha pričakuješ dosti več vtisa, če poprel v barvah še nisi nobenega videl. Neki svetlozelenkast dojem zapuste njegove reči v človeku, v tistih Intenzivnih barvah in »živečih* linijah pa ne najdeš več posebnega ugodja. Današnji so nas z vsem tem že preveč razvadill. Podobno je s Cezannom. Danes vsak več pričakuje od njega in ko vidi njegove stvari, o katerih Je najmanj že vsak nemški in francoski umetnostni zgodovinar napisal vsaj en članek, če že ne knjige, se zdi človeku
terf S tej odredbi ne Sledil, m kaznuje
X, denarno globo.
Dopis 8. K. Jadrana z dne 18. septembra se vzame na znanje ter ostane vsled tega verifikacija Cuk Franca za L. A.-S. K. veljavna.
Opoiarjajo se vsi klubi v področju HN. P., da pošiljajo v verifikacijo prijavnice, izpolnjene z lastnoročnim podpisom prijavljenega igralca. V nasprotjem slučaju se take prijave ne bodo npoštervale ter ee bo postopalo najstrožje proti tajniku dotičnega kluba.
Igtotako se opozarjajo vsi klubi, da ne Bmejo nastopati z igralci tujih klubov kot goeti v lastnem moštvu, tudi ako se i dotičnim klubom sporazumejo, brez predhodnega dovoljenja podsaveza. Klub, ki bi te odredbe ne upošteval, se 1» kaznoval po obč. prav. J. N. S.
Prijavljeni so za S. K. Primorje: Bre-gar Franc, Pretnar Kazimir, Vrančič Stanko in Zargaj Stanko; za S. K. Svobodo Ljubljana: Šimnovec Josip; za S. K. Svobodo Maribor: Kokol Hinko. Tajnik H.
Iz kazenskega odbora L. N. P.
Po § 15. o. p. J. N. S. se kaznuje Klip-tftatter Franc, član S. V. Rapid, z enoletno prepovedjo dostopa na vsa igrišča |v področju L. N. P. radi nepristojnega Obnašanja kot reditelj napram sodniku pri prvenstveni tekmi Maribor — Rapid. Zabrana traja do 21. julija 1923. Po § 13. točka 4. o. p. J.N.S. se kaznuje igralec Brcar, član S. K. Svoboda Ljub-jana, z 4mesečno zabrano igre od 10. septembra 1922. do 10. januarja 1923. radi nepristojnega obnašanja napram sodniku pri prvenstveni tekmi Svoboda Ljublja-na — L. A. S. K.
Radi sirove igre se kaznuje igralec Mihelčič A., član L. S. K. Slavije, s strogim ukorom radi sirove igre po § 13., točka 9. o. p. J.N.S. Dvigne se zabrana igre igralcu Lederer K., članu S. V. Rapid.	Tajnik n.
Jesenske konjske dirke v Mariboru
Poročali smo že, da le proslavilo Mariborsko dirkalno društvo svojo 401etnico 1 lepo uspelimi dvodnevnimi dirkami, ki so se vršile na Teznu pri Mariboru v prošlo nedeljo in torek. Udeležba je bila za naše razmere naravnost sijajna, saj so bili zastopani vsi dirkalni hlevi Iz zapad-ne polovice države, posebno častno zlasti hrvatski in slavonski. Ker so bile nagrade nizke, je jasno, da je Igral prvo ulogo družabni in športni moment, a tudi simpatije, ki si Jih je daleč na okrog pridobila ta naša agilna športna organizacija.
V	naslednjem prinašamo kratek potek ln najvažnejše rezultate dirk obeh dni
Nedelja, 24. septembra.
Dirka Karla Pachnerla: 1800 m, prva nagrada 2500 K. 10 konj. Zmagal je z lahkoto 71etni konj »Sarajevo* g. Koniga (Celie), ki je dosegel rekordni kilometrski čas 1 -.27; drugi je bil 71etni »Leon* g. Funka, tretji »Jirka* istega lastnika.
Varaždinska dirka: 2000 m; 1300 K, prijavljenih 26 konj. Dirkalo se je v dveh oddelkih. V prvem je zmagala 31etna «Sil-yl]a» Iz znanega turniškega hleva s kilometrskim časom 1:41.5, v drugem pa 61etna »Lisette* g. KOniga s kilometrskim časom 1:35.5.
Kmečka dirka (Blati): 2000 m; 1500 K; 6 konj. Zmagala je 31etna koketka gosp. Bunderla (1:49); nekateri drugi starejši konll so dosegli sicer boljše kilometrske čase, a so imeli večjo razdaljo in so zato plasirani slabše.
Dvovprežna Rossmanitova dirka: 2800 metrov; 1500 K, 18 parov prijavljenih. Sijajna tekma. Zmagal je g. Fillpič s svojo »Norico* ln Rosenbergovim »Ljubomi-rom*.
V	dvovprežni konkurenci je dobil prvo nagrado g. Filipič z Istima konjema, v novprežni pa g. Helfried Rossmanit.
Torek, 26. septembra.
Dirka za Bombellesovo darilo: 2000 m; 1300 K, prijavljenih 24 konj, tekmovalo
15 V ČtoK oO&IBE Vppfcm fr tMjptfi
31etna kobilica »Mutzek* grofa Jankovi-
cha s kilometrskim časom 1:47, v drugem pa »Lisette* g. Koniga 1:37.5.
Beogradska dirka: 2500 m; 1500 K, 11 konj prijavljenih, 7 dirkalo. Prvi 9letn! Lord Jubilar g. Fleischerja 1:34.
Zagrebška dirka: 2000 m; 1500 K, 18 prijavljenih, samo 4 dirkali. Prvi »Sarajevo* g. K5niga s kil. časom 1:31.5.
Dvovprežna pogojna dirka le morala radi pomanjkanja časa odpasti.
Jubilejna distančna dirka na 18 km se je dirkala na progi Tezno — Fram —
Tčzfco. Prtfavfjenffi VHfe ft *wntfcov, dirkalo lih le 7. Dirka ie bila višek prireditve. Prvo darilo (10.000 K) ie dobil g. Gerber iz Starega Veržeja s 51etnim »Po-lidorjem* In 71etnlm Orodkom, ki je vozil 33:26 in dosegel kilometrski čas 1:51.4. Drugo nagrado (6000 K) sta dobila »Via-tor* in »Vegset* g. H0genwartha, tretjo pa četverovprega grofa Jankovlča Flotte — BarbI Ilona — Ida. Posebno ta četverovprega je vzbujala splošno pozornost in je dosegla nad vse povoljnl kilometrski čas. Vsi konji so dospeli kljub slabi cesti na cilj sveži in v dobri formi.
Gospodarska vprašanja
Vtisi z zagrebške vinske razstave
Skoro ob istem času smo imeli letos v Jugoslaviji tri vinske razstave in sicer v Ljubljani, v Mariboru in v Zagrebu, en dokaz, da iščemo tu, kakor tam, novih možnosti delati za naša vina reklamo j
tarstvo primerno Izboljšati, bo lahko vsak čas tekmovalo s svojimi proizvodi na svetovnem vinskem trgu. Pa tudi za nas vinogradnike Izven Hrvatske, posebno za nas vinogradnike v Sloveniji, naj bodo ti uspehi bodrilo, da se poslužujemo v večjem obsegu in z večjo vnemo umetnih droži v našem kletarstvu, ki bo-
možnosti de lati za na a vma r	^	^ mnogo pripomogle k boljšemu
ter jih spraviti na vinski trg! Ljubljanske ,	Ta,vitku na5ih vin, poseb-
ysega tega skoro malo preveč... No, Ce-zanne Je bil svoje čase — pač Cezanne, Ugaja seveda tudi še danes, toda danes so ga moderni, mislim resni sodobni umetniki, vsaj že davno prebavili. Po modernih razstavah najdeš vse polno ce-zannovcev, če ga ne posnemajo v kolo-ritu. Jih je pa vsaj polovica »rešila* plastični ln prostorni problem kakor on. Hodlerja je zanimivo videti v barvah, katerih si človek kar ne more predstavljati, če vidi njegove risbe samo v reprodukcijah. Najekstremnejša slika v tej galeriji Je Kokoškova «Gorska pokrajina*, strašno zelena in kričeča stvar, neke vrste konsekvenca iz Gogha.
V zbirki plastik preseneti Stursova »Eva*. Kako je ta zašla v nemško galerijo, v družbo Metmierja ln Maillola? Meunler, ta bo, mislim, vedno učinkoval, dočim Je Rcdin že danes skoro zopern. Najmodernejša stvar med plastikami sta dva portreta Edwina Scharfa iz dobe, tik preden je začel konsekventno »kubizirati*. V profilu izgledata tista dva portreta čisto egiptovsko, vendar lepše ln pametnejše, mislim, brona sploh ni tr-^oi« obdelovati. kakor ga zna ta. Gladke, skoro Že geometrične oblike, valj, krogla, pa vendar vse tako silno prllagodeno strukturi materiala in tako enostavno. Med plastikami risi tudi nekaj Rodinovih skic, risb s tušem in osenčenih s sepijo. Bliskovito hitro Izvršene slike, kakor Je bila hitra misel, ki jih Je vdihnila. Polet, tisti francoski, tipični, bohemski, rafinirano Konjajoa — tam ga je dosti!
Drugi* o hipermodernih,
razstave žal nissm imel prilike videti, zatorej je ne morem presojati. Presojo mariborske razstave prepuščam kakemu drugemu neprizadetemu strokovnjaku in le glede zagrebške razstave naj mi bo dovoljeno, da na kratko reagiram.
Zagrebška vinska razstava, ki jo je priredilo »Hrvatsko-Slavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu*, Je bila gotovo najobširnejša prireditev te vrste sploh. Nahajala se je v glavnem paviljonu *Za-grebačkog velikog sajma*, ki je za enake prireditve in bilo bi tudi še v mnogo večjem obsegu (priporočam ta paviljon merodajnim krogom, ki nameravajo prirediti veliko vinsko razstavo za celo Jugoslavijo) Imenitno usposobljen. Tukaj je prostora za poljubno veliko oddelkov ln za čim popolnejšo razvrstitev vseh v Jugoslaviji pridelanih vinskih proizvodov.
Naravnost idealno rešili so pa prireditelji zagrebške vinske razstave zadevo poskušanja vin na ta način, da so v sejemskem redu predvideli ln ločili od 1.) Poskušnje vin za vinske trgovce ln strokovnjake, 2.) Poskušnjo vin za širše sloje interesentov. Za strokovne vinske poskušnje so bile določene predpoldanske ure, za širše kroge zanlmancev pa popoldanske. S tem se je na enostaven način oskrbelo za strokovne poskušnje neobhodno potrebni mir. Ta princip ločitve bo treba v prihodnje pri vseh vinskih razstavah in vinskih sejmih strogo izvesti, da ne trpi glavni smoter vseh takih prireditev, privabiti vinske kupce od blizu in daleč, da se informirajo o kvaliteti razstavljenega blaga in si nabavijo potrebne množine vina na podlagi razstavljenih vzorcev, — in še le v tem trenutku bodo vinske razstave In sejmi dosegli svoj pravi cilj, ko bodo vinski trgovci, krčmarjl in prekupovalci brezlzjemno smatrali za svojo dolžnost, da take prireditve posečajo.
Seveda z druge strani se pa ne sme od takih prireditev izključiti tudi drugih interesentov. Tudi tem mora biti dana možnost, da se informirajo o kvaliteti razstavljenega vina. Tu jim naj bo šola, v kateri se učijo spoznavati nepokvarjeno, pristno blago, da ga potem zamore-jo zahtevati v lokalih, katere posečajo.
Vinske razstave so danes zelo dragocene prireditve in tudi v svrho saj delnega kritja stroškov je neobhodno potrebno, da so čimbolj obiskane. Obisk pa bi ostal seveda minimalen, če bi se omejil le na vinske kupce ln strokovnjake, zatorej morajo In bodo morale biti po-skuSnje vin, ki tvorijo največjo privlačno silo za poset vinskih razstav, na razpolago vedno tudi Interesentom iz širših ljudskih slojev.
Kar se tiče razstave same, se Je dobilo poskušnje v 16 »kušaonicah* in sicer v 5., vina od producentov, v ednajstih, vina od raznih vinarskih zadrug in vinskih trgovin. Producentov se je udeležilo 92, vsaki s po več vrstami vina. V razstavo •» se sprejela vsa vina, tudi bolna in taka z napakami in to — po mojem mnenju — nI bilo dobro. Od takih prireditev bi se morala principijelno izključiti vsa vina, ki niso popolnoma zdrava ln brez napak in sicer iz dveh vzrokov: 1.) ker vendar ne gre, da bi se delala reklama za vina, ki kvarijo renome dotičnega vinskega okoliša in 2.) ker bi morali poset-niki takih prireditev biti v naprej zasi-guranl, da je, kar se jim tam nudi zajamčeno pristno, zdravo in brezpogreš-no. Ne glede na to, pa je bilo razstavljenih na zagrebški razstavi obilo prvovrstnih vin, ki so se odlikovala po svojem čistem Izbornen okusu in sortnem bu-keju, kakor se Jih dobi le pri umnem kle tarstvu.
Najinteresantnejša pa Je bila zbirka vin v »kušaonlcl* drž. gospodarskih zavodov in med temi iz »zemaljskog dobra Božjakovina*. Vina iz tega zavoda (tra-minec, drobna graševina, laška graševi-na. beli burgundec, modra framkinja, sil-vanec, kraljevina in namizno) so povre-ta z umetnim kvascem «Ay» iz Francije p. d vodstvom ravnatelja kr. onoložkega zavoda v Zagrebu, g. prof. Kaitnera. Ta vina iz letnika 1921. so nenavadno popolno razvita; so toll čistega svežega, ljubkega ln prikupljivega okusa in toll karakterističnega sortnega bukeja, da jih moram šteti k najboljšemu, kar sem imel priliko kedaj poskusiti. Odkrito čestitam gg. strokovnjakom omenjenega »dobra* in sp^lieino g. prof. Kaitnerju na teh krasnih usp.ših, ki nas navdajajo z najlepšim! upi v bodočnost Če bo vedelo hrvatsko-slavonsko vinogradništvo te
in hitrejšemu razvitku naših vin, posebno v slabših vinskih letinah, kakor to dokazujejo že dosedanje poskušnje na mariborski vinarski šoli.
Doseženi uspehi vrenja z umetnih kvascem pa naj bodo tudi opomin naši vladi v Beogradu, da uvede čim obširnejše zi-stematične preskušnje vseh že znanih umetnih vinskih droži na vseh svojih vinarskih zavodih, kakor tudi, da ustanovi čimpreje posebne oddelke za gojenje umetnih droži iz domačih vinskih vrst na vseh svojih kmetijskokemičnih zavodih.
Vinarski ravnatelj Puklavec.
kakšne namene Je zasledovala, na pod- |k3 prihajajo v Ljubljano, od katerih naj lagl kakšnega statističnega gradiva, brez j bi se učili, dobimo običajno le izmeček.
katerega si sploh ne moremo misliti, da 'Dvig produkcije mesnih izdelkov bi b9 se da temeljito ln brez škode za gospo--zelo priporočljiv, ker se s tem konsu-darstvo In erar to težko vprašanje rešiti, mentu zelo olajša in poceni prehrana, temelji predlog reforme. Ob takih okol- Samo ob sebi umevno se 6ine spraviti v nostili je premotrivanje silno oteženo, tržni promet samo prve vrst« blago vsled
Zategadelj je treba, da se da zbornicam zadosten čas, to je vsaj do 31. oktobra, za zaslišanje interesentov in za sestavo kolikor mogoče izčrpne izjave. Usojamo se potemtakem ponoviti nujno prošnjo, da se zakon prej ne obravnava v parlamentu, dokler ne dojdejo podrobne izjave zbornic.
K tej prošnji pa pristavljamo še drugo nujno prošnjo. Čuje se, da se namerava ta predlog v najkrajšem času uzakoniti in sicer po zakonodajnem odboru. Skoro ne moremo verjeti, da bi se tako važen zakon obravnaval ln rešil po skrajšanem potu; ako pa ta namera v resnici obstoji, nujno prosimo, da se namera opusti In zakon razpravlja ln reši po rednem parlamentarnem potu.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza trgovskih gre-mijev in zadrug za Slovenijo v LJubljani. Gremij trgovcev v Ljubljani. Slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani. Zadružna zveza v Ljubljani. Društvo bančnih zavodov v Ljubljani. Zveza jugoslovanskih hranilnic. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubliani. Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov v LJubljani. Odvetniška zbornica v Ljubljani. Notarska zbornica v Ljubljani.
velike opasnoeti teh izdelkov za človeško zdravje. Glede klobas se priporoča občinstvu vsled velikega preostajanja mesa na trgu veliko pozornost. Perutninski trg je primeren, kvaliteta blaga pa slaba, ker ni pri nas še razvita vzorna reja perutnine v prvi vrsti vsled pomanjkanja in draginje krmiL Divjačine in rib letos na trgu ni skoro nič. Cena mleku 12 K liter; glede kvalitete vlada stara mizeriia. Moka se konstantno drži na ceni 80 kron za š. 0 v detajlni razprodaji. Konkurenca amerikanske moke bi bila tu izredno občutna, ko bi se posrečilo spraviti večjo množino blaga v Ljub-jano.
K načrtu novega zakona o neposrednem davku
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 28. septembra 1922. povabila razne korporacije in organizacije na zborovanje, da zavzamejo stališče k načrtu zakona o neposrednih davkih. Po daljši razpravi se je na številno obiskanem shodu soglasno sklenilo na odločilna mesta predložiti naslednjo spomenico:
Dne 11. t. m. Je sopodpisana Trgovska in obrtniška zbornica prejela od generalne direkcije neposrednih poreza en iztis »predloga zakona o neposrednim porezi-ma» na vpogled z opombo, da se je predložil parlamentu v odobrenje. Podpisane korporacije in organizacije, zbrane po svojih zastopnikih na zborovanju dne 28. septembra 1922 pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se usojajo predvsem izraziti svoje veliko obžalovanje, da se je proti izrecni določbi zakona o trgovskih in obrtniških zbornicah, po kateri se je zbornicam o predlogih zakonov, ki se tičejo komercijelnih ali obrtnih interesov, izjaviti prej, nego Jih vlada predloži parlamentu v obravnavo, ta za trgovstvo, industrijo ln obri ter sploh vse pridobitne kroge tako Izredno važen predlog zakona že predložil parlamentu, ne da bi bile imele zbornice prej priliko, izjaviti se o njem. Ob izredni važnosti tega zakona, ki bo globoko posegel v gospodarsko življenje cele države, so zato podpisane korporacije in organizacije pri-morane, nujno prositi primerne ukrenitve, da se zakon ne obravnava prej v parlamentu, dokler ne pridejo od trgovskih in obrtniških zbornic izjave o njem, ter obenem prositi, da se Jim da za te izjave primeren čas, da morejo zaslišati organizacije prizadetih krogov in na podlagi vsestranske proučitve predloga podati svoje izjave.
Priznavamo, da Je enotna davčna reforma nujno potrebna kakor iz političnih tako tudi iz narodnogospodarskih ozirov. Dosedanje davčne razmere, osobito uporaba petero bistveno si nasprotujočih davčnih sistemov in neenakomerna administracija mora na eni strani nujno manjšati, če ne uničevati čut in zavest državne in politične enotnosti, na drugi strani pa vsestransko ovirati gospodarski razvoj. Kakor pa Je vsega priznanja vredna težnja finančne uprave, kar najbolj pospešiti dosego enotne davčne reforme, pa je vendar smatrati za hujše zlo, če bi se ta reforma izvršila nepopolno in kvarno narodnemu gospodarstvu, kakor pa, ako se z reformo še počaka dotlej, da tudi oni krogi, ki naj v prvi vrsti nosijo bremena, ki jim jih naloži novi zakon, temeljito razpravijo predlog, pretresejo načela, na katerih sloni, ugotove, ali so časovne zahteve našle pravilen odmev v davčni reformi in katerih sprememb in dopolnitev je treba, presodijo vpliv, ki ga utegne Imeti novi zakon na gospodarstvo, preudarijo, ali so bremena prav razdeljena na razne gospodarske sloje ln zmogljiva, brezj škode za nadaljnji razvoj gospodarstva < in zbog tega tudi brez škode za erar, ki mu mora biti na tem da davčni zakoni ne ovirajo gospodarskega razvoja in s tem ne preprečujejo jačitve sedanjih davčnih virov in otvarjanja novih. V tem ; kratkem času, kar Je načrt na razpolago, neogibno potrebni temeuiti študij predlo-! ga na podlagi zaslišanja interesentov ni bil v toliko mogoč, da bi zbornice že danes mogle podati vsestransko Izčrpno iz-: javo. 2e prvi pregled predloga pa kaže vso naglico, s katero se Je predlog se- i stavljal,na kar kaže tudi popolen nedo-statek ali vsaj neobjava vladnega komentarja ali motivnega poročila, ki je potreben in običajen že pri manj važnih zakonih, tembolj pa neogibno potreben za tako važen zakon, kakor je ta, ki naj trajno uredi enotni davčni sistem za celo državo. Tako pa Je študij predloga silno nobenih pojasnil, kakšne
Ljubljanski trg
Ljubljanski trg je v letošnji jesenski sc-ziji precej ugoden. Množina sadja in gob je letos izredna. Tudi z mesom je trg dobro založen. Konsum svinjskega mesa je zelo reduciran vsled visoke cene 9-1 do 100 K za kg. Goveje meso prve vrste 00 do 64 K, druge vrste 42 do 50 K, tretje 36 kron. Občinstvo v Ljubljani kaže mnogo premalo kritične presoje kvalitete blaga. Vsako meso, čigar kvaliteta ne odgovarja prodajni ceni, naj se dosledno zavrne. Prodajalci se morajo strogo držati cen, katere imajo vidno označene. Telečje meso prve vrste 60 K. druge 58 kron, slanina in mast se vstrajno drži na stari ceni. Riba in sal 140 K, mast 160 K. Vpliv konkurence amerikanske masti, ki so v detajlu prodaja v Ljubljani po 120 kron kg, bi bil izredno učinkovit, če bi se preskrbelo večjo množino; posamezni vagoni pridejo premalo v poštev. Analiza amerikanske masti je izkazala čisto svinjsko mast, vsled tega se more to blago občinstvu popolnoma priporočati. Prekajeno meso stoji na starih cenah. Sunka 130 do 150 K po kvaliteti, prekajeno meso prve vrste 120 K, druge 110 kron. Kvaliteta mesnih izdelkov je zadnje čase zopet zelo nazadovala. Vzrok leži v nesposobnosti in malomarnosti naših producentov, ker jim manjka za to potrebne strokovne izobrazbe. Od tujcev,
= Mariflorski svinjski trg. Na svinjski sejem, ki se je vršil dne 29. septembra, je bilo pripeljanih 173 svinj in 1 koza. Cene: 5 do 6 tednov stari prašiči 350 do r.00 K, 7 do 9 tednov 900 do 1500 K, 3 do 4 mesece stari 1600 do 1800 K, 4 do 6 mesecev 2600 do S400 K, 8 do 10 mesecev 3500 do 4600 K, eno leto stari 6000 do 6800 K. koza 540 K.
= Pristojbina za carinske deklaracije in car. pobotnice. V zmi=lu odloka Gen. direkcije carin od 31. septembra št. 225 se imajo pristojbine iz tar. št. 205 in 206 taksene tarife po zakonu o taksah plačati samo na unikate deklaracije. Ti unikati, na katerih je, seveda, prilepljen kolek se zadržijo pri carinarnici in ji slu ž:jo kot računski doknment. Ostali primerki deklaracij (duplikati in triplikati) se ne obremenjajo z nikako pristojbino, ker služijo ali kot potrdilo o vplačeni carini, ki se izdajajo strankam, ali pa so namenjeni za drugo notranje carinsko poslovanje. Kolki iz tar. št. 207 taksne tarife se nalepljajo samo na unikate car. pobotnic (situičkih priznanic) torej na one primerke, ki ostanejo pri carinarnici. Na primerke, ki se izdajo strankam, se ne plača nikaka pristojbina.
= Dobava bakelj. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 7. oktobra 1922 ponovno ofertaino licitacijo glede dobave 5000 bakslj od smole. Predmetni razglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
i
THE BEX Os., Ljubljana

Sarulte za Cifii^etodova
ortšSSfS* l
nrvaisno-Mav^o^ ............., težaven. Ni
oisoehe primerno izkoristiti ln svoie kle- smernice ie vlada vooštevala ori sestavu
Delavni plašči
fhlaSe in bluza skupaj) za avto, moto-cikelj jako praktični se dobijo na Sv. Petra cesti it. 16.
Blana za presisho diuar.07 ii druzega noiilštua b istsirl, dslie različno plašno in iiifc za tapetnih, ssalsris itd. priporoča tsriika m/vi
b. ii E. stebrt M»
Halo! Čitajte! Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvoholes in otročkih -vozičkov, novih modelov in pnevmatike po ceni	71
„TSIBTTNA.'', tovarna dvokoles ln otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta Štev. 4.
Trgovina: Stari trg štev. 28. Sprejemajo se popravila za v polno popravo.
Prodajalka,
dobro izvežbana v manufakturi in speceriji, zlasti v kupčiji z jajci, se sprejme s 1. novembrom pri tvrdki Vinko Narat, Sv. Vid pri Grobelnem. S3-3
Prodam
voz zapravljive c in brek na
oljnatih oseh, fiiro na peresih, nepremočljivo vozno plahto, kon';sko opremo za dva konja, vse prvovrstno delo Naslov pove uprava „-Jutra". «68
Pozorl	Pozor!
Pravi ,Goiser*-levili, ževSJI za smuii ter lovski ieviji
vseh vrst sa izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici	75
Anton ia lož. Brajer
Ljubljena, Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave.
Cene solidne! Postrežba točna>
.T,— ^sP M& fE
spodnja krila, predpasniki* stezniki
pn
A. Smkovic nas!* SC. SOSS 43/IV
•jubljarsa. Mestni trs 19.
Nase domaČe zadeve
Anarhizem, Slovani in Slovenci
ffekdanll podban hrvatske deželne via-Be in današnji pravi in redni profesor na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu dr. Vinko Kriškovič, ki ie najboljši poznavalec Anglije in duha angleškega naroda, Je pravkar izdal knjigo esejev z naslovom «Anglia docet».
Zagrebški «Obzor» Je prinesel o tej knjigi zanimiv feljton, čegar uvod se glasi:
Nas Slovane obče smatrajo za anarhično pleme. To anarhično razpoloženje, ki ni pravzaprav nič drugega, nego do absurda reallziranje pojma svobode, se opaža bolj ali manj na vseh področjih življenja slovanskih narodov. V vsem smo nagnjeni pretiravati. Ta prvotni elementarni anarhizem Slovanov se ne javlja samo na političnem polju, o čemer pričajo kronike vse tam od Nestorja leto-pisca pa gotovo tja do naših dni. Ta slovanski anaThizem se javlja tudi na področju etike in morale, socijalnem in ekonomskem. Le zastopnik anarhično pre-disponirane rase je mogel ustvariti Ras-koljnikova, tega največjega anarhista etike.
Ruski nihilizem in Tolstega krščanstvo sta tudi manifestaciji anarhističnega razpoloženja. Niti ni čudež, da so kubizem, futurizem in vsi ostali sočasni -izmi — same posledice one želje, zavreči vsakršen red in razvoj, torej anarhija tudi y umetnosti — zavzeli največ terena v Rusiji, ki je še vedno najčistejši predstavnik Slovanstva. Dokaze za ta primarni anarhizem v stvareh politične narave je odveč naštevati: obilo jih Je v zgodovini vsakega slovanskega naroda. V besedah stare kronike, s katerimi so predstavniki severnih Slovanov pozvali na vlado vodje neslovanskih Varjagov: »Zemlja naša je prostrana in bogata, a ml je ne znamo vladati,» Je obsežena vsa tragedija, ki izhaja za Slovanstvo iz njegovih anarhističnih nagnjenj.
Od časov starih kronik pa do dandanes se je izpremenilo marsikaj, toda anarhistično bistvo slovanskega mišljenja še vedno ni prestalo s svojim uničevalnim delovanjem. Najzgovornejši primer nam Je današnja Rusija, a bodimo iskreni, tudi naša dezolatna sedanjost. Samo s stoletno nacionalno odgojo Je mogoče odstraniti ta anarhizem, samo resna politična vzgoja vse nacije more vcepiti narodu čut za samodisciplino, razumevanje realnega in praktičnega dela, duh pozitivizma, ki edini more prinesti uspeha v «borbi za življenje®, kateri so podvrženi narodi prav tako, kakor poedinci.
Ta nacijonalna vzgoja je borba; le na mukah, stoletnih mukah vise grozdi. Podpiranje razvitka pozitivnih stremljenj, podrezavanje in uničevanje pogubnih vej nacionalnih teženj, pobijanje nesrečnih vplivov tujstva, razvijanje pojmovanja realnosti, delo ne po abstraktnih fantaz-magorijah, nego po doseznem racionalnem idealu, to vse so pravci odgoje naroda.
Morda ni bilo momenta v vsej naši hi-Storiji, v katerem bi se toliko občutile pogubne posledice nepolitičnega odgoja nacije, in ni bilo časa, v katerem je bilo treba tako odločno pobijati in izkorenjati slabosti atavizma, nego dandanes. —
Anarhizem, Slovtanstvo in Slovenci! — Menda ie največ anarhizma v Slovencih.
Odtod naša strašna razcepljenost, nediscipliniranost, sečno royarienje, večni neuspehi.
Dr. A. fel
Mariborsko šolstvo
Maribor, dne 28. sept
Ako motrimo objektivno slovensko notranjo politiko iz zadnjih dni, moramo priznati, da se ista izčrpava skoro v enem samem boju, več ali manj prikritem, za ustanovitev, oziroma onemogočeni e mariborske oblasti. Lahko rečemo, da so v tem boju Iz umljivih vzrokov Ljubljančani v enem taboru, Mariborčani in za njimi skoro brez izjeme vsi prebivalci bodoče mariborske oblasti, v drugem taboru. Kmalu po prevratu se Je naenkrat čutila tekma med Ljubljano in Mariborom, ki je poprej sploh ni bilo In bi imeli isto brezdvomno tudi sicer, čeprav bi ustava ne prinesla samouprav in z njimi od Ljubljane neodvisno mariborsko oblast. Poleg vednega zapostavljanja, ki ga Je čutil Maribor, je namreč to tekmo povzročal zlasti močan razvoj vsega narodnega In gospodarskega življenja ob severni meji, ki pa se Je vsled številnih zaprek večinoma sam v sebi dušil. Za Maribor bo treba na vsak način večje pozornosti in podpore s strani države. Naše razmere se mi zdijo kot novo, kipeče vino, ki se ne da zapreti v sodu. Treba mu je zraka ta umne gospodarjeve pomoči, da se razvije v čisto, rujno kapljico.
To splošno sliko hočem podpreti s površnim pregledom razvoja In sedanjega stanja mariborskega šolstva, katero bom podprl tudi s statistiko, kolikor ml Je bo mogoče dobiti pri šolskih vodstvih. In ker Je postal Maribor po prevratu predvsem važno narodno-gospodarsko torišče, ki potrebuje vsled tega dobre strokovne šole, pričnem s
trgovsko šolo.
Obmejno mesto, kjer se razvija import-na in eksportna trgovina ter industrija, rabi mnogo strokovno usposobljenega uradništva in trgovski naraščaj dobre strokovne naobrazbe, ki Je Slovenci v Mariboru po prevratu seve nismo imeli. Bilo je torej skrajno potrebno, da se je 1. oktobra 1919. ustanovila v Mariboru zasebna dvorazredna trgovska šola s pripravljalnim razredom in prvim letnikom, ki Je dobila v spomladi 1920. pravico javnosti, 1. Junija 1920. pa je bila podržavljena. V šolskem letu 1921. Je imela šola že pripravljalni razred, v prvem letniku vzporednico za deklice in drugi letnik. Leta 1921.-22. pa sta Imela že oba letnika vzporednico za deklice.
V tekočem šolskem letu 1922.-23. Ima prvi letnik že dve vzporednici za deklice in drugi letnik eno, skupaj 182 učencev in učenk, slednjih 113. Okrog 50 učencev in učenk pa je moralo ravnateljstvo odkloniti, ker ni bilo potrebnih učnih prostorov in zadostnega inventarja. Učiteljski zbor šteje poleg ravnatelja Dolenca še 6 rednih in 5 pomožnih učnih moči. Nastanjena Je šola v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu, kjer Je najelo prostore od občine ministrstvo za trgovino ta industrijo, oddelek v Ljubljani, kateremu Je šola podrejena. Zanimivo Je, da je za popolen pouk na tej trgovski šoli dovolj kredita, medtem ko so se morali na srednjih šolah na vse mogoče načine utesniti.
"Statistični pregled učencev ta učenk Je v
več ozlrlh karakterističen za mariborske razmere. Učencev Je letos 69, učenk pa 113. V mestu In tudi na deželi je vedno več inteligentnega ženskega naraščaja, ki si mora sam služiti kruh ln ker absorbira učiteljišče le neznatno število, sili v pomanjkanju drugih primernih zavodov vse v trgovsko šolo. Od 182 gojencev ta go-Jenk je samo 57 trgovskih in obrtniških otrok, vsi ostali so iz drugih stanov; 86, torej največ. Je otrok javnih nameščencev, ki skušajo pri sedanji bedi spraviti svoje otroke čim prej do kruha. Nemške narodnosti Je le 27 učencev, vsi ostali so Jugoslovani. V Mariboru rojenih Je 30 odst., v političnem okraju Maribor 13 odstotkov, v ostali Sloveniji 30 odst. in 23 odst. iz Julijske Krajine. V Mariboru Je namreč zelo številno zastopan primorski element
Razmere zahtevajo, da se tej va^nl šoli omogoči še daljni ugodni razvoj ta bi bilo želeti, da se neprijetni spor z državnim ženskim učiteljiščem za prostore za obe strani ugodno reši. G. ravnatelj Do-lenec, ki mi je dal radevolje gornje statistične podatke, Je mnenja, da Je v Mariboru nujno potrebna, zlasti za moški trgovski naraščaj, trgovska akademija. Želel bi, da dobi ta ideja v interesu razvoja naše slovenske trgovine v Mariboru, ki ravno vsled pomanjkanja višje trgovske naobrazbe in tradicij še daleč ne dosega nemške, čim prej konkretne oblike. Sploh bi potrebovali v Mariboru še mnogo strokovnih šol, zlasti tehničnih, ker bomo sicer še desetletja izročeni na milost ta nemilost nemških strokovnjakov, o čemur nam kaže skrajno žalostno sliko Industrija na Teznu pri Mariboru: razen nekvalificiranega delavstva so sami Nemci ta drugi tujci.
Meščanska šola v Žalcu
Merodajni činitelji žalski so prejeli od višjega šolskega sveta v Ljubljani te dni odlok, da ostane ukinitev L razreda meščanske šole tako dolgo v veljavi, dokler zainteresirano prebivalstvo ne jamči ta dokaže, da hoče meščansko šolo v Žalcu postaviti in vzdrževati.
Ce m pa po preteku enega Meseca izkaže, da bo meščanski šoE manjkalo tudi potem kar ji je manjkalo do sedaj, namreč potrebnih prostorov za pouk in jamstvo za vzdrževanje, potem bo mogel L razred ostati ukinjen ta nihče ne ve, ako bo v bodočnosti ie kdaj misliti na popoln zavod.
Višji Šolski svet daje v odloku tudi nasvete tako glede zidave, kakor tudi glede trajnega vzdrževanja meščanske šole.
Ker ie obstoj meščanske šole v Žalcu za Savinsko dolino velike kulturne važnosti, se nam zdi potrebno, da o tem važnem dejstvu seznanimo širšo javnost — vso naše prebivalstvo Savinske doline — da bo o stanju, kakor tudi v nevarnosti za obstoj, ki šoli danes preti, informirano, da slučajno trajna ukinitev šole sploh ne bo ostala na krivdi žalskih merodajnih faktorjev temveč krivda veeb onih prebivalcev Savinske doline, ki eo na obstoja za nas toliko važnega zavoda visoko zainteresiram.
Odlok nam torej jasno pove, da je namestitev meščanske šole v sedanjih prostorih tukajšnje osnovne šole popolnoma izključena. Treba je na vsak način na sedanje šolsko poslopje vzdigniti ali na-zidati drugo poslopje ali pa prizidati, sicer ie obstoj meščan3ke šola onemogočen.
Zupan žalskega trga je v imenu žalske občine tukaj se mudečemu referentu višjega šolskega sveta g. dr. Majcenu odločno izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti, da bi žalska občina zamogla sama prenesti to veliko breme, ki bi se s tem napretilo žalski občini.
Ta njegova odločna izjava je rodila zgorajšnji odlok, ki nas je silno presenetil in razočaraL
Odločili smo se, da storimo vse, kar je potrebno, da nam ostane meščanska šola v Žalcu ohranjena.
V Žalcu se je konstituiral tozadevni odbor, ki je prevzel velevažno nalogo, da seznani širše občinstvo s sedanjim položajem meščanske šole, kakor tudi v načrtu, ki ga hoče izvesti v svrho na-Jdaljnega obstoja meščanske Solo.
Ta odbor bo v razširjeni obliki priredil prihodnjo nedeljo, t. j. dne 1. oktobra t L v Bedmih okoliških občinah, in sicer v šolah Petrovče, Pernov, Gotovlje, Griže, St Peter v Savinski dolini, Št. Pavlu in Polzeli shode, na katerih se bo razpravljalo edino vprašanje: Obstoj meščanske šole v Žalcu. V vsak navedeni kraj pošlje žalski Šolski odbor po eneg3 ali več poročevalcev, ki bodo interesi ranem udeležencem tolmačili pota in sredstva, da se omogoči zidava primernih prostorov za meščansko šolo v Žalcu.
Upamo, da bodo šolska vodstva, kakor tudi duhovščina in županstva skrbela za primerno udeležbo, da nam bo možno zainteresirati široke plasti našega naroda s tem vprašanjem, ker smatramo meščansko šolo za kulturen zavod, ki je namenjen vsemu ljudstvu, hrepeneč pr višji izobrazbi.
Nadalje bodo morale imenovane občine, kakor tudi trška občina žalska sklepati o prispevkih za dozidavo na sedar rje ljudskošolsko poslopje. Pričakujemo, da bodo občinski odbori imeli dovolj zmisla o tej zadevi ter priskočili mali žalski občini s primernimi denarnimi prispevki. kakor tudi z naturalijami, kakor 'esom, opeko itd. na pomoč, ker se ravno z naturalijami izdatno znižajo stroški stavbe.
Odmerjen je le kratek rok enega me-seca, v katerem mora višji šolski svet biti obveščen in imeti v tem času tudi potrebne garancije, da isti tudi lahko brez nadaljnega odloka takoj zopet otvo ri I. razred meščanske šole, ki je do sedaj ukinjen.
Dčenci ter učenke, ki hodijo začasno v osnovne oziroma meščanske šole v Celiu, bodo potem zopet takoj sprejeti v L ratied meščanske šole v Žalcu.
Prebivalstvo f tem še enkrat opozarjamo na neva:cst, ki ogrož3 meščansko šolo v Žalcu ter ga prosimo, da se v velikem štev:'u udeleži naših shodov.
Prepričani smo že danes, da bo prebivalstvo Savinske doline našlo za dosego našega kulturnega namena dovolj razumevanja in storilo vse, kar je potrebno za pozitivno rešitev našega meščansko-šolskega vprašanja.	Šolski odbor.
Najstarejša slovenska
plesMa in iičar-
sM deissnica Dunajska oesta 16,
ie priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
idldobiskovalci!
Izdelujem vse telovadne potrebščine, in sicer : bluze, krila, hlače za ženske, platnene in triko, telovadne hlače za moške, čevlje vseh velikosti, in to vse po meri in naročilu
tekom 24 up.
Se priporoča	8381
Peter Capuder
Vldovdanska (preje Radeckega) cesta 2.
sta bila brez obleKe
in
sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
▼ trgovini
0. BERNAT0VIČ
Ljubljana, Mestni tpg 5-6
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih palic.
18 Popravila točno in solidno 1
Divjačina
kakor sme. zajce, fazane, trcke, divje race, sluke itd. v vsakem času po najpovoljnejših cenah kupuje
E. ¥AJDA
veletrgovina z divjačino in perjadju Cakovec, Medjimurje.
Brzojavni naslov: V&jda čakoveo.
Interurban telefon št. 69.	48
Lokomobile.
Badenija lokomobile, nove, iz tovarne, 20/26/34 P. S., se prodado za 1,000.000 kron. Na zahtevo natančna pojasnila. 3363
m. PODLESNIK,
Aitotting, Ober Bayern.
00
<00 J0 00 00 00
00 00
>00 00. 00\
*0
00\ 00 00
K V*
00
00
*J
00
00 \00 00 00 00\ 00
'S £
£
z 00 "00 00
Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, še&tjanški m trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
Ia čeSioslovaški in angleški koks sa livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne fcrikete.
Naslov:
16
Prometni zavod za premog, d. d. v Ljabijani, ifiiklGSičeva c. IS/II.
M \>
\\ tt tt
tt **
v*
><N «
U
o «
n*
w «
«
US
u
o «
«
r«
M
a rVi V%
SA ^
lil V*
a


Tužnim srcem naznanjamo, da je naš predobri soprog, oče, brat, stari oče, oziroma tast, gospod
predsednik višjega deželnega sodišča v Liubliani
danes zjutraj ob 1 uri po dolgi, mučni bolezni boguvdano izdihnil svojo blago dnšo.
Togreb nepozabnega pokojnika bo ~ ponedeljek dne 2. oktobra t 1. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovška cesta št 30 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1922.
Cecilija Kavčnlk roj. Pirnat,
toproga.
Bela Sabio roj. Kavčnlk, t Dr. Janko Kavčnlk, Vladimir Eavčntk, Leon Kavčnlk,
otroci.
Dr. Milan Šabto, Helenoa Kavčnlk roj. Snyer, Vilma Kavčnlk roj. de Thierry,
tet in sinah«.
Milan in Janek,
vnuka.
Brez vsakega posebnega obvestila.
•v . . ."V
8378
mmm
/jeni smo vsled razmer k temu neljubemu koraku, vabimo pa naše odjemalce, da se na ijutro* naroče, ker ostane mesečna naročnina tudi (10 Din).
*	Kraljica na povratku v Beograd. Kraljica Marija je odpotovala včeraj iz Pariza v Beograd, kamor prispe v pondeljek ob 8-40 zvečer. Kralj Aleksander se odpelje kraljici do Ljubljane nasproti. S kraljice se je istočasno odpeljal iz Pariza tudi princ Pavle.
*	Kralj Aleksander in akcija proti draginji. Naš vladar je izrazil vladi željo, naj se ga vedno podrobno informira o korakih vlade za pobijanje draginje in za prehrano pasivnih pokrajin. Ministra dr. Žerjav in Pucelj mu bosta zato poročala o tem v posebni avdi-jencL
*	Kronanje romunskega kralja. Kralj Aleksander in kraljica Marija ne bosta prisostvovala kronanju romunskega kralja Ferdinanda, ki se bo vršilo dne 15. oktobra v Alba Iulia. ampak ju bosta zastopala princ Pavle in kraljev prvi adjutant general Hadžič. Kronanja se udeležita imenom naše vlade zunanji minister dr. Ninčič in vojni minister general Hadžič. Po poročilih iz Bukarešte se bosta kralj Aleksander in kraljica Marija udeležila samo nadaljnih svečanosti v Bukarešti, ki 6e bodo vršile po oficijelnem kronanju v Alba Iulia dne 16. oktobra.
*	Poset naših parlamentarcev na češkem. Včeraj dopoldne se je vršilo v predsedništvu vlade posvetovanje šefov parlamentarnih klubov, podpredsednika skupščine Vujičiča in zastopnikov vlade s češkoslovaškim poslancem Uhlirem glede poseta naših parlamentarcev na Češkem dne 28. oktobra. Klubovi šefi so povabilo v načelu sprejeli, vendar pa do končnega sporazuma še ni prišlo, ker se na dan češkoslovaškega državnega praznika udeleže skupščinski poslanci velike proslave povodom desetletnice bitke pri Ku-manovu. Pričakuje pa se, da odide kljub temu okoli 100 poslancev na Češkoslovaško.
*	Rumunski študenti v Jugoslaviji. Sredi tega meseca prispe na ekskurzij-sko potovanje po naši državi okoli 50 rununskih visokošolcev v Beograd.
Domače vesfi
* ffi Ttanes naprej bo veljala posamez- lasistantska služba v 9. ®n»vnem ran^n
— Pri kemijskem preizkuševalcu v Spli tu je po polniti mesto analitika^pristava v v bodoče"še dosedanja 9. činovnem razredu. Prošnje je v štirih tednih vložiti pri pokrajinski upravi v Splitu.
*	Premeščenje. Prof. dr. Pavel v.
Brežnik je premeščen z ljubljanske realke na realno gimnazijo z nemško-sloven-skim učnim jezikom v Ljubljani.
*	Podraženje avstrijskega telefona. Z
današnjim dnem stopijo v Avstriji v veljavo za 300 odst. povišane telefonske naročnine, za ravnotoliko povišane pristojbine za telefonske razgovore z inozemstvom, torej n. pr. z Ljubljano ali Zagrebom, in za ravnotoliko povišane pristojbine v lokalnem prometu. Na Dunaju samem stane od 1. oktobra dalje lokalni razgovor, ki je leta 1914. stal 20 v, sedaj 1600 kron, z Badenom 5600 kron, z Gradcem 14.000 kron, z Ljubljano 22.800 kron za 3 minute. Za govor med Dunajem in Berlinom plačaš od 1. oktobra dalje 68.400 kron za 3 minute. To podraženje zadene zlasti vso trgovino, ki je navezana na medmestne telefonske razgovore, zelo občutno pa zadene tudi novinstvo, ki mora, če hoče biti moderno in vedno točno, vsak dan prejemati dvakrat do trikrat več poročil, kakor jih more priobčiti svojim bralcem. Dokler se ne dovrši velika evropska brezžična telefonska in telegrafska «mreža», in dokler se stare telefonske proge s svojim sistemom v smeri s severa na jug ne dopolnijo s sistemom od zapana na iztok, ostaneta telefonski progi Praga - Dunaj - Ljubljana-Zagreb in Praga - Bratislava - Budimpešta - Beograd naši glavni telefonski zvezi z inozemstvom. Vsako povišanje telefonskih pristojbin v inozemstvu zadene torej tudi jugoslovansko trgovino in obenem jugoslovansko novinstvo zelo občutno. Izvzeti so le oni listi, ki ne polagajo važnosti na mednarodna poročila in ki se zadovoljujejo z lokalnim delovanjem.
* Preizkušnje iz državnega računovodstva se prično v jesenskem terminu v pondeljek dne 23. oktobra 1922. Prosilci naj vlože prošnje do dne 7. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije v računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubliani.
Poštno-brzojavna šola. Poštno rav-
•	Tatvine. Med voinjo Iz Metlike v Ljubljano je bil prijorju nemškega viteškega reda ▼ Ljubljani P. Valerijam Uča tai iz železniškega vagona ukraden ročni kovček, v katerem je bila razen obleke tudi dvojna zlata verižica s križem viteškega reda. Skupna vrednost znaša nad 40.000 kron. — Čevljarskemu mojstru Antonn Rogaču na Bledu je ukra^ del nek čevljarski pomočnik, ki je zapustil službo, nove čevlje in večjo množino usnja ter pobegnil neznano kam. Rogač ima 80.000 kron Škode.
» Verižniki z vtihotapljenim blagom. Orožništvo v Zidanem mostu je zasačilo Josipa Hadolina iz Hrastnika, ki je ve-rižil z vtihotapljenim saharinom. Dalje je aretiralo tudi strojevodjo Avgusta Raka iz Maribora, ki je prekupčeval čevlje. ki so bili lJijbrž vtihotapi';.:nt.
*	Vlomilčeva smola. Iz Radeč nam javljajo. Tukajšnji trgovec Ceplak je že precej časa opažal, da mu nekdo krade usnje in novce. Da bi izsledil malopridneža, so je v sredo ponoči skril v trgovini ter se zaklenil. Imel je srečo, te čez nekaj časa je namreč nekdo s ponarejenimi ključi odprl trgovino in se spravil takoj nad blagajno. V tem trenutku pa je trgovec Čeplak skočil iz skrivališča in zgrabil vlomilca, v katerem je spoznal mi zarja. Z. Vlomilec je bil izročen sodišču.
*	Izmena zdravnikov med posameznimi državami. Mednarodna sanitetna sekcija Zveze narodov je sklenila, da naj se v svrho spoznavanja zdravstvenih razmer izmenjavajo zdravniki med posameznimi državami. Naše ministrstvo za narodno zdravstvo je v smislu tega sklepa odredilo, da odpotujeta v Belgijo dr. Milan Kraljevič in dr. Ot-mar Prausmuller, šefa bakteriološke postaje v Beogradu in Zagrebu.
*	Llbeliče združene z Jugoslavijo. Včeraj je bila izročena Jugoslaviji lepa in narodno zavedna koroška vas Libe-liče pri Dravogradu, ki je bila doslej pod Avstrijo, pa jo je razmejitvena komisija prisodila naši državi. Dane3 popoldne pa se zbero Slovenci v čim večjem številu v Libeličah, da svečano proslavijo zopetno združenje z Jugoslavijo. Ob 11. dopoldne skupen odhod iz Dravograda preko Črneč v Libeliče, kjer pozdravimo naše odrešene brate.
*	O reformi neposrednega davka prinašamo v svoji današnji prilogi ve-lezanimiv članek, katerega je spisal prvak na-ših davčnih strokovnjakov. Na ta članek opozarjamo vse občinstvo, zlasti pa še one faktorje, ki so dobili iz Beograda v pregled in presojo zadevni zakonski načrt.
*	Srpska Matica. V petek je bilo na Veliki skupščini Srpske Matice sklenjeno, da se ustanovi umetniška sekcija in je bilo za to dovoljeno takoj 75.000 dinarjev.
*	Pomanjkanje denarja. V trgovskem
evetu se močno občuti pomanjkanje denarja. Beograjski listi zato zahtevajo, naj se dovolijo bančnim zavodom krediti in pa povišanje obresti za vloge.
*	Pohod fašistov v Vipavo. Prebivalci vipavskega trga preživljajo dneve razburjenja. Kakor poroča »Edinost*, se napoveduje obisk fašistov kot »kazenska ekspedicija*, in sicer zaradi lepaka, katerega je neki nepremišljen mladenič nalepil po Vipavi. Lepak je naslovljen na vojaške novince, ki odhajajo pod orožje. Napovedana je fašistovska »kazenska ekspedicija*, ki naj udari ne le čitalnico, ampak tudi vse nedolžno in radi onega čina ogorčeno prebivalstvo in to kljub dejstvu, da so vsi novinci redno, mirno in polnoštevilno odišli pod orožje. »Edinost* opozarja generalnega civilnega komisarja v" Trstu na nameravano »ekspedicijo*.
*	Pasteurjev zavod v Sarajevu. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo, da se v Sarajevu v najkrajšem času ustanovi Pasteurjev zavod, ki bo odgovarjal vsem modernim zahtevam.
*	Iz «Uradnega lista*. Včerajšnji »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja zakon o prenosu vložkov iz deželne deske štajerske in koroške v deželno desko kranjsko, zakon o začasni uredbi sodstva v Prekmurju, zakon o poljedelskih preizkuševalnih in kontrolnih postajah ter razglas o poštnih pristojbinah. —
• Razpisant službe. V zavodu za oskrba umobolnih t, Liubliani je raznisana
nateljstvo v Sarajevu namerava otvoriti šolo za strokovno izobrazbo poštno- brzojavnega uradništva. V prvi tečaj bo sprejetih 60 do 70 učencev s srednješolsko izobrazbo.
Za obstanek obrtnih nadaljevalnih šol y Ljubljani. Včeraj popoldne se je vršila na magistratu anketa, ki se je bavi-la z vprašanjem, je li možno vzdrževati v Ljubljani še nadalje obrtne nadaljevalne šole. Ankete so se udeležili zastopniki učne oprave »Zveze industrijalcev*, Trgovske in obrtne zbornice. Bančnega sindikata, zadrug šol. vodstev i. dr. Ljubljanske obrt. nad. šole imajo za preteklo šoL leto velik primanjkljaj, a za bodoče šol. leto komaj prispevkov 20.000 K. Navzoči zastopniki so izjavili, da podajo v kratkem glede prispevkov obvezne sklepe, tako da bo, kakor .ie upati, mogoče začeti s poukom vsaj dne 1. novembra.
*	Smrtna kosa. V Podkrno3u je umrl zlatomašnik dekan in prošt Janez Wie-ser v visoki starosti 78 let.. S politiko se pokojnik ni pečal, podpiral pa je z radodarno roko vse slovenske narodne ustanove. — V Brežicah je umrl Bogomir Haler, sin pokojnega upravitelja brežiške javne bolnice. — V Celju je umrl mizarski mojster Ivan Bračič. N. v. m. p.!
*	Za vrnitev naše dijaške imovine na Dunaju. Jugoslovansko akademično podporno društvo na Dunaju sporoča članom vseh predvojnih slovenskih, oziroma sr-bohrvatskih akademičnih društev v Avstriji (»Slovenija*, »Triglav*, »Zora*, »Zvonimir*, »Rad* in dr.), da je storilo potrebne korake v svrho vrnitve vse leta 1914 konfiscirane imovine omenjenih društev. Ker ni točnega popisa knjig in ostale imovine, prosi društvo vse odbornike, oziroma člane, ki bi mogli dati točne informacije, da mu do dne 15. oktobra pošljejo potrebne podatke. Po seznamu pri dunajski policiji je vseh kon-fisciranih knjig 571, kar je neverjetno malo. Naslov: Svetolik Malenkovič, pred sednik J. A. P. D. Wien XVIII., W5hrin-gerstrasse 127—24.
*	Kamniške planine so že v zimski toaleti, skoro do vznožja jih je pobelil sneg. Malo zsrodaj .sicer, toda letos je že tako: Najavljajo nam tolsto zimo, naznanile pa nam bodo morda tudi zgodnjo pomlad.
Mariborski občinski svet ima v petek dne 6. oktobra ob 19. uri redno seio na kateri bodo poročali župan in referenti pododseka.
*	Odhodnica zaslužnemu sokolskemu delavcu. Odsek kola jahačev mariborskega Sokola je priredil v petek zvečer intimno odhodnico 4. težkemu artilerijskemu polku, katere se je udeležil ves Častniški zbor s polkovnikom Števanovi-čem na čelu. Načelnik kola jahačev, br. Novak, je slavil zasluge polkovnika £te-vanoviča, čicrar soproga je bila kumica prapora jezdnega odseka mariborskega Sokola. Polk. Števanovič, ki so mu Sokoli priredili viharne ovacije in ga nosili na ramah po dvorani, se je v jedrnatem govoru zahvalil za priznanje njegovega sodelovanja pri Sokolu in je obljubil, da bo nadaljeval svoje delo tudi na novem mestu v Zagrebu. Govorili so še starosta
Obfave
* Odborniki «Jugoslovanske demokratske starejšinske organizacije* v Ljubljani se vabijo na važno odborovo sejo, ki se vrši v pondeljek, 2. oktobra ob pol sedmi uri v sobi JDS. v »Narodnem domu*. Prosi se sigurne udeležbe. Tajnik.
Mestni gasilski urad v Ljubljani sprejme v službo mizarja-samca. Vse informacije glede pogojev službe se dobe v gasilskem uradu vsak dan od 8. do 12. ure.
to kapeian Armffi. Svlral je vojaSkl orkester, oktet Glasbene Matice pa prepeval jugoslovanske narodne pesmi. Krasno uspeli večer je zopet utrdil prijateljske vezi med našo vojsko in Sokoli.
*	Stavka v semenišču. V prizrenskem pravoslavnem bogoslovju je zaradi slabe prehrane izbruhnila stavka. Posledica je bila, da so bili vsi bogoslovci najstarejšega letnika izključeni iz bogoslovja in so se morali za 6ilo nastaniti v nekdanji kapeli na 6tarem pokopališču. Odposlanstvo izključenih bogoslovcev se je zgla-silo to dni pri ministrstvu za vere, ki jim je obljubilo, da bodo zopet sprejeti v bogoslovje, ker je preiskava dognala, da 30 bile njihove pritožbe nad mi-zerno prehrano popolnoma upravičene.
*	V soboto zvečer je fajromta Čas — se bratci maje jo skoz dolgo vas: po dva pa po trije delajo falange glasnih in zadovoljnih Kranjcev, samozavestnejši pa nastopajo kot solisti. Ni to tako enostavna stvar, kakor bi človek mislil; delati je treba vseh šest od Boga zapovedanih delavnih dni. sobotni zaslužek pa že odvrže nekaj procentov tudi za dobro voljo. Zidarji zlasti so zadnje čase najimenitnejši kulturni gospodarski in socialni delavci ljubljanski: kakor gobe rastejo nove zgradbe. Naša nova soseda, štirinadstropna stanovanjska hiša ljubljanske občine ie imela včeraj že zastavo zunaj: znamenje, da bo v kratkem pod streho. Ta svečani dogodek so pa delavci tudi dostojno proslavili; na odrih gori so si postrežili s pijačo, razživeli se in potegnili tudi ono staroslavno o »Ljubljanci dolgi vasi...* Pa so se postavili tudi drugi, kaiti zvečer je bilo na ulicah več razmajanih partij in je eden med njimi posebno poudarjal, da je že zadnji čas za »an protestn shod zoper dragijna*. Ni se pa preveč razburjal, kajti pozorno se je svetilo iz mraka oko postave ...
*	Prodaja zaplenjenega mesa v Mariboru. Mariborska občina bo v nedeljo in pondeljek dopoldne od 7. do 9. ure prodajala v mestni klavnici na prosti stojnici 8000 kg zaplenjenega svinjskega me sa po 50.60 K kg samo za konsumente.
*	Prodaja železniških voznih listkov. Da razbremeni kolodvorske blagajne, je ministrstvo saobračaja sklenilo ustanoviti v vseh večjih mestih urade za prodajo voznih listkov pod železniško kontrolo.
*	Nova produkcija g. Svengalija. Na željo Kola jugoslov. sester v Ljubliani bo priredil g. Svengali na korist »Kola* v torek dne 3. oktobra ob pol 9. uri zvečer v Narodnem domu še eno produkcijo svojih uspelih eksperimentov iz tele-patije in sugestije. Poleg tega bo pokazal tudi pnr poizkusov s takozvano čarobno palico (Wiinschelrute), s katero bo poiskal skrite kovinaste in zlate predmete. Vsled popularnosti, ki jo je dobil g. Svengali med ljubljansko publiko, smo uverjeni, da »Kolo* ni napačno kalkuli-ralo, to tembolj, ker se vrši, kakor omenjeno, prireditev v podporo človekoljubnega namena, ki ga »Kolo* zasleduje. Predprodaja vstopnic je v torek od 3. ure naprej v Narodnem domu.
*	Star zvon. V selu Dukovici v Novem Pazarju so našli v turški džamiji zvon, katerega je svojčas podaril nekemu samostanu ogrski kralj Štefan. Strokovnjak ki zatrjujejo, da je zvon star nad 900 let.
Poplave na Dolenjskem. Zaradi neprestanega deževja in zlasti močnega naliva v noči od petka na soboto je v soboto zjutraj na mnogih krajih Dolenjske voda zalila vrsto dolin. Od ljubljanskega barja pa do Novega mesta je ob cel' železniški progi vse pod vodo. zaliti so mlini, naselbine in sela. vsi jarki so polni deroče vode. travniki in polja pa spremenjena v cela sivkastorjava jezera, tako zlasti na Grosupljem, na Dobrepolju, okrog Vel. Lašč, potem pri Radohovi vasi. Št. Lovrencu, pod Trebnjem itd. Tudi Mirna je prestopila regulirano strugo, ker stranski odtoki še niso regulirani, in v soboto zjutraj povsem odrezala Mokronog od postaje, šelo okrog 1!. ure so mo <rli z vozovi čez poplavo, vendar je voda | mpn^g^i; segala še vozovom preko dna! Toliko j gffl/ ffiffi-g* & ?%M
lo.rtšnir, 1MPT1 Tin. Tlftlpni- i	-	T* ' ii ,'T. 'j -J'",
velika veselica z zelo bogatim sporedom na mostu ln na travnika poleg mostu. Sodelujejo: dve godbi ta pevski zbori;
čisti dobiček se porabi v pokritje dolga
za most.
*	Sestanek hišnih posestnikov ljubljanskih. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima sestanek svojih članov In drugih posestnikov v torek, dne 3. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer na verandi hotela »Union*. Poročal bo predsednik Iv. Frelih o predlagani novi davčni reiormi. s katero se hoče hišne posestnike na novo občutno in krivično obremeniti. Prosi se obilne udeležbe.
*	Podružnica Jugoslovenske Matice v Marenbergu priredi v nedeljo, 8. t. m. ob 3. uri popoldne v Brudermanovi dvorani v Marenbergu s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »Velka* iz Podvelke in orkestra iz Vuzenice koncert s tombolo in zanimivim umetniškim sporedom. Po sporedu prosta zabava.
*	Razpis službe. V celjski mestni klavnici je razpisana do 8. oktobra služba klavniškega upravitelja. V poštev prihajajo certifikatisti ali pa prosilci, ki so bili že v sličnih službah. Plača po dogovoru. Prošnje se naslavljajo na mestni magistrat celjski.
Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik In izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani.
Prodam biljard
znamke Seifert Colnre. ***
Našlo r se izve pri oglasnem zavodu IVO SUŠ Maribor, Slovenska ulic*.
Cerklje pri Krškem. Blagoslovitev in s primerno predizobrazbo, da jih pri
v wr i	1____.. xi —	c- trnl' 1
otvoritev novega mostu čez Krko se bo izvršila v nedeljo 8. oktobra t. 1. Spored: Ob 11. uri blagoslovitev, deklamacije in slavnostni govor. Popoldne ob pol dveh I
učim v papirni strokL I. Bonač sin, kartonažna tovarna v Ljubjani, Čopova cesta.	3386
«t(n«|« 20 betetfl Oln. S"—, «lklh ••dailnjlh S betodl ^ Din. - Trgovttl «gt«l, doplttnranl«, n* pr.mlin:,-.. do SO b.Mdl 5 Din. ...klh n.d«l|n]lh B DM»dl 2 Oln. - Pl»4l •• «pr»|. C-«'*« «"■ « — umklli.1 »pr»Un',» «• «ago»«rl« I«, »ko !• »pr«4sn)u prileten« ir.trrt« u odgonof. —
3365
zmožen pisarniških del, z znanjem slovenščine, nemščine ter italijanščine, išče pri; erne službe, najraje na deželi. Naslov v upravi »Jutra*.
Malo gostilno v mestu
vzrjnem v najem z koncesijo, brez ali z inventarjem. Naslov v upravi »Jutra*. 3364
Knjigovodja - bilanolst
največjega lesnega industrijskega podjetja Slovenije, zmožen slovenske, nemške ter deloma italijanske korespondence, želi preme niti sedanjo službo. Cenjene ponudbe z navedbo piače 6e prosi pod »Amer. journai* na opravo »Jutra*. 3372
Šofer-mehanik 3379
z dobrimi izpričevali, išče mesto. Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe pod <A. L.* na upravo »Jutra*.
HalMiMMš&š
Pisalna miza
predali, dobro ohra-
331 Jak
se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra*. 3358
Prijazna soba 3351
z dvema posteljama v šent-petrskem okraju se odda dvema visokošolcema. Naslov pove uprava »Jutra*.
700 m1 vrta, blev in svinjak, vse v dobrem stanju, l1/, ure od Ljubljane peš p.oti Igu, za nizko ceno naprodaj. Jfo-izve se od 12. do 2. ure popoldne pri Framo Pucu, Kongresni trg 7/111.
3307 Lepo posestvo
n	, ------- —
njena, se kupi takoj. Ponudbe j v velikem industrijskem kra-
na Anončno družbo Aloma Comnany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 3362
dr. SemecL DodDolk. Pavlovid, br. Holzisam.
vode, kakor letošnjo jesen, na Dolenj- j 'skem ni bilo že več let — žal da se bo j poznala tudi letošnji vinski letini, ki je J ^ resno ogrožena, če .se že te dni ne pri- 1 kaže solnce.
Iz Hotedršice nam poročajo: Zap?j3-na državna meia povzročuje obžalovanja vredne posledice na narodni zaresti in morali obmejnega prebivalstva. Zato je z veseljem pozdraviti vsako obmejno pro svetno društvo. Čitalnica v Hotedršio.i pri Logatcu obnavlja sedaj svjjo, med vojno popolnoma uničeno knv*nico m prosi se idealne rodoljube, da ji pomagajo rili njenem narodm kulturnem delu s tern. da ji darujejo prečltar.e slovenske knjige, katere sprejema uredništvo »Jutra*.
*	Preselila se je staroznana, vsled so-lidnosti in reelnosti splošno poznana tvrd ka Gričar & Mejač, trgovina z ugotovljenimi oblekami za moške, dame in otroke iz Prešernove ulice v Šelenburgovo uli co ?t. 8. na vogalu Knafljeve ulice.
*	Tragična smrt na morju. Kakor poročajo iz Karlobaga, se je prigodila te dni težka nesreča pri nekem izletu na morju. Šolski ravnatelj Rubinid se je v družbi treh prijateljev v čolnu odpeljal na neki sestanek. Vjel ga je močan vihar. ki je prevrnil čoln. Z napornim pla^ vanjem sta se rešila na obalo Rubinič in Hrvačič, 60 letni finančni preglednik Osterman in dijak Pavelič pa sta izginila v valovih.
*	Vlak je povozil dne 25. septembra kmeta Grgo Simiča iz Broda, ki je obležal na mestu mrtev. Preitkava je dognala, da je nesrečo ».a Vri vil ponesrečenec
Otroški rczlček
«e tako' ceno proda. Pogleda 59: i^pod. Šiika, Sv. Jerne;s cesta SS, poleg cerkve, L nad-EtTOpje.
Eaovpražna kočija
in sani se prodado. Naslov j pove uprava »Jutra*. 3500
ju poleg glavne ceste pri premogokopu se proda. Posestva je dvanajst omlov. Hiša z vseun gospodarskimi poslopji, še nova, z opeko kriti, pripravljena za v:"ko obrt. Hiša aest-ji iz sedem sob in dveh Hihinj. Poleg hiše studenec, Li se nikoli ne posuši.K einuše spada ena hiša katere še ni dograjena. Pro*ta ee zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Jutra*.
Kono-pr^netua pisarna i ..UKIVEHZAI." v Hlari-— bora, Aleksandrova ce-ILevskega psa 3375 j sta št. 28, proda:
(ličarja), poldrugo leto sta- vilo z 12 sobami, dvema ko-rega, čistokrvnega, predam i punicama in pritikline, z
1,500.000 K in 1.400.000 K eventuelno za zamenjati s hišo v Mariboru ali posestvom v okolici. 3304 20 kmečkih posestev od sto tisoč do enega milijona kron, veleposestva do šest milijonov kron, gozdno posestvo 260 oralov, dorasel gozd z žago in poslopji šestnajst milijonov kron. 2 trgovski hiši na deželi s posestvom po en in pol milijona kron. 5 hiš t Mariboru in na deželi z gostilniško koncesijo.
,.XJN1VEBZAI." konc.promstna pisarna
v Mariboru, Aleksandrova cesta 28.
&6po posestvo,
ki leži v St. Juriju ob južni železnici, par minut od postaje, je naprodaj. Vse njive in travniki bo tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz dveh sob, kuhinje, pritikUce ter kieti. Zraven zidan hle« z velikimi prostori, poljedelski Btroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razpros:ira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oralov. Redi 6e iahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo posestvo tekom 14 dni. Cena eden milijon 600.000 K. Fran jo Stan te, Nova va?, Št, Jurij ob južni železnici. 3293
po nizki ceni. Naslov pote uprava »Jutra*. 3376
Eazličnlh zlatnikov,
18 vrst, prodam. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Zlatniki*. E3i6
Prodani likainioo
i (Rolmscliine). Jelka Von-I čina, Gorupova ulica štev. 4, vrata 3. 3359
velikim vrtom, stanovanje z petimi sobami in kopalnico za kupca prosto, cena dva milijona kron.
Vilo enodružinsko, z 8 sobami, kopalnico, vrtom, cela vila kupcu takoj na razpolago, cena dva milijona kron.
Klad Poljak, 3342
inteligenten, uradnik, želi dopisovati z ravnotako Slovenko, •'onudbe pod «Boryslaw» n? upravo »Jutra*.
Prosvetni tečaji:«"
Matematika, knjigovodstvo,
korespondenca, cirilica, steno er&fija, blagoznanstvo, zemljepis, zgodovina. Davorin Jud-nič, ravnatelj tečajev, Ljnb-33 ve dvonadstropni hiši, 1J'ans. Vodovodna cesta 28/1.
Železen štedilnik
proda: Nunska ulica 19, II. nadstr. 3350
Sobo ali klet, 3338
po možnosti na vzhodni strani mesta, se išče v evrbo mirnega športa. Ponudbe nai se pošlje Slavku 1'eternelu, R&-deckeea cesu 18.
monumentaini stavbi, klet. pripravna za vinsko veletrgovino, eredi mesta, za tri milijone kron.
Veliko lesno indastrijo sredi mesta, polnojarmenik, lokomobila 50 HI', lastna elektrika, akumulatorji, cir-kularke, popolna mizsruica s streji (za 60 delavcev), Btanovanjska hiša s š-irimi stanovanji, blevi, lesni prostor itd. Cena šest mibjonov kron.
Štiri hiše v Gradou, tri-in dvonadstropne, dve z gostilniško koncesijo. Cena 1 milijon kron. SCC.000 K.
Laboratorij, 3384
elektrotehn., dobro opremljen, za poskuse iz visokofrekvent-ne tehnike in radiotelegrsfije. se proda. Dopisi Da «Veda» pri upravi »Jutra*.
S a dobro domačo brano
se sprejme več oseb. Naslov pove uprava »Jutra*. 3383
Gostilno ali kavarno
blizu mesta, kupim. Ponudbe pod «£<ipec 42* na upravo ♦Jutra«, 3325
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Traka so je ugriznila v ustnice. 0-gorčaval jo je cinizem tega človeka... 'Jaz, Šnapsja in ta tretja ... z vsemi tremi se veže hkratu, z vsemi se igra, kakor s cvetlicami, ki jih je malo prej metal njej y naročje, je razmišljala vsa potrta.
Igralec pa kakor da ni opazil njene boge. Ruval je cele kupe cvetja in rastlinja ter jo obmetaval z njim, da je jedva mogla dihati Pri težkih prehodih preko posekanih debel jo je z snnljivo pozornostjo podpiral.
Nakrat je zaklical s čistim, pevajo-y.jm glasom:	•
»Pital^i. Pital...*. , - . *
Prišla sta do vrba. 4 a _
Pita je sedela kakor BudEa v globini voza. Niti ozrla se ni na došleca.
»Jej, jej... kako grdo gleda!» se je Šalil igralec. Uslužno je pomalal Tuski •vstopiti v voz ter se ni več brigal za Pito. Vso vožnjo je bil izredno uljuden in skrben. Ljubeznivo je dajal Tuski cvetja, ja zavijal v pled ter jej pravil jako zabavne in duhovite anekdote. _
Tuska je pozabila na Šnapsjo, na jutranji poljub, na ono, ki ima priti,... slišala je samo glas Poržickega, videla njegove temne oči, vesela, rožna usta. »Včeraj v tem času smo se tudi tako vozili,* si je mislila, »sedaj se vračamo, a —» jutri. i.»
Poržicki je umolknil in je dolgo jprodirno gledal Tusko.
Ta pogled je vzbujal v njej isti občutek, ki ga je imela takrat, ko je pritisnil svoja ustna na njene lase. Stresla se je.
Igralec je umaknil svoj pogled in je zaprl oči.
»Ako človek gleda žensko in zamiži nato, jo vidi šele prav dobro pred seboj... To je jako lepo,» je dejal.
In odprl je oči, da bi se je iznova zagledal... Ponovil je to večkrat.
Na Pito sta oha docela pozabila.
»Kadar pridem v Varšavo*, je začel nenadoma, »vas posetim, da poizvem, ali se še spominjate, kako vzhaja solnce pri Morskem očesu*.
»Kako bi bilo mogoče kaj takega pozabiti!* jo odgovorila z rahlim usme-yom.
»Bravol To je napredek. Torej je ostal?*
jEaJ7»
»Vtisk.*	>	_
»Kaj mislite, gospod, 3s se v tiski pri ženskah tako hitro zabrišejo kakor pri moških?*
»Ne vem. Presojati morem druge moške le po sebi, in vem, da so pri meni vtiski lepo po vrsti urejeni, kakor pri vas rokavičke v kaseti. Ko bom star, privlečem drugega za drugim na dan, razprašim jih in bom živel od njih. Tudi današnji izlet pride med te spomine.*
»Eden izmed tisočerih.* »Ne! Imel bo posebno mesfo, ker je eden izmed najlepših, morda najlepši!* Vprl je vanjo svoje črne oči in jo gledal... dolgo. Tuska je hotela nekaj odgovoriti. Ali hitro sa ie kočija ustavila. «2e?»?
Začeli so vstajati, se osvobojati ple-dov, cvetja, jopičev.
Iz koče jim je prihitela s težkimi koraki Obidowska nasproti- Obrnila se je k Poržickemu. »Kar hitro pojditeU »Kaj pa je?* »Gosta imate.* »Kdo? Morda...?* »Da!... Da!...» »Ali je prišla?*
»Še včeraj, ko ste bili pri Morskem očesu.*
Ni možno opisati radosti, ki je raz-žarila igralčev obraz. Urno je pograbil svoj pled in par cvetic ter planil proti koči.
»Prosim vas, plačajte voznika, milo-stiva, obračunava potem,* je zaklical v naglici Tuski.
Odgovorila ni ničesar. Ko je šla v svoje sobe, se jej je zdelo, kakor da stopa v nekak grob. Spremljala jo je gostobesedna gospodinja, ki je nesla njene stvari in pripovedovala, da bo »gospa našega gospoda* spala v njegovi sobi; on pa se preseli za ta čas v čumnato poleg, ki je prav tako čedna kakor izba.
Tuska ni hotela ničesar več videti in ne slišati. Pretrgala je daljše pripovedovanje z besedami:
»Prosim vas, nehajte, boli me glava!*
Ko je ostala Tuska sama s Pito, je sedla za mizo, da zopet napiše možu pismo, še otožnejše, še mračnejše od prejšnjega.	.
»Vem,* je pisala, »da bi naju bivanje v Zakopanem v drugačnih raz-
(merah mogfo zopet postaviti na noge. Toda ali smeva samo 6anin+i o tem? Hudo je na »vetu ljudem, ki morajo računati z vsakim grošem. Niti bolni ne smejo biti, ker to je potrata. Zato rajša takoj odpotujem, in Te prosim, da naju pričakuješ te dni. —• Ne smeš se pa čuditi, ako morda izgledava slabše nego pred odhodom. Vkljub največji štedljivosti sva se morali odreči marsičemu, kar bi bilo zdravju potrebno ..»
V tem tonu je nadaljevala Tuska še dolgo... dalje kakor običajno. S temi jeremijadami na naslov moža je omamljala samo sebe in svojo bolest.
Vstala je izza mize in stopila k oknu. Gospa Warchlakowska je 6edela na verandi; poleg nje dama v angleškem kostumu, dunajskem klobuku, pariški spodnjici in s kavkaškim pasom, v laseh laško kamejo ter oblečena v zako-pansld jopič. Mama Warchlakowska je pozorno gledala preko svoje lornjetke v Tuskina okna in je ironično nekaj pripovedovala dami v zakopanskem jopiču. Deklice so sedele po vrsti, pletle girlande iz smrekovih vejio in strigle z ušesi, kakor konji na lancih.
Mahoma se je Tuskina pozornost obrnila drugam. Iz veže je stopil Poržicki z neko damo. Obraza ni mogla videti, ker je igralec, takoj razpel eoln-čnik, da obvaruje damo solnca. Spoznala je samo toliko, da je vitka ter lahke, odločne hoje. Govorila sta jako živahno, kakor da si imata prav mnogo povedati.
Tuska se je čutila nenavadno osamljeno in zapuščeno. Pita je sedela v sosednji sobi čedno umita in počesana in je listala — gotovo že stotič v knjigi »O Krasiji in kraljeviču*. Mati bi bila rada 6topila k otroku in mu rekla kaj toplega. Ali enostavno ni vedela, kako naj začne.
»Mumija*, si je mislila, gledajoča negibni hčerkin profil,. j . »prava mumija!*
Umila se je. počesala in oblekla v domačo haljo. Nato je odprla kovčeg in je začela vanj vlagati perilo. Pita je gledala izpod čela na to početje, a ni rekla ničesar in se ni premaknila z mesta.
Toda ta molk. ta hladna atmosfera je začela sčasoma daviti Tusko. Šla je v vežo, odondod na dvorišče proti koči Obidowske. Hotela je govoriti s komurkoli že. Šla je žena k ženi v nejasni slutnji, da najde njena bolest odmeva .. 3
»Saj ^ radi. AH naj grem na pošto?* je vprašala gospodinja, ko je opazila pismo v Tuskinih rokah. Ne da bi čakala odgovora, je pristavila: »Takoj vstane Jožek in ga ponese.* Videča, da Tuska stoj, jo je smatrala za gosta. »Sodite, gospa, prosim!* Mehanično je sedla Tuska na trinož-nik ob kaminu Na eni izmed postelj je zagledala Jožka Obidowskega, trdno spečega.
»Ali je vaš mož bolan, ker spi?* »Naj spi, da se žganje izkadi iz nje. ga,* je odvrnila Obidowska ter je z ljubečim pogledom objela krepko postavo mladeniča. »Ali je pijan?*
»Sama sem mu dala piti, da bi ne letal po gorah. Tako imam vsaj mir.* Tusko je oblila zona. Težko, dušeče dihanje spečega Je motilo tihoto temne koče.
»Ali, žena, zlo delate; pomislite, navadit« ga pijančevanja!* je dejala Tuska.
»Pa ga naj! Da le ni hujšega!... Naj pije!* ... Vprla je vanj 6vojo velike, plameneče, tužne oči... »Naj pije!* ...
Še včeraj je lahkotno in okretno begal po stezicah, tako ozkih, da ni bilo na njih mesta za dve stopinji, poleg njega prepad, nad njim božje nebo. Dvigal se je po visokih grebenih vedno višje in višje, vpiral svoj pogled v zobate, gole strmine, za njegovimi pogledi hitela njegova duša in vzklikal je:
»Ve, moje! Moje!.. -. Hej!* Od časa do časa ga je prevzela radost, da živi, da je tako silen, gibek kakor divja koza na planini. In vikal je, vriskal, a glas njegov, izraz velike njegove sreče, je plul daleč tja in se vračal v odmevu še srečnejši, silnejši, mladostnejši...
Tako je bilo... A sedaj hrope tu v zaduhil, temni koči. Ob njegovem vznožju pa straži njegova, od strasti in solnca razpaljena žena in vpira vanj svoje plameneče črne oči. »Naj pije... Naj spi!* ... Tuska je čutila, da zavzemajo v tej koči lastne zadeve preveč mesta in torej ne more najti tu njena samotnost nikakega zavetja. Vstala je torej in dejala že na pragu:
»Hotela sem vam samo povedati, da odpotujem te dni *
Obldourska Je r Hpo porabOa m
Jožka in na vso svojo življensko trv gedijo ter je samo videla, da jo hočef prikrajšati za sezonski zaslužek.
»To ne pojde tako lahko,* je rekla in namrščiia obrvi. »Stanovanja oddajamo samo za vse poletje.* »Sobe so vendar plačane, torej iy
boste imeli nikake škode.* »A postranski zaslužki?* Tuske se je lotila nepopisna nevolja. Naglo je os ta vila kočo in se vrnila v svojo sobo. Šla je k svoji postelji, s« zavila v pled in legla.
»Zaspati,* si e mislila, »nič mislitj, to bi bilo najlepše.*
Zamižala je, a videla Je pred seboj vedno isto:
Ona dva. ki sta šla po cesti, veej zlati od solnca, tako tesno drug ob drugem, tako prav nič »lesena*.
Prevzela jo je velika bol. Zakopala je svoj obraz v blazino ln ležala ne-premično dolgo... dolgo.
Zasllčalo se je trkanje na vratih, takoj nato je vstopil nekdo. Zašumela je obleka, zadonel je njegov moški glas: «0, gospa spi...» Tuska je skočila s postelje, »Ne, ne, saj ne spim!* Pred njo jo stal Poržicki, poleg njega žena v črni obleki ln črnem klobuku. Tuska se je zagledala v čme oči, prav take kot so oči Poržickega v bled, podolgast od temnoplavih las obrobljen obraz, v dobrohotno smehljajoča ženska usta; življenje in usoda sta io pač naučila tega otožnega smehljaja.
Vprašujoči pogled Tuske je begnfl k obrazu Poržickega, ki Je predstavljal ponosno in veselo: »Moja mamica!*
S srca, z duše, z oči Tuske je zdrk. nila črna zavesa. Vsa razeolnčUa jo je ta beseda. Z nenavadno prisrčnostjo x iztegnila roke:
»O, kako me to veseli!* In v dra žestni zadregi je poklicala hčerko:
»Pita,.. i mama gospoda Poržiiv kega!*
Belorožnata lutka je prišla v sobo. Črne, dobre oči in topli nasmeh sta objela mili postavi Tuske In Pite. Mar homa je postalo gorko, jasno in prijetno, kakor da je kdo v osamelem dvoru odprl okna in spustil vanj vonj bezga in jasmina.
(Dalje prihodnjič.)
' Iz kavčuka v CIRIL SITAR
^ UUBUAMA ^^ '	ce«"*
eo lo
03
__C«
99
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike in
strojnih delov. Ljubljana, Karlovska oesta St. 4, Stari trg št. 28.	76
Hiša
na krasni legi v periferiji Ljubljane, pripravna za vsako obrt ali trgovino, z 12 stanovanji, štirimi lokali za gostilniško obrt, tremi kletmi, skladiščem, velikim gospodarskim poslopjem, gostilniškim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom in električno razsvetljavo, ge proda pod ugodnimi pogoji Naslov in čas pri upravništvu »Jutra*.

TVRDKA
se je preselila iz Prešernove ulice ISev. 9
štev. 3
• •
gsS iln@?I@we ulice.
8874
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn BBsendorfer, Czapka, Ehrb&r, Holzl. flohwelgliofer, Original Stlngl Itd. W Tuli na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, HKEK:

29
katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Sufrtner (Imetnik Henri Ualre) V LJubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, Špecijalne znamke »1K0» iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapcstne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6.
i
i ■
I
-— Najstarejša SpecSieiSska tvrdka v Sloveniji
R. RA
GER
Jesenice
Brzovozni in tovorni nabiralni
_____ažanje pohištva.
8kladišče i poBebnimi »sprtimi kabinami n po&ištvo.
Ljubljana
Podjetje ia prevažanje blaga južne železnice, promet is Avstrije in v Avstrijo. Zicarmjenje. Podjetje u
■ Bnojsvi: Bamdnger.
Interurbaa telefon 60. ■
■naaraeil

38 slovenska gradbena in industrijska d. d.,
Brzojaui „Slograd«. ^J	j	Tdefo" Stev' 180'
Tekoči račun pri Sloaenski eskomptni banki o Cjubljani. Tehnična nišama o tonami Keršič, 5podn|a Šiška, frankopanska cesU št en. 151.
Izuršuje: stanooanjske hiše, trgooska poslopja,
moderne industrijske zgradbe	m
betonske in železobetonske konstrukcije,
ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušen)
Specpiteta: železobetonske ceni za oodne napraoe in oodooode.
Zastopa: Patent dr. inž. čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo mostooih in podobno). Jzdeluje: ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo.
1 1 i