Leto i II., štev. 233 V LJubljani, nedelja dne f. oktobra 1922 DanaSnia ftev. stane 1 Dir |gh»|» ob 4 »futraf. Stane mesečno 10-— Din ra inozemstvo 20*— a Uglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo Ljubljana, Prešernova uL št 64. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska obe* št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cest*. Račun pri poitn. čekov zavoda štev. 11.842 Ljubljana, 30. septembra. Danes hoče biti vse proti režimu. Od negativnega boja proti režimu žive vse opozicijonalne stranke. Pobijanje režima je najkomodnejše opravilo za mal-kontente vseh vrst. Kdor ne more neovirano verižiti in tihotapiti, udriha čez režim, kdor bi rad videl, da bi mu brez dela leteli v usta pečeni piščanci, zabavlja čez režim, če se pri vozu zdrobi kolo, ali Če komu pogine konj, vsega je kriv edinole režim. Med onimi, ki dane« obsojajo režim [n ga rušijo, je več bivših ministrov, hrvatskih banov, poverjenikov in drugih dostojanstvenikov, ki so sami krepko držali isti režim, ko pa so večinoma radi nesposobnosti morali zapustiti visoka odgovorna mosta, so začeli radi užaljenih ambici| pljuvati na vse vprek in seveda tudi na svojo malenkostno preteklost. Le malo je treznih ljudi, M pravično in pravilno presojajo politični položaj ter strogo ločijo nedostatke in opustitve, ld so nujne posledice svetovne vojne in velikega preobrata, od onih pogreškov, ki izvirajo iz režima samega. Se manj je onih, ki bi hoteli priznavati tudi najmanjše uspehe in najskromnejšo dobro voljo onih, ki se trudijo v režimu poboljšati razmere, kakor tudi ni veliko ljudi, ki bi imeli zadosti potrpežljivosti ter uvidevnosti, da tudi pri najboljši volji ni mogoče preko noči vsem vsega ustrečL Mlada država smo. Jugoslavija se je rodila v najtežjih razmerah in v veliki meri na razvalinah svetovne vojne. Na rseh poljih primanjkuje pravih strokovnjakov, pustolovci, demoralizirani ljudje, ali pa nesposobni ljudje z dobro voljo in z dobrim namenom na žalost izpopolnjujejo verzeli. Hvalimo Boga, da smo Jugoslovani narod, ki je še zelo primitiven in skromen. Po vseh pokrajinah Evrope je danes veliko slabejše, kakor je bilo pred svetovno vojno. Ako nam inozemci in uvidevni poznavalci razmer zatrjujejo, da je pri nas relativno še jako dobro, moramo tako mnenje vsaj upoštevati. Nobenega dvoma ni. da se razmere v splošnem boljšajo, četudi poedini stanovi ter posamezni ljudje momentano še trpe veliko gorja. Prišlo bo tudi za te odrešenje, ker je že na potu in ker oriti mora! Tudi mi smo za to, da se takoj zru-Si režim, ako je to odrešilno za narod in za državo. Kdor pa v kaosu ruši še Dno, kar edino še stoji trdno, se mora savedati velike odgovornosti pri takem početju. Vprašati se moramo: Kdo naj nadomesti režim? Radič. Gosar, Deržič. Bernot Stefanovič itd.? Morda je tudi nekaj dobrega v vseh teh ljudeh. Gotovo pa je. da so vse te sile. če popolnoma abstrahiramo vse njihove slabosti, vendarle za nosilca režima absolutno nedostatne. Praksa dokazuje, da je v danih razmerah edinole demokrat-sko-radikalna koalicija sposobna tvoriti podlago režima. Brez te koalicije lahko postane kaos popoln, o tem si je vsakdo na jasnem, kdor zna v politiki šteti do pet. Videli smo celo. da je stari gospod Pašič v naši državi zelo potrebno zlo. Značilno je le, da so laudatores gosp. Pašiča sedaj naenkrat tudi laudatores zagrebškega kongresa ter pojejo pesem o potrebi, da nastane konec režima. To dokazuje, da so pri na* tudi že najkonservativnejši elementi izgubili čut za politično odgovornost. Konec režima znači konec koalicije radikaJcev in demokratov z vsemi nujnimi posledicami Obnovitev normalnega političnega življenja je mogoče misliti edinole po volitvah. A kaj do tedaj? Kriza, dolgotrajno brezvladje, ki mora upropastiti vse dosedaj zasnovane vladne in parlamentarne akcije. I* ne samo to. če pade režim, bo padel radi nesoglasja vladnih strank glede ustave. Ni izključeno, da bi se morale prihodnje volitve vršiti mesto za redno narodno skupščino, za novo konsti-tuanto. Vse to, kar smo s strahom prestali, bi se začelo znova pred nami odigravati: mučni ustavni boji. Mesto ra nadaljevanje notranje konsolidacije uporabljale bi se vse najboljše sile v državi samo za ta boj; država in narod bi bila vržena nazaj v kaos, nazaj v dobo pred vidovdansko ustavo. Vpiti proti režimu in klicati za njega odstranitev, je lahka stvar. Ali kdo naj nosi odgovornost za tako brezglavo brezvestnost? Ali prevzamejo klerikalci, narodni so-dalci in gospodje okoli »Slov. Naroda* odgovornost, ako bo moralo uradništvo potem še morda par let čakati na sprejetje službene pragmatike? Ali prevzamejo omenjeni odgovornost, ako bo naša valuta čez noč vržena daleč nazaj ter s tem Drizadeian vsemu gospodarstvu smrt Venizelisfična vlada na Grškem REPUBLIKANSKI PUČ SE NI POSREČIL. - VENIZELOS POSREDU-JE PRI ZAVEZNIKIH. Atene, 30. septembra. (Izv.) Novi grški kabinet je sestavljen nastopno: Predsedništvo in vojna Charalampi, Pariz, 30. septembra. (Izv.) Iz Grčije tudi danes ni točnih vesti. Poročila Ustov si nasprotujejo, a tudi vesti, ki jih objavlja tAgence Havas» se iesto pobijajo. Gotovo pa je, da je revolucija zmagala na vsej črti in da so se ji priključili tudi vsi vojaški oddelki v Epiru in Traciji, ki so se do sedaj obotovaljali. Kralju, ki je bil do sinoči strogo zastražen, je bila danes vrnjena svoboda pod pogojem, da nemudoma zapusti Grčijo. To se je zgodilo. Sinoči so se raznesle po mestu vesti, da so revolucionarji proglasili republiko in odstavili tudi novega kralja Jurija. Te vesti se v tej obliki ne potrjujejo, ampak izgleda, da je šlo le za poskus oddelka mornarjev, ki pa ni uspel. Kralj }urij je še na prestolu, vendar pa nima nikakega vpliva na razvoj dogodkov. Ključ do situacije je v rokah Venizelosa. Ako se novi kralj žnjim sporazume, bo še ostal kljub temu, da je danes očividno večina prebivalstva republikanskega mišljenja. Mnogo bo odvisno tudi od izida prihodnjih volitev, ki se bodo bržčas vršile v znamenju boja za ali proti monarhiji. Ve-nizelisti računajo na popolno zmago. V francoskih vladnih krogih se povdar-ja, da preobrat na Grškem ne vpliva v nobenem oziru na francosko stališče v orijentalskem vprašanju. Francija je slej ko prej mnenja, da je treba ugoditi turškim zahtevam, v kolikor so upravičene. zunanje zadeve Kanelopulos. notranje Krokidas, mornarica Papachrlstos, socialno skrbstvo Boliadis, promet in poljedeljstvo Valigas, prosveta Giotis, finance Diorddis, prehrana Embyrikos. Razen Dionidisa, ki je bil že enkrat finančni minister, so vsi novi možje. Vsi pa so znani venizellstL Pariz, 30. septembra. (Izv.) Venizelos je snoči odpotoval iz Pariza v London. Kakor javljajo listi, se Venizelos sestane v Londonu z angleškim zunanjim ministrom lord Curzonom ter odpotuje nato preko Pariza v Rim. Kakor se govori, se trudi Venizelos, da doseže sprejem Grčije v skupnost zaveznikov. Kralj Konstantin zapustil Grčijo. Atene, 30. septembra. (Izv.) Kralj Konstantin In njegova rodbina so danes odpotovali iz Aten v Palermo, kjer se nameravajo stalno naseliti. Narodna skupščina razpoščena. Atene, 30. septembra. (Izv.) Vodja revolucionarnega komiteja Gonatas je še pred sestavo nove vlade razpustil narodno skupščino ter razpisal volitve za mesec november. Odgovor Kemal-paše zaveznikom PRIPRAVLJEN NA POGAJANJA. KOT POGOJ ZAHTEVA IZROft. TEV CARIGRADA IN TRACIJE. je Mustafa Kemal paša danes izročil za- Pariz, 80. septembra. (Iziv.) Kakor javlja »Chicago Tribune* iz Smirne. je Kemal paša predvčerajšnjem sklenil, da se sestane z zavezniki na predkonferenci, ki naj se vrši prihodnji teden in ki naj razpravlja o pogojih za premirje ter določi termin za nadaljnje konference v Benetkah ali na drugem kraju Italije. Kemal paša je izdal o tem nastopni komunike: Vlada velike narodne skupščine v An-gori izjavlja, da se strinja z željo, ki je izražena v noti zaveznikov, toda pod nastopnimi pogoji: Carigrad ln Zapadna Tracija se morata takoj izročiti nacionalistični vladi. Vlada je pripravljena sestati se z zavezniki v Muraniji k razgovoru, ki naj pripravi bodočo konferenco. Ta sklep je bil sklenjen danes s pridržkom, da ga ratificira velika narodna skupščina KOZAKI V TURŠKI KONJENICI! Beograd, 30. septembra (Izv.) Iz verodostojnih virov iz Carigrada se javlja, da Anglifa je pripravlfena na volno TURKI PRED CARIGRADOM. — ANGLEŠKI VRHOVNI POVELJNIK DOBIL NALOG IZPRAZNITI NEVTRALNO CONO. Pariz, 30. septembra. (Izv.) Po vesteh ki so dospele nocoj v Pariz, potrjujejo, da hoče Anglija v resnici riskirati vojno s Turčijo. Večina današnjih jutranjih pariških listov izjavlja, da se ne more več preprečiti angleško-turški spopad ter obžaluje Lloyd Georgea, da je zakrivil poostritev položaja. London, 30. septembra. (Izv.) Polo žaj se poostruje od minute do minute. Vsak hip prihajajo nove alarmantne vesti. Taiko poročajo »Times*, da so se pojavile turške čete na morski obali nasproti Carigrada; nevtralne cone sploh ne respektirajo več. Čanak so že skoraj popolnoma obkolile. Nervoznost v angleški javnosti narašča zato od hipa do hipa. Ogromna večina prebivalstva zaupa vladi in pričakuje od nje, da bo storila vse v varstvo angleških interesov. Pripravljeni so tudi na skrajne žrtve, ako ne bo dragega izhoda. Možnost vojske se razpravlja mirno. Splošno se smatra, da je malo upanja na mirno poravnavo, ker se Turki preveč zanašajo na razcepanost Evrope. Javnost splošno računa na izdatno pomoč dominijonov. Tudi izvajanja današnjih jutranjih listov potrjujejo, da je položaj na pHž-nt-m vzhodu izredno resen. »Daily Chronicle* piše, da visi vprašanje mira ali vojne le na niti. Navzočnost turških čet v nevtralni coni je ustvarila nemogoč položaj. »Dailv News» izjavljajo, da stoji Anglija pred vojno, ako se Turki ne umaknejo. »Dailv Express» ceni turško vojsko na 60.000 do 70.000 mož brez iregularnih čet. Vse je pripravljeno za vse možnosti, ki bi nastale v položaju. »Westminster Gazette* ugotavlja, da je v spodnji zbornici do- bila večino struja, ki je »a odločitev z vojaškim nastopom. London, 30. septembra. (Izv.) Po noti, ki se je izdala po nocojšnji seji kabineta, je popolnoma nemogoče, da bi se Turkom dovolilo, da ostanejo pred angleškimi postojankami. Postopanje Turkov je naravnost izzivanje proti britski državi ter je v nasprotju z noto zaveznikov. Reuterjev urad do-znava od dobro podučene strani, da je Kemal paša sporočil vrhovnemu komisarju v Carigradu, generalu Pelleju, da n? namerava umakniti turških čet iz nevtralne cone. ANGLEŠKI ULTIMAT KEMAL PASI. Pariz, 30. septembra. (Izv.) Potrjuje se, da je angleška vlada brzojavila angleškemu vrhovnemu poveljniku generalu Harringtonu. naj doseže, da Turki ali prostovoljno ali na drug načiu izpraznijo cono pri Canaku. Vlada je Harringtona zagotovila, da bo imel popolno podporo vlade glede izvršitve te naloge. Angleška vlada formalno ni stavila nobenega ultimata v Angori. vendar pa pomenja prošnja, ki jo bo Harrington stavil Kemalu paši, ultimat. GRŠKO - TURŠKI BOJI V NEV-TRALNI CONL Atene, 30. septembra. (Izv.) Turške Čete so vrdle v Strandochan, ki leži v nevtralni coni vzhodno od Carigrada ter zasedle vas Safalan. Umorili so 11 mož tamkajšnje grške posadke. Grki so napravili protinapad ter zopet zavzeli vas. Turki so v zasledovanju po hribih izgubili enega častnika in 25 mož. veznikom 6voj odgovor na njihovo noto. Kemal paša zahteva v svojemu odgovoru, da se mirovno vprašanje nikakor ne sme rešiti brez Rusije in Bolgarske. Turki so očividno popolnoma podlegli boljševiškemu vplivu, kar je v Carigradu izzvalo veliko senzacijo. Opaža se tudi, da se turška konjenica pomnožuje z boljše viškimi koza ki, kar je povzročilo med ruskimi emigranti v Carigrada silno razburjenje in beže v velikih tramab v Grčijo in Jugoslavijo, ker se boje bolj. ševiške osvete. ALBANIJA IN KEMAL PAŠA. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Tukajšnje albansko poslaništvo je bilo pooblaščeno, oficietno dementirati vse vesti o zbiranju albanskih vojakov in dobrovolj-cev za Kemalovo armado. Albanska vlada je v grško-turškem konfliktu strogo nevtralna in nima nobene zveze z angorsko vlado. Dopolnilne volitve v odbor Zveze narodov MALA ANTANTA OSTALA BREZ ZASTOPSTVA. Ženeva, 30. septembra. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji Zveze narodov se je vršila volitev nestalnih članov odbora Zveze narodov. Zveza narodov je, kakor znano, pred nekoliko dnevi zvišala število teh članov od 4 na 6. Pričakovanje glede izida te tajne volitve je bilo zelo napeto, ker je bil izid z ozirom na različne nacionalne, kontinentalne in religiozne interese, ki se vedno pojavljajo pri tej volitvi, zelo dvomljiv. Pri tajni volitvi, katere se je udeležilo 46 delegatov, tako da je znašala absolutna večina 24 glasov, so bile takoj pri prvem glasovanju izvoljene v svet Zveze narodov nastopne države: Brazilija, ki je dobila 42 glasov, Španija 40 glasov, Uru-guav 40 glasov. Belgija 36, Švedska 35, in Kitajska 27 glasov. Te države so torej kot nestalni člani izvoljene v odbor Zve- ze narodov. Nadalje so dobile Jugoslavija 15 glasov, Portugalska 12, Perzija 9, Kolumbija 5, Švica 3, Indija in Norveška po 2, Danska, Češkoslovaška, Avstrija, Rumunija, Haiti, Nemčija in Sijam pa po 1 glas. Potemtakem so bili dosedanji nestalni člani odbora Zveze narodov Belgija, Brazilija, Kitajska in Španija zopet izvoljeni, poleg njih še Uruguav in Švedska. Mala antanta je ostala brez zastopstva. ZASEDANJE ZVEZE NARODOV ZAKLJUČENO. Ženeva, 30. septembra. (Izv.) Tretje zborovanje sveta Zveza narodov je bilo danes popoldne ob petih z govorom predsednika Edwardsa zaključeno. Pred zaključkom je lord Balfour v daljšem govoru poročal o finančni pomoči Avstrije. Radikalni kongres v Somboru VOJVODINCI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNO ORGANIZACIJO. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministra dr. Ninčič in Žarko Miladinovič sta odpotovala na kongres vojvodinskih radikalov v Sombor. ki se ga udeleže tudi vsi poslanci radikalne stranke v Vojvodini. »Tribuna* poroča, da bo kongres razpravljal o zelo važnih vprašanjih, zlasti o reorganizaciji stranke v Vojvodini. Izgleda, da zahtevajo vojvodinski radikali decentralizacijo v stranki in ustanovitev centralnega odbora za Vojvodino v No- RA ZDELI TEV DUNAJSKIH ARHIVOV. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Dne 17. oktobra se sestane na Dunaju konferenca, da razpravlja o vprašanju razdelitve uradnih arhivov, ki se nanašajo na administracijo posameznih dežel. Za podlogo novim pogajanjem bo služila svoječasno v tem oziru sklenjena pogodba. Vlada je že pozvala akademijo znanosti naj imenuje strokovnjake v tem pogledu. ni udarec? Ali prevzamejo odgovornost, ako bo z dobrimi Izgledi zasnovana sistematična protidraginjska akcija vlade radi krize obtičala še nerazvita in nerealizirana? Kdor hoče biti pošten politik, si mora najpreje odgovoriti na ta vprašanja pred-no izreče zahtevo po padcu režima. Ta odgovor moramo zahtevati tudi od vsakega politika, ki naj ga smatra javnost i za resneza in uvidevnega. Naraščajoči fašistovski izgredi Rim, 3a septembra. (Izv.) Izgredi fašistov postajajo vedno večji Gibanje fašistov je sedaj naperjeno tudi proti demokratom. V Brescl so fašisti pretepli posL Benedettija, ki je pristaš Giolltl"-. V Pulju so fašisti zažgali delavsko zbornico. PETDESETLETNICA ČEŠKIH SOCIJALISTOV. Praga, 30. septembra. (Izv.) Danes se je vršil ob priliki 501etnice obstoja češkoslovaške socialistične stranke slavnostni kongres, ki so se ga udeležili zastopniki nemške, danske, švedske, dunajske, grn-zmjske in nkrajinske socialne demokracije. ZNIŽANI TARIFI ZA ŽIVILA. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Te dni bo izdelana narsdba za znižanje železniških tarifov za človeško ln žlymsko hrano. vem Sadu, vendar pa se pričakuje, da bo ta predlog propadeL »Tribuna* zatrjuje dalje, da se bo kongres izrekel proti koaliciji z demokrati in za sporazum s Hrvati, vendar pa ne pride do nikakega formalnega glasovanja med Pašičevci in Proticevci. Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je bil dan-js sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala dve uri. Glavna skupščina sodnikov Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ob 9. uri dopoldne je bila v dvorani okrožnega sodišča redna letna glavna skupščina Saveza sodnikov, katere so se udeležili delegati iz vseh pokrajin države, in na kateri je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija: »Savez vseh sodnikov zahteva absolutno, da se projekt zakona, ki se nahaja v ministrstvu pravde, takoj predloži zakonodajnemu odboru v uzakonje-nje. Ako pa to ni mogoče, potem naj se vzame splošni uradniški zakon in začasno regulira sedanje stanje sodnikov glede njihovih plač na te način, da dobe sodniki poleg vseh doklad, ki jih dobe po novem zakonu ostali uradniki, še dosedanjo posebno doklado*. Resolucija je bila že zvečer izročena ministrstvu pravde. — ZA GRADNJO MODERNIH KLAVNIC. . Beograd, 30. septembra. (Izv.) Ministrstvo za socialno politiko je pozvalo vsa večja mesta, da se odločijo z državno pomočjo graditi moderne klavnice. Zato je tudi pozvalo ljubljansko pokrajinsko upravo, da odobri tozadevni sklep bivšega ljubljanskega občinskega sveta. TRGOVINSKA POGAJANJA S POLJSKO. Beograd, 30- septembra. (Izv.) Naša delegacija za trgoviaska pogajtmja s Poljsko odpotuje pod vodstvom dr. Veli-zarja Jankaviča dnp 3. oktobra v Varšavo. Iz razprave o uradniški pragmatikl Beograd, 30. septembra. (Izv.) Danes se je na seji pododbora zakonodajnega odbora razpravljalo o V. poglavju uradniškega zakona. Členi 58.—64. so bil odstopljeni sekciji. V VI. poglavju so bili členi 65.—80. sprejeti v smislu vladnih predlogov z malimi izjemami. V členu 66., drugi odstavek, se dostavi »in onih uslužbencev, ki so t tarejši od članov komisije«. V enakem smislu se popravi tretji odstavek istega člena. Član 67. se izpremeni 6ledeče: »Razven v slučaju takih odnošajev med člani komisije in osebo, ki se ocenjuje, radi katerih se tudi redni sodniki odklanjajo.* V H enih 74.. 75. in 78. se podaljšajo nekateri roki. V členu 77. se črta beseda »dovoljno*, tako d3 ostane ocena ali »odlična* ali »dobra* ali »slaba*. Prihodnja seja pododbora bo ▼ pon-deljek. Borza Čarih: Berlin 0.33, Newyork 537, London 23.46, Pariz 40.65, Milan 22.75, Praga 16.60, Budimpešta 0.2150, Zagreb 1.85, Sofija 3.15, Varšava 0.0625, Dunaj 0.0075 avstr. krone 0.007/,. Berlin: Italija 6976.25 — 6993.75, London 7191 — 7209, Newyork 1647.93 — 1652.07, Pariz 12.534.30 — 12.565.70, Švica 30.961.25 — 31.038.75, Dunaj 220 — 2.2450, Praga 5068.65 — 5081.35, Budimpešta 65.91 — 66.09, Sofija 983.75 — 986.25, Bukarešta 970. Zagreb 2225, T Ivan KavfnfK Po Večtedensld bolezni je premlncl Včeraj ponoči predsednik višjega deželnega sodišča ljubljanskega Ivan Kavčnik. Jugoslavija je izgubila ž njim enega svojih najodličnejših pravnikov in sijajnega organizatorja sodnih oblasti. V težki dobi po prevratu je neokrnjeno vzdržal sodstvo v slovenskem delu države na Višini, za katero nas zavidajo upravičeno tostran in onstran državnih meja. Rajni Kavčnik je bil mož idealne delavnosti in Vestnosti, neumoren kot mravlja, prožet čuta dolžnosti kakor malokdo. Zato Je upravičeno zahteval od podrejenih isto izpolnjevanje dolžnosti, katere se Je zavedal sam. Rojen leta 1858. kot sin kmetskih staršev v Dragomeru pri Brezovici, je študiral v Ljubljani in na Dunaju pravo. Po dovršenih študijah je služboval nekaj let pri mestni občini ljubljanski. Za časa demonstracij proti Griinovemu spomeniku je bil mag. policijski komisar. Kmalu nato Je prestopil v sodno prakso. Služboval je na Vrhniki, v Kranju ter v Ljubljani. V dobi reforme civilnopravdnega in izvršilnega postopka Je v odlični meri sodeloval pri reorganizaciji tedanjega sodstva, izpod njegovega peresa Je izšel tedaj dovršeni prevod »Izvršilnega reda», izdan po društvu «Pravnik*. V Ljubljani je bil mnogo let odličen član civilnega, trgovskega in prizivnega senata pri deželnem sodišču do leta 1914., ko Je bil imenovan zaradi svojih izrednih sposob-oosti za dvornega svetnika pri najvišjem kot kasacijskem sodišču na Dunaju. Takoj po prevratu ga je poklicala Narodna vlada v LJubljano, da tu izvede organizacijo višjega deželnega sodišča, če-gar prvi predsednik je postal. Nešteti so njegovi pravniški spisi in razprave, ki Jih je priobčil večinoma v «Slovenskem Pravniku*, deloma tudi v dnevnem časopisju; v zadnjem času je z izredno ljubeznijo sodeloval pri izenačenju naše zakonodaje. Še spomladi je priobčil v »Slovenskem Pravniku* temeljito študijo o srbskem sodstvu, kakor je sploh vpora-bil vsako priliko, da seznani slovenske pravniške kroge s sodnimi razmerami v drugih delih države. Umrl je kot žrtev svoje vestnosti. Pred nekaj tedni je prišel ob hudem nalivu v urad, ni se dal pregovoriti da bi ne predsedoval ves dan, dasi do kože premočen, sejam pri višjem deželnem sodišču; pri tem si Je nakopal hudo mrzlico, ki ga je vrgla na posteljo, s katere se, žal, ni več dvignil. Kakor sam narodno zaveden, tako je tudi svojo rodbino vzgojil v strogo narodnem in naprednem duhu; ob njegovi prerani smrti plakajo poleg vdove trije sinovi, Vladislav, bančni uradnik, Janko, bančni ravnatelj in cand. chem. Leon ter hči Bela, soproga odvetnika drja Šubica. — Težko prizadeti rodbini paše globoko sožalje. efi tfittUl, ps nteajo roki ki bi se postavila Kemalcrvim četam v bran. Evropa je danes tako naveličana vojn, da bi bilo težko kje izvršiti mobilizacijo v svrho ekspedicije v orijent. Pri tem nam celo ni treba precenjevati moči Kemalove Turčije. Ta država tudi po najoptimističnejši cenitvi nima preko deset milijonov prebivalcev; je tedaj sicer skoro še enkrat tako močna ko Grška, a je še vedno slabej-ša od naše kraljevine. Toda Anatolija je v srečnem položaju, da nima nikjer v bližini soseda, ki bi jo nadziral in krotil, kakor kroti Mala antanta Madžarsko, kakor nadzirajo sosedje Bolgarsko ter Francija Nemčijo. Armenijo, ki bi mogla prihajati v poštev, je vdušila Turčija, še predno se je biia mogla postaviti na noge, Grško, ki je hotela igrati označeno vlogo krotilca, je strla Kemalova vojska, Rusija, stari, dedni sovražnik Turčije, ki bi bil, da ni bilo revolucije, glavni dedič bolnega moža ob Bosporu in tudi najprimernejši krotilec, ta ista Rusija je danes glavni — zaščitnik Angore. Tako je mogel Mustafa Kemal z armado, ki bi v srednji Evropi še ne pomenila bog-vekaj, izsiliti revizije zanj neugodnih mirovnih pogodb. Tako se je izmed premaganih centralnih držav edina — ali smemo reči prva? — Turčija restavrirala in more danes pozitivno vplivati na lastno usodo. Tega doslej razen nje še nobena izmed premaganih sil ne more. Turčija se očividno dobro zaveda, kako ugodne so šanse zanjo. Dobro ve, kako nepopularna je danes vsakršna vojna v Evropi, ve, da tudi Anglija danes pretežko spravi 200.000—300.000 ljudi na Dardanele in Bospor. Zato po mili volji »deportira* grško in armensko prebivalstvo iz Smirne in okolice, pošilja svojo konjenico na sprehode po nevtralni zoni in priglaša vedno ob-jestnejše mirovne zahteve. Ona se hoče znova zabarikadirati za Dardane-lami in Adrijanopoljem in v tej poziciji upa doseči še marsikaj, kar se zdi danes še nedosegljivo. Turško politiko je že od nekdaj odlikovala zmožnost zavlačevanja in spretnega čakanja na pripravne momente. Turška diplomacija je bila znana po izredni vztrajnosti in spretnosti izrabljati ugodne zaokrete položaja in izslediti vsakokratne zadrege nasprotnika. Po tej tradiciji se ravna tudi sedaj in, kakor je podoba, ne z majhnim uspehom. Reakcija v bližnjem Beograjsko časopisje kaze mnogo več vznemirjenosti in nezadovoljstva ob najnovejšem zaokretu položaja v bližnjem orijentu, po katerem se Turkom obeta povratek v Evropo ter vrnitev Trakije z Adrijanopoljem. Da postane Turčija znova balkanska država, vzbuja največjo pozornost in skepso; te politične reakcije ni vesel nihče. Novinarji so posetili vnanjega ministra Ninčiča takoj po povratku iz Pariza ter ga spraševali, zakaj je pustil Turke znova v Trakijo. Njegov odgovor je zelo enostaven in pomemben: «Dajte mi 200.000—300.000 mož vojske, pa ne bo Turčije več v Evropo.* Problem je tedaj edinole v tem. Vse 'koncesije, ki jih dajo evropske države Turčiji, eo več ali manj izsiljene. Ker si Francozi niso mogli privoščiti visokih stroškov, ki bi jih povzročila neprestana napetost na sirsko - anatol-sM meji, so raje koncedirali Angori Ki-Iikijo in severni predel Sirije. Danes bi radi Angleži Turke zadržali na azij- aftnaSJu, pjufljansk! -f- Iz demokratske stranke. Minister n. r. dr. Kukovec se je včeraj vrnil iz Beograda, da se udeleži javnih shodov, ki so sklicani za danes na Koroškem, kjer bo govoril o politični zunanji in notranji situaciji. Obe demokratski organizaciji, ljubljanska in mariborska, določita ta teden delegate za sejo glavnega odbora demokratske stranke, ki se "bo vršila dne 10. oktobra v Beogradu, da sklepa o političnem položaju. -f- Brezglavi režim. »Slovenec* pod tem naslovom na dolgo razklada svojo modrost o zunanji politiki. Piše, da angleški in francoski kabinet vsak dan polnoštevilno zborujeta radi ori-jentskega vprašanja, naš kabinet pa ne. Zunanji minister Ninčič da drži s Francozi, Pašič z Angleži, Tudi sicer se mnogo ugiblje, kaj bo in kaj naj bi bilo, le brezglava vlada, da noče dati nobene izjave. Samo dr. Korošec je bistra glava, ld je pravo pogodil na mariborskem shodu SLS, »povzdignil svoj glas in začrtal edino za našo državo pametno in koristno zunanjepolitično smernico*. Sedaj, ko se »nekaj kuha* in ko »Turk škili čez mejo», je ros prava sreča, da imamo dr. Korošca ter diplomate okoli »Slovenca*. Morda to gospodo še Angleži in Francozi povabijo. da pridejo razvozlat vozel. -f klerikalcem noče koalicija skupaj. Da se obdrži prejšnja koalicija v mesSnl SK, ftfiajo firteree samo klerikalci, ker so samo oni Imeli od nje profit Narodni socijalisti so radi koalicije s klerikalci strašno trpeli in le sreči, da se je občinski svet razpustil, se imajo zahvaliti, da se njihove vrste radi bratenja s klerikalci niso še bolj razkrojile, kakor so se že. »Jugoslavija* sicer še vedno piše, da je klerikalizem »prazen strah*, vendar se NSS ne upa tega svojim pristašem javno povedati. Zadnjič je za hrbtom NSS zbarantal s klerikalci g. Pesek, sedaj pa menda tudi nekateri poskušajo sklepati zvezo, kar pa vsi dosledni in v resnici napredni pristaši prav odločno obsojajo. Socialdemokrati radi svojih neštetih frakcij 6ploh več resno ne prihajajo v poštev za koalicijo in še to, kar je od socialdemokratov ostalo izpoveduje, da je najpametnejše, da nimajo s klerikalci nič opraviti. Še celo zveza med klerikalci in komunisti ni še gotova. Na eni strani se te koalicije brani konservativno krilo SLS, zlasti pa gospodarski krogi, ki pretijo, da ne bodo šli volit, če se SLS zveže s komunisti, na drugi strani sta pa tudi med komunisti dve struji, ena, ki je za skupen nastop s klerikalci, druga pa ima še vedno v spominu streljanje delavcev na Zaloški cesti In noče biti privesek »črne gospode*, četudi ima ona rdeče roke. Klerikalci 60 zelo slabe volje, ker jim koalicija tako nagaja. -f Nova Hauslerjeva izjava. Izzvan po Radičevih in »Hrvatovih* strelkah, objavlja dr. Hausler v »Slobodni Tribuni* novo izjavo, v kateri objavlja, da je bil neposredni povod njegovemu izstopu iz Radičeve stranke, ker je Radič pozval v svojo stranico zajedničar-ja dr. Rotkoviča, ki je bil ob volitvah Hauslerjev protikandidat v sremski županiji. Hauslerju je Rotkovič sam povedal, da ga je Radič pozval v svojo stranko, češ, da so zajedničarji okrog »Hrvata* same budale. In nedavno je imel Radič z dr. Rotkovičem shod v Raši, kjer je predstavil Rotkoviča kot bodočega podpredsednika se-ljačke stranice. Ako hočejo cementira-ne glave okrog »Hrvata* še nadalje »bulazniti*, jim zatrjuje gosp. Hausler, se bodo v polemiki kmalu morali uve-riti, da vodi njega edino prepričanje, za katerega bi se izplačalo staviti življenje na kocko, ne pa le dočakati kako strelico iz častite redakcije »Hr-vatove*. 4- O situaciji v Hrvatskem bloku se je Štipa Radič v razgovoru z dopisnikom »Hrvatskega Lista* izjavil, da ne more biti boljša, kakor je, kajti Hrvatski blok je osnovan na zajedništvu sledečih prepričanj vseh v bloku združenih strank: da tvorijo Hrvati in Srbi ne samo dva povsem različna in samo-stalna naroda, temveč tudi dva etično in kulturno različna sveta; da so Hrvati vedno imeli in imajo še danes svojo posebno hrvatsko državo, kateri je bil dne 28. decembra 1920 položen novi moderni temelj kot seljaški miro-tvorni republiki; da se »pošteni in pra-vedui srbski narod* lahko sporazume s Hrvati kot narod z narodom, država z državo. V teh osnovnih mislih je Hrvatski blok edinstven, mala nesoglasja ne poinenjajo nič, ker proti beograj skim oblastnikom ima blok enotno taktiko . . . -+- Prorokovanja. V Protičevem »Radikalih na javlja g. L. (Lenard ?) pod zaglavjem »Politične borbe v Sloveniji® izglede za bodoče volitve. Strank je v Sloveniji obilo, g. L. jih našteva in analizira po vrsti "'seh sedem, pri-števši še socijalistične frakcije, gripo avtonomistov, ki je »programatično najsorodnejša klerikalcem*, fs>r radi kalno in nemško stranko, ki sta šele v povojih. V glavnem pa sta le dva tabora, kajti borba se principielno voli le glede revizije ustave. Izgledi pa so sledeči: demokrati so v težki krizi, samostojna stranka, ki je izključno . 'i-tila interese velikih posestnikov ter mesarskih izvozničarjev, je izguba 70 očfetotkdv na Konto klerikalcev, Komunistov in republikancev; socijalisti so razcepljeni v tri frakcije; prvotna so cijalistična 6tranka, katere »glavni maher* je Zvonimir Bernot, »neizvo-ljeni poslanec, ki že dve prejema dnevnice komunističnega mandata za mariborski okraj*, je precej s kopnela, celotno pa so 60cijali-ti zgubili polovico pristašev in dobijo kvečjemu dva mandata na Štajerskem, na Kranj-kem pa splch nič. Tako čaka vse režimske in polre zimske stranke v Sloveniji težak poraz. Opozicijske stranke pa vse beležijo znaten porast. Klerikalci zopet dobijo absolutno večino; njim najbližji narodni socijalisti pa navzlic znatnemu napredku ne bodo po novem volilnem zakonu dobili — najbrž in žn-libog — niti enega mandata. Komunisti bodo še močnejši kakor doslej, in slovenska republikanska stranka je preotela del pristašev socijalistom in samostojnežem. — Končno modruje g. L.: Ako še Srbi od vrže jo Pašidev r? žim, ki je škodljiv državnemu in narodnemu edinstvu, se bo znašla oirrom-na večina Srbov, Hrvatov in Slovencev na okupu za novo boljšo, pametnejšo in bolj demokratično ureditev države na osnovi narodne volje in medsebojnega sporazuma. Prosveta Ljubljanska drama. Nedelja, 1. oktobra: »Hlapci. Otvoritvena predstava. Izv. Ponedeljek. 2. oktobra: »Hlapci*. A. Torek, 3. oktobra: Zaprto. Sreda, 4. oktobra: R. U. R. Izv. Četrtek, 5. oktobra: R. U. R. B. Petek, 6. oktobra: »Romantične duše*. Izv. Sobota, 7. okt. »Romantične duše*. C. Nedelja, 8. oktobra: »R. U. R.» Izv. • Mariborsko gledališče. Nedelja, 1. oktobra: »Običan čovek*. Izv. Torek, 3. oktobra: »Revizor*. B. Četrtek, 5. oktobra: »Satan v ženski*. Izv. * Gledališki abonmaji v Ljubljani se sprejemajo v gledališkem knjigovodstvu ("dramsko gledališče) še v pondeljek dne 2. oktobra popoldne od 4. do 6. ure, v torek dne 3. oktobra dopoldne in popoldne lr, enako v sredo dne 4. oktobra. XXIV. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu se zaključi danes, dne 1. oktobra ob 6. uri popoldne. Znana plesna umetnica Valerija Kra-tinova, profesorica na slovitem Dalcroze-jevem zavodu v Helleranu, priredi na prošnjo svojih jugoslovanskih gojenk iz llellerana več produkcij pod naslovom »Večer dramatičnih plesov* tudi v Jugoslaviji. Nastopila bo dne 7. oktobra v Ljubljani v Filharmoniji, dne 10. oktobra pa v Mariboru v mestnem gledališču. Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo v Celju obdrži mestno gledališče tudi v letni sezoni 1922/23 v najemu ter že skrbno pripravlja obširen in sestransko zanimiv program, ki bo obsegal najboljše domače in primerne tuje igre. Prijavljenih je doslej že zadostno število diletantov, med njimi prvovrstne stare, a tudi nekaj novih moči. Kot otvoritveno predstavo vprizori društvo Gove-karjeve Legijonarje v četrtek, dne 5. oktobra. V vlogi Joža nastopi priljubljeni in za razvoj celjskega gledališča mnogo-zaslužni Rafko Salmič. Igra se ponovi v soboto dne 7. oktobra zvečer in v nedeljo dne 8. oktobra popoldne. Na pcndeliko\'em koncertu ge. Papo-ve v Ljubljanski filharmoniji bo priredi-teljica proizvajala med drugimi ravno dokončano novo skladbo našega veleza-služnega skladatelja St. Premrla »Znamenje* (Gregorčič). Vcjanov spomenik. Prve dramske umetnice Nar. divadla v Pragi so na ini-cijativo gdč. Suehankove v nedeljo sklenile, da osnujejo odbor za postavitev Vojar.ovega spomenika, Vojan je bil doslej največji češki igralec in je umri predlani. Angleg o feSd kidttrrt AngTe&H telj Edwin Muir je objavil v newyor- škem dnevniku »The Evening Post*, da bi morali Angleži prevajati tudi Iz če-ščine. Vrchlickv, Bfezina, Sova, Bezruč in Machar so poeti, ki zaslužijo, da jih pozna svet. Tudi o čeških dramatikih Šramku in K. Capku govori Muir. O Nar. divadlu v Pragi pa piSe, da je »relativno najboljše gledališče v Evropi!* Sporf Službene objave Lahkoatletskesa saveza za Slovenijo. V svrho preprečenja različnih neutemeljenih govoric in domnev priobčimo tri točke iz dnevnega reda seje tehničnega odbora Lahkoatletičnega saveza za Slovenijo z dne 28. t. m. ad t. 1.) Pri finalu stafetnega teka 4 X 100 m, ie II. moštvo S. K. Primorja, Ljubljana, placiralo na tretje mesto, (prvo mesto S. K. Primorje I, drugo mesto S. K. Ilirija I.). Ker pa je bil zadnji tekač omenjene štafete spremljan po te-kališču od drugega tekača tempodajalca (Schrittmacher), je bil takoj vložen od saveznega starterja diskvalifikacijski protest, katerega je jurija glasom § 2., točka 4, saveznih pravil, odstopila tehničnemu odboru v končno odločitev. Tehnični odbor je na podlagi omenjenega protesta, glasom § 38. Občega pravilnika JAS. 1921. diskvalificiral drugo štafeto S. K. Primorja. Proti temu odloku pristoja klubu na podlagi § 13., točka 3., saveznih pravil, pravica priziva na upravni odbor saveza v roku 14 dni s protestno pristojbino 20 K. ad t. 2.) Nadalje Je tehnični odbor vzel na znanje diskvalifikacijski odlok sodniške Jurije z dne 27. t. m., glasom katerega se na podlagi istega delikta po § 38., Pravilnika JAS., diskvalificira tretji plasirani tekač S. K. Primorja, LJubljana, pri teku na 10.000 m. Proti odloku jurije ima klub pravico priziva na savez (tehn. odbor) v roku od 48 ur. Ker ni bil v določenem času vložen nikak priziv, postane diskvalifikacija sodniške Jurije pravomoč-na. ad t. 3.) Zadeva Valtrič, Zanetič se je rešila na sledeči način: Na podlagi protesta enega saveznih odbornikov pfot! verifikaciji doseženih rezultatov po omenjenih članih S. K. Primorja, (kršenje splošnih pravil in predpisov o amater-stvu, Pravilnik JAS. 1921, nedopustna verifikacija in startanje za dva različna kluba, v tem slučaju za S. K. Primorie, Ljubljana ter za neki goriški oziroma tr-žaški klub), Je bilo sklenjeno, da se naj-prvo pozoveta omenjena dva gospoda na osebni zagovor in nastop dokaza resnice. Na podlagi izjav ln dokazov se potem odstopi cela zadeva Jugoslovanskemu atletskemu savezu v Zagrebu v nadalnje postopanje ter eruiranje pri italijanski federaciji. Doseženi uspehi navedenih članov S. K. Primorja, ostanejo do preklica in končne odločitve, nadalje v veljavi. Končna kvalifikacija klubov po točkah je sledeča: S. K. Ilirija 68 točk. S. I(. Primorje 68 točk, S. K. Jadran 57 točk in Ljubljanski športni klub 3 točke. Pri enakem številu točk odločuje boljši placo-ment poedinih klubov in sicer ima S. K. Ilirija 8 prvih mest, S. K. Primorje 6 prvih mest. Končni prvenstveni red za moška lan-koatletična tekmovanja za leto 1922. ie sledeči: I. mesto S. K. Ilirija, II. mesto S. K. Primorje, III. mesto S. K. Jadran. * Damski lahkoatletiini miting v okvirju Športnega tedna za prvenstvo Slovenije leta 1922. se vrši danes ob 14. na igrišču S. K. Ilirije. Na sporedu Je: tek 60 m, 100 m, 200 m; skok v višino z zaletom, skok v daljavo z zaletom, met krogle, diska ter kopja in štafeta 4kra* 60 m. Vstopnina 5 Din, dijaki 3 Dim K odpovedi prvenstvene tekme Ilirija : Primorje, ki Je bila od LNP. napovedana za danes, a predvčerajnim zopet odpovedana, nam pošilja LNP. daljše pojasnilo, ki ga danes žal nismo mogli več priobčiti. Storimo to v eni prihodnjih številk. Naši abesedarjs Zopet se je začela šola za najnovejšo generacijo: 1916 letniki so na vrsti. Učitelji in učiteljice jih še spremljajo skrbno po stopnicah prav pred vrata, kakor pastirji čredo nedoraslih ovac. In matere in očetje jih vodijo in spremljajo zjutraj do teh vrat ter jih sprejemajo v svoje varstvo pred temi vrati. Zakaj čisto samih se jih še ne upajo pustiti v šolo in iz šole. Prenerodni, prešibki, plahi, zamišljeni, raztreseni so še; lahko bi se kam zagledali in povoženi bi bili njih ljubčki: 1916 letniki, porojeni v obupu, žalosti, vzgajani v skrbeh in med stradanjem! Ko so jih matere spočele, je trajala Vojna že dobro leto; ko so jih rodile, smo imeli krušnice in močnice, vse možne karte, izkaznice in leg^imacije. Ce si hotel ziniti, si moral pre.i prositi; če si hotel kupiti, si moral dokazati, da imaš pravico trositi svoj denar. Bila je takrat strašna doba črnega kruha, bi je izgledal kakor posušeno in razpokano blato, doba koruze, ki smo si nad njo kvarili zobe in želodec. A še tega tako pičlo, da smo bili vedno lačni. Ničesar ne vedo ti malčki, kolikokrat je zmrzovala njih mamica, da ja priboriU otrokom vcaj za silo živeža. Kolikokrat je postajala ure m ure pred pekarno, pred mlekarno, pred mesnico, in čakala, čakala vsa pre-mrta, lačna in do smrti utrujena, pre-aea.ie »rišla navrstol In obanem ii ie duša trepetala: »Kje je on, moj mož? kako se mu godi? ali ga zebe? morda je ranjen? o bog, morda je že mrtev!* — Nase ni smela niti misliti! Naj je lačna, slabo oblečena, samo da so njeni ljubčki vsaj nasičeni! Vsak košček cukra jo preštevala in masti je dobivala komaj za par dni. Surovega masla sploh ni bilo več, petrolej je bil dragocenost, sveče nerabne, mila je zmanjkovalo... kmalu si je morala že krompir tihotapiti. Povsod sama prepoved, sami predpisi, sama skrb, a vedno nove sijajne zmage, vedno znova vihrajoče zastave po strehah. In bilo je vsak dan huje. Mož je pisal, da je v bolnici, a da ni nič hudega, da pride morda kmalu domov, ker vojne bo menda kmalu konec. A tega »kmalu* ni in ni bilo! Življenje pa je postajalo še trše in bedneje. Ljudje so se borili za vsak grižljaj, za vsako cunjo. L. 1917! Po mestu so vozili oirom-ni vozovi ter pobirali stare obleke, kljuke vrat in oboje, z zvonikov pa so snemali zvonove. — »Durchhaltenl* Vzdržati! Le še malo, in Avstrija bo zmagala! Dojenčki in enoletni otroci pa niso imeli niti mleka, niti zdroba. Pravi čudež, da niso pomrli vsi. Matere dojilje so bile okostnjaki, a vse ostale matere suhe in medle, da so se vzdrževale komaj na nogah. Koliko ponižanja, koliko beračenja, koliko mraza in lakote so prestajale! Ves dan so dirjale po mestu in iskale živeža, rodeor. vsaj tolažilne besedeu In živeti je bilo treba skoraj od same zelenjave, sočivja, koruznega zdroba... Smrt je kosila na desni 'in levi... otroci so umirali trumoma... A njen ljubček je rasel in se razvijal. Počasi sicer, zaostal je nekoliko, toda j zdrav je bil. In oče je znova pigal. da bo kmalu vojne konec. Ali bo rvs? — Toda miniti je morala še ena grozna zima in še ena strašna pomlad in ko se je bližala jesen, se je govorto vsesplošno. da mora v kratkem na fronti počiti. In počilo je! Nastala je Jugoslavija — po Ljubljani vriskanje, godba, povsod zastave. In mc.ž se je vrnil! Vsi ljubčki iz I. 1916, ld so danes abecedarji, so znatno manjš?. in šibkejši, kakor so bili šestletriki pred vojno. Izgledajo kakor bi imeli šele pet let, nekateri celo le štiri leta. Nežnejši so. drobnejših kosti in vsi raztreseni, zamišljeni, plahi, otožni. Živa obtožba so kronanih in pleme?5tih zločincev, ki so izzvali brezkončno vojno. In tudi manj jih je kakor nekdaj. Manje se jih je pač narodilo in preveč jih je pomrlo, žrtev germajiske stekle bojevitosti. Marsikdo me3 njimi bi se bil po 1. 1918. že popravfl in se okrepil. a draginja pritiska in kruha, masti, mleka je "še vedno premalo. Zato so slabotni. Kako bodo uspevali v šoli? Težko delo čaka učiteljstvo in skrbi mater in očetov noče biti kon.ee. _ Toda za-UDaimo: prestali smo ruuihuie in doča- kali svobodo. Jasni se in zmagamo tudi današnje težave. Naših ljubekov ne bodo več zaničevali Nemci, jih odrivali in poniževali, jih mučili z nemščino, ki nima nobene oblasti več nad nami, ter jih pošiljali končno pred topove le za svojo korist. Naši ljubčki so prišli iz najčrneiše teme na najsvetlejšo luč. Naši učitelji jim dajo poleta in radosti za življenje in delo ter jim dopovedo, da so lahko srečni, Ver so otroci ljubezni. Kar rodi in vzgoji ljubezen. pa je najlepše in najboljše. Enamenlta tenajdfea Dne "25. septembra je na kongresu v Leipzigu na* oddelku za tehnično fiziko predaval inž. Rosenbaum o najnovejši posrečeni in izpopolnjeni iznajdbi brezžičnega telefoniranja iz vlaka, ki vozi Z novo ucajdbo je končno rešen problem, ld je že dolgo časa belil glave tehnikom. Predavatelj je razlagal najnovejša metode in razkazoval aparate, kakršni so za poskušnjo v Nemčiji že montirani v oddelkih tretjega razreda navadnega brzovlaka. Za poskušnjo so takšni aparati, izdelani pri tvrdki Huth v Berlinu, že uvedeni pri brzovlakih med Berlinom in Hamburgom. Z njimi morejo potniki iz vlaka ravno tako telefonsko govoriti z raznimi zasebniki v Berlinu ali Hamburgu, kakor s svojera doma ali pisarne. Ta dalekosežni uspeh utegne popol-nomo nreobraziti dosedanjo telefonsko službo. Poskusil je. za izpopolnjevanje brezžične telegrafije in telefonije so uspele zlasti radi velikega razvoja visokofrekvenčne elektrostrojne tehnike. Njih prva posledica bo. da se bo dosedanji telefonski promet, ki bo seveda gostejši, vendar le omejil na lokalno poslovanje, medmestni promet na razdalje preko 50 km pa do največjih daljav bo pa v doglednem času povsem zavzela brezžična telegraiija in telefonija, ki postaja najvažnejši orgar svetovnega prometa. Danes 10 let bodo že tudi jugoslovanski brzovlaki imeli brezžične telefonske postaje in danes 20 let bo v Ljubljani v privatnih stanovanjih yec brezžičnih sprejemalnih telefonskih aparatov, kakor imamo danes telefonskih postaj starega sistema. Sedanja kupčija Rade Pašiča s »Association du Tele hodnino. in sicer od vseh dohodkov, razen tistih, ki so podvrženi posebni pridobnini (člen 124.. št, 3). Zahvaliti se bodo imele torej morda le indirekfcno členu 127. — podrobnosti naj se m ta opuste! — če jih ne bo kak bistri davčni referent prejel celo za dohodke iz javnopravnih virov, torej tudi doklad! Ne morem si misliti, da bi bilo finančno ministrstvo prezrlo zbirko načelnih in detajlnih vprašanj, ki sem jih tu skiciral in ki se vsiljujejo vsakemu poznavalcu tvarine. Baš zato mi je težko razumljivo, da in zakaj se je osnutek zadovoljil s malenkostnimi, vrh tega nezadovoljivimi prispevki, ki jih prinaša k rešitvi Ker finančno ministrstvo v interesu ekspedi-throe uzakonitve izenačenja želi da se kolikor možno izolirano obravnava? Bojim se, da si je dalo z molkom k tej točki le izviti iz rok vodstvo debate, namesto da bi jo bilo z racijonelnim in ne-kvarno izenačenja izvedljivim projektom obdržalo v svo£ ingerenci PODROBNA VPRAŠANJA. Poleg teh kardinalnih je pa tudi nepojasnjena še cela vrsta vprašanj drugega reda Naj navedem samo par vzgledov. Tako sem bil na primer prav prijetno presenečen, ko sem čital v členu 58., da je od »poreza na poduzeča i rad-nje» (približno naša občna pridobili na) izvzet «umni i telesni rad u Blužbenom odnosu i bezimovinska samostalna zanimanja*. Domneval sem, da je s to določbo definitivno odstranjeno dvojno obda-čenje donosa iz dela, kakor je bilo reci-pirano še v avstrijskem zakonu iz leta 1896. z dohodnino po eni s pridobnino svobodnih poklicev (zdravnikov, advokatov itd.) in plačarino uslužbencev po drugi strani — dvojno obdačenje, ki je pri uslužbencih brezpogojno zagrešeno, a na primer po nemških partikulamih zakonih tudi glede liberalnih poklicev, kolikor ne delajo tudi s kapitalom (n. pr. imetniki sanatorijev, izvestne advokatske pisar-nice in podobno) ni bilo nzuelno. Zmota! Ce obrneš le' par listov naprej, najde! člen 96., ki iz izjeme člena 98. napravi pravilo »poreza na prihod od rada*. Torej vse pri starem, ker se »prihod od rada* z malenkostno izjemo člena 1S&, št. 4, brez pridržka obdači tudi z dohodnino. Poostreno pa pri službenih prejemkih še s tem, da je «porez od rada* na spodaj neomejen, dočim se je plača-rina pobirala le od višjih prejemkov, in s tem, da bo, kakor «e zdi samoupravi tako na porez od rada in dohodnino sme. la naprtiti doklade, dočim je bila dohodnina do sedaj v obče, plačarina pa vsaj pri javnih uslužbencih doklad prosta. Kot kuriozum in kot karakteristično za način našega dela navedem Se, da skoro v isti sapi ko se razpošilja osnutek s temi določbami, uvaja tudi načrt Službene pragmatike poseben davek na uradniške plače! Specijalno obdačenje svobodnih poklicev je sicer pri nas historično dano in se da kot tako, zlasti v pokrajinah g slabšo davčno moralo, koncem koncev zagovarjati. Uslužbencem pa se ne bo moglo očitati indiskretnosti, Če bodo vprašali, zakaj se je osnutek odločil za svoje brez dvema ne ravno modeme predloge. Korak nazaj se zdijo tudi kazenske odločbe. Morda mi terminologija ni dcra>lj jasna, toda če prav razumem člen 181.. bomo po novem lahko diktirali kazni, ne da bi Ee nam bilo treba vprašati ali je zatajba dolozna ali kulpozna ali le objektivno dana 0 kakih procesu-alnih garancijah za osumljenca v oboe ni govora v osnutku, marveč so najbrž Novi Sad V Novi Sad smo se pripeljali zvečer. Na kolodvoru je bil kratek pozdrav, nato smo sedli v kočije in avtomobile in smo se odpeljali v hotel »Sloboda*. Vozili smo se skozi široke ulice, obdane od pritličnih hiš. Šele sredi mesta se dvignejo pred nami visoke palače, hoteli, banke itd. V hotelu so nam nakazali stanovanja in sva odšla s prijateljem v bližnji hotel, da si urediva, kar je potrebno. Bil sem utrujen od dnevne vožnje in sem legel na zofo. Kmalu sem zapazil, oziroma začutil, da sva zašla v mravljišče, oziroma stenišče. Bili so časi, ko so se nemški listi norčevali iz balkanskih stenic, no_ med vojno so jih imeli tudi v Nemčiji in na vseh frontah dovolj. Od takrat so ostale menda povsod kot spomin na svetovno vojno. Ko sem pobil vsaj one, ki so bile že na moji obleki, sva šla s prijateljem k portirju, češ da ne bova tu spala, a nisva povedala zakaj ne. Portir pa je dobro vedel Tiho se je nasmehnil, vrnil je nama liste in rekel: «Nič ne de, hotel je itak vsako noč razprodan.* Pozneje sem zvedel, da je s hoteli v Novem Sadu velika težava, ker jih je premalo in se mora vsak zadovoljiti s tem, kar je. Stenice pa so tu naravna stvar. Pomiloval sem ljudi, ki morajo spati v takih hotelih — s tem pa nočem reči, da je povsod enako. Mogoče dobite tudi čisto sobo — jaz vsaj sem spal potem jako dobro v neki sobi na kolodvoru. Ker smo imeli še nekaj časa do večerje, smo si mimogrede pogledali gledališče, kjer so igrali »Hasanaginico*. Gledališče je menda zasebna last in bo prej ali slej treba postaviti kaj večjega in boljšega. Novi Sad je namreč zelo mešano mesto. Ko smo stali na trgu pred hotelom — bilo je v nedeljo zvečer in na trgu je bilo zelo živahno — smo imeli občutek, da smo v Babilonu. Pozneje se seveda vidi, da je Novi Sad v temelju srbsko mesto. Saj je bila to nekoč čisto srbska naselbina. Madžari pa so jo hoteli popolnoma zadušiti s svojimi naseljenci. Kajti Novi Sad je važno mesto, leži ob Donavi in ima veliko bodočnost. Priznati moram, da mi je bil _ Novi Sad vedno pri srcu in da mi je bil drag že davno prej, predno sem ga videl. Če se je govorilo o njem, mislil sem vedno na Šafarikov Novi Sad, ono staro srbsko mesto, ki je pred sto leti postalo središče nove srbske kulture. Saj je bila tu 1. 1823. ustanovljena prva slovanska Matica — Matica srbska Pri ustanovitvi je sodeloval 5a-fafik, ki je ena najbolj simpatičnih osebnosti v naši slovanski kulturni zgodovini. Ravno te dni so mu v njegovi rojstni vasi Kobelarovi (v gemer-ski stolici na Slovaškem) odkrili spominsko ploščo. Ta kraj, kjer se je rodil tak velik slovanski mož, je bil zadnja leta popolnoma pomadžarjen. Šafafikov oče je W1 evangelski pastor, tih, pobožen človek. Šafarik se je rodil L 1795. in ie umrl v Praži L 1861. Eil je eden največjih slovanskih budi-teljev in kulturnih delavcev. Pot ga je zanesla iz Prage v Novi Sad, kjer je imel priliko opazovati mlado srbsko prebujenje. Iz teme suž-nosti se je odkrivala stara slovanska zgodovina, Samostani na Fruški gori so nudili s svojimi arhivi mnogo virov mlademu slovanskemu zgodovinarju, da je zbral gradivo o prvotni zgodovini slovanstva. Z bogatimi izpiski iz starih knjig se je vračal Šafarik v Prago, kjer je v največji bedi pisal »Slovanske starožitnosti*. ki so izšle leta 1837. Hotel je izdati zgodovino slovanskih literatur, pri čemeT ga je podpiral tudi naš Čop, ia izdal je narodopisni zemljevid slovanstva, ki je bil naravnost ogromno delo. če pomislimo, da mu je od vseh strani manjkalo podata kov. Šafarik je pri svojem delu v pravem pomenu besede stradal. Ni imel niti poštenega stanovanja, pisal je v kuhinji. A verjel je v bodočnost slovanstva. V svoji skromnosti ni iskal bogatih služb, vedel je, da delo samo zasluži priznanje. Toda avstrijska vlada ni imela kruha za slovanskega učenjaka. posebno ker so ga njegovi nasprotniki dolžili rusofilstva. Tako je prišlo 1. 1848. in slovanski kongres v Pragi. Predsednik shoda je bil Pa-l.ackv, a glavni govornik je bO Šafarik. Ta govor je njegov življenski program — pa tudi program tedanjega slovanstva. To je bil prvi, edini in zadnji njegov politični nastop — toda njegov govor je ostal zapisan x zlatimi črkami. Nade 1. 1848. in slovanskega konsrresa se nfeo izoolnile in Šafarik je tudi po tem še preživljal težke dni. ki so ga gnali v obup, tako da je leta 1860. iskal rešitve v smrti. Rešili so ga sicer iz Vltave — a življenje njegovo je bilo utrujeno od dela in boja in je naslednje leto umrl. Kdor pozna borbo naših mož v tedanjih časih, ta zna ceniti Šafarika. Misel na ustanavljanje «Matic» je on prinesel iz Prage na jug — in srbski trgovci so z denarjem omogočili prvo tako društvo, ki je pozneje vršilo važno delo v naši prosveti. Danes je v Novem Sadu Ša-fafikova ulica — sicer skromen, a zelo opravičen spomin na stari srbski Novi Sad. Ob 9. zvečer se je vršila slavnostna večerja, pri kateri nas je pozdravil novocadski župan in stari pesnik Hranil o vič, ki preživlja tu kot uniatski svečenik svoje mirne dni. Ako smo imeli že prej v Vojvodini priliko pokušati dobro vino, moram priznati, da je bilo v Novem Sadu zelo dobro. Našo večerjo je zmotil oni zanimivi slučaj, o katerem se je mnogo pisalo. V Subotici se je namreč zgodilo, da nekateri beograjski komunisti, republikanci, ali kaj so bili, niso vstali, ko se je pri banketu igrala himna. Bili so to večinoma mlajši ljudje, kakršnih ima menda beograjsko časopisje zelo mnogo in zato — tudi tako izgleda. Banket je dala subotiška občina in ker se je pri tem od naše strani napilo prezi-dentu Maearyku, je naravno eledil od češke strani pozdrav kralju Aleksandru. Ob taki priliki se igra himna in takt ali — če hočete — dostojnost zahteva, da se vstane. Beozraiski mla- diči pa so sedeli, kar smo mi obsojali že z ozirom na to, da so bili pri banketu Madžari in Nemci in da smo bili na narodni meji... Oficijalno pa ni nihče obsodil te breztaktnosti in je stvar prešla po par burnih osebnih debatah popolnoma mirno. Posledica je bila, da naših častnikov zvečer ni bilo v oficirski dom, kamor smo bili povabljeni, mladičev pa njih »republikansko prepričanje* ni zadržalo, da ne bi prišli na večerjo. Vse to se je še pred našim prihodom v Novi Sad zvedelo. Ko smo bili torej pri večerji — nekaj se je o tem že prej šepetalo — 60 vstopili člani nacionalne organizacije in zahtevali, da se igra himna Nastal je šum in prote6t, češ da se ne sme motiti gostoljubje. Ker ni beseda zalegla — je počil 6trel. Da ste videli sedaj razne frankovce, kako so lezli za — predsednikov 6tol. Orju-naši so zapeli himno, ki smo jo seveda stoje poslušali — in nato so odšlL Ne vem, čemu so ee nekateri tako vznemirjali zaradi onih par beograjskih boljševikov, ki so hoteli terorizirati vee kongres, če se ni v Subotici obsodil njih nastop, ne veni, česnu se je toliko obsojal nastop od nasprotne strani, ki je izrabila priliko, da jim je dala svoj odgovor. Orožnlštvo je torej zavarovalo dvorano in pojedina se je nemoteno nadaljevala do pozne ure. Slučaj pa je nam živo predočO, kam plovemo, kakor je sploh bfl vee novinarski kongres živa Blika današnje Ju-eroslaviia. piidri&ae Pravflnlfcr. To' bo' veeefje mfc- jlovata! Vprašanj bolj podrejenega pomena, kar foT n. pr. tako zvanih internacijonalnih floločb, ki so istotako urejene po naj-gtarSih vzorcih, se tu niti ne dotaknem. TE2K0ČE DISKUSIJE. Ze fe teh navedb, kakor nepopolne so, dedi, da je ne samo pričakovati, ampak tudi želeti najživabnejše diskusije, v katero pa vstopamo zaradi pomanjkanja motivov zelo nepripravljeni in neorijen-tirani, Z ustnimi pojasnili pri parlamentarni obravnavi .se tudi ne bo dalo izpopolniti vse, kar se običajno pove v motivih, tudi če bi imel gospod minister trikrat toliko ljudi krog sebe, kakor jih ima, ne glede na to, da bi na ta način Ves materijal pri pomanjkljivosti naše iz-vestiteljske službe ostal tako dobro kot rezervatni akt za gospode poslance, do-Sm najboljši parlamenti na svetu sami ne verujejo več, da imajo v strokovnih vprašanjih izključni »poklic za zakonodajo*. Če .se torej gospod minister naknadno ne odloči za publikacijo, potem ne Sme zameriti, de bodo strokovna kritika, gospodarske ln stanovske korpora-cije zahtevale, da se jim di dovolj časa ln prilike, da same pridejo na pravo sled, kakor vedo in znajo. Da bo pri tem gospod Kumanudi moral preslišati marsikateri očitek, ki bi si ga bil z motivi lahko prihranil, je njegova stvar. Javnosti pa bodi rečeno, da .se tako radikalna davčna reforma ne dela za eno leto, marveč za daljšo dobo že zaradi neizogibnih organizatornih stroškov, ki so z 10 milijoni dinarjev, proračunjenimi samo na zemljarino, še za to prenizko taksirani, in da gospodarstveni organizem ne prenese takih izprememb vsak hip, je tudi jasno. Zlasti pri nas, kjer se menda, najbolj razburjamo za izenačenje, je treba pomisliti, da se dado neenakomerno-Bti — če obstoje — odpraviti le na ta način, da se pregraviranim pokrajinam nekaj odvzame in natovori drugim, da se pa za tako reformo tisti, ki bi doplačali, ne bodo poganjali z enakim navdušenjem kakor tisti, ki bi profitirali ali si vsaj domišljajo, da bodo profitirali. Pozor! Dr. K. Š. Kulturni pregled Pred sezono Hram slovenske Talije se zopet odpira, kakor navadno z raznimi obljubami in na-riami. Drugod se je sezona pričela že v polovici septembra, Ljubljana prihaja z začetkom oktobra. Repertoar je sestavljen in je bil že objavljen, angažma je pvečine izvršen in abonma menda tudi. Po zaključku lanske sezone je bilo Vse naše časopisje enega mnenja o tem, :da so se slovenska in jugoslovanska dramatična dela upoštevala premalo. Dr. A. Remec je pisal v »Slovencu«, »da je »Narodno gledališče* svoj program glede domače drame izvedlo neznatno...» «Res Je, da naša drama dela šele prve stopinje. Vendar ne bo nikoli škodila, če se li bo zapiral pot na oder tako, kakor Shakes-pearjev ni med peščico slovenskih avtorjev, ki pišejo za oder, vendar Je med njihovimi deli že sedaj tudi takih, ki so za naše ljudstvo najmanj tolike važnosti kakor nekaj nemških in čeških del, da o drugih ne govorim, ki so se igrala ob raznih jubilejih in brez njih.* — »Da goji naše gledališče domačo dramo v prvi vrsti, je tudi zahteva slovenskih avtorjev. Kako naj si dramsko slovstvo pri nas opomore, če se bodo dela posameznih avtorjev igrala takrat, ko se Jim bodo pisali že nekrologi? Kje naj se umetnik uči, če svojega dela ne vidi v neprizanesljivi luči za rampo? Drama, ki ostane ne-igrana, je melodija, uklenjena v mrtve note. Najelementarnejša pravica umetnikova Je, da hoče besede tam, kamor delo po svojem bistvu spada, pri dramskih delih torej na odru. Kdor mu to pravico brani, mu dela krivico, pa naj se še toliko opravičuje, da delo ni za oder? Kar je igrivih slovenskih del, naj se igrajo, drugo bo opravila kritika, publika in čas.* «Gledališče ni samo sebi namen. Samo sredstvo je, da gradi po svoje ob zgradbi narodne kulture.» Tako eden iz mnogih. V »Slovenskem Narodu* je pisal Ivan Poderžaj istotako: «Kako naj se razvije slovenska dramska umetnost, ako avtor ne vidi na odru svojega dela, o katerem je prepričan, da sme pred publiko?*... »Sedaj slovenski avtorji menda ne stradajo, pa vkljub temu ne morejo videti svojih del na odru, ako slučajno ne najdejo »razumevanja* v Mariboru.*... »Na ysak način je dolžnost vseh merodajnlh činiteljev, da odstranijo glede naše drame gotove predsodke, ki so edina resna pvira njenemu in gledališkemu razvoju.* Podobno Je pisalo tudi »Jutro* ob zaključku sezone. Tndi glede oper smo čitali enako debato. »Slovenci imamo že to prirojeno slabost, da nam Je vse naše zanič, vse tuje izvrstno in s tem predsodkom sodimo svoje dostikrat krivično. Naša dolžnost pa je, da podajamo svojim skladateljem možnost, da nas seznanijo s svojimi deli; pri tem moramo gledati le na delo in ne na osebo. Kar Je dobro — tudi pod-črtavam besedico dobro — in izvirno, imej prvo mesto na našem odru.* Tako Je pisal Severin v »Slov. Narodu*. Pa tudi od strani uprave smo čuli enake misli. Takoj izpočetka je stalo v »Gledališkem listu* napisano: »Narodno gledališče se zaveda svoje naloge, da mora gojiti v prvi vrsti domačo, potem sploh slovansko in slednjič svetovno dramo.* Istotako se je glasil program novega intendanta: »Kdor me pozna, ve, da bom vedno stremel za tem, da gojim kolikor mogoče čisto in pravo umetnost, v prvi vrsti seveda domača in slovanska dela. Uverjen sem, da se bo dalo najti mnogo lepih domačih del, ki bodo našla poln odziv pri naši publiki.* Zdelo se nam ie potrebno pred sezono ponoviti te glasove, ki kažejo da se vsi zavedamo naloge, k! jo ima narodno gledališče do domače umetnosti. Letos je 30 let, odkar Je dobila slovenska Talija svoj hram. Leta 1892. se je otvorilo bivše dež. gledališče. Dobo 30 let računamo eno generacijo. Generacija pred to dobo spada v čase «Citalnice». Ne škodilo bi malo pogledati nazaj! Drugod gledališča rada izrabljajo take prilike, da ponove starejši repertoar in podajo n&-kak zgodovinski pregled. Tudi za nas bi bil zanimiv tak pogled nazaj. Tak pregled se je obetal za prvo sezono po vojni — 1918.-19., a se ni izvršil. Prepričani smo, da bi se ga tudi publika ne branila. Saj opažamo povsod, celo po največjih odrJh, da se pojavljajo zopet starejše priljubljene igre. Priznajmo, da smo si s tujim in previsokim repertoarjem precej odtujili širšo publiko! Bilo bi prav, ko bi Jo privabili nazaj. Spomin na stare — lepe ali nelepe — čase, bi marsikoga privabil pogledat v novo gledališče. Marsikaj bi se šele danes uprizorilo dobro in igralo dobro. Morebiti bi se dal »Večer v Čitalnici*, v katerem bi se ponovile kake značilne dobre stvari iz one dobe. Na to bi sledila vrsta domačih iger, ki so se z resničnim uspehom igrale v bivšem dež. gledališču. Bi vsaj videli, koliko smo napredovali! Pred 50 leti je izšla prva slovenska drama, Jurčičev »Tugomer* (1872). Za tedanji čas nekaj velikega. In tudi dandanes še nekaj pristno našega, slavnostnega, nacionalnega. Niti drugi nimajo tako ISpth" 3eT za slavnostne" prrflSe. Sevotfa za oder bf bilo treba nekaj črt — posebno na koncu, pa to bi g. Sest znal že po svoje urediti. Prihajamo s temi nasveti z najboljšim namenom: tal bi domača slovenska ln zanjo predvsem jugoslov. drama dobila na našem tyiru tisto mesto, ki Ji gre. V teh nadah začenjamo novo sezono. S-o. Janaček ▼ Berlina Naše operne sezone bi se morale otvar-jati s slovansko opero. čudno, kako težko je včasih pri nae uveeti novega neizučenega komponista. Zlasti če je Slovan. Niti Smetanova »Prodana nevesta*, ki je imela svojo premijero v Pragi že leta 1866., ni mogla priti na ljubljanski oder do 15. februarja 1894. Slovenci so pač čakali, da vprizore »Prodano nevesto* prej na Dunaju. Sele, ko je sijajno uspela leta 1893. na Dunar ju, so tudi Ljubljančanje verjeli, da je umotvor. Janačkova «Jenufa» leži v opernem arhivu nevprizorjena že nekaj let, dasi so jo peli tudi pred vojno že na Dujaaju. Sele za letošnjo sezono jo obetajo znova. Oskar Bie poroča iz Berlina, »Prager Pressa*, da je te dni v Berlinu priredila trojica čeških umetnikov češki koncert. Zlasti je vse prijatelje moderne glasbe zanimal najnovejši, naglo zasloveli Ja-načkov ciklus «Dnevnik Izgnbljenčev». Bie primerja Janačkovo kompozicijo »svobodnemu naturalizmu, ki se goji v ruski glasbi. Tu ni zapletanja barvitih in alteriranih akordov, nego se zopet uveljavlja melodični princip, in 6icer v glasu, ki razvezuje stare narodne tone v danfjSnje občutje, ter pri klavirju, ki jemlje spremljevanje vseskozi slikovito, v jasnih, ritmično urejenih linijah prav do homfonije.* Bie meni, da bodo Janačka zelo posnemali, »ker je vsekakor epoha-leri. Ta ciklu3 s svojo mešanico radosti čutil, verske vesti, razbrzdanosti in ljubezni do domovine podaja majhno sliko sveta v tonih, ki jih še nismo nikdar slišali.* Tako priznanje češkega skladatelja v Berlinu opozori morda tudi naše glasbene kroge na Leoša Janačka. Omenjeni ciklus zahteva pianista, tenorja, altistko in nevidnega ženskega zbora. (Glej »Prager Presse* z dne 26. septembra, str. 5.!) rm tenor je vendarfe zatrjeval, da Je rtf- man njegovo Izvirno delo. Nihče mu ni verjel, a avtor je padel v težko melanholijo. Nenadoma je prejel« založništvo s fronte dopis. Dopisnik je povedal, da je v mali ročni tiskarni v Svlci dal natisniti roman imenovanega pisatelja s starinskimi črkami ter ga dal datirati v Svdneju leta 1880. Storil je to iz maščevalnosti, ker ga je bil avtor hudo razža-lil. Sedaj, pred bitko, zroč smrti ▼ obraz pa priznava svoj čin! — Tako je bil avtor rehabilitiran. Gotovo je bila ta osve- Original in plagijat V »Večerne Češke Slovo* piše Draf: Resnično originalnih situacij je v istini zelo malo in vsa svetovna literatura je le varijacija nanje. Tu velja stari afori-zem Krausov, da ne gre za to, kdo je imel idejo prej, nego za to, kaj je iz nje naredil. Dopuščam tudi možnost tega, čemur rekajo Francozi »Fausse recon-naisance*, podzavesten spomin: avtor pozabi na dojem iz kakega tujega umetniškega dela, a po preteku časa se nanj domisli. A misli, da je to njegova izvirna ideja docela bona fide. Mnogo ljudi je, ki imajo naravnost čudovito sposobnost, prisvajati si tuje misli. To lastnost je imel baje tudi Wilde. Nekega dne je sedel z Whistlerjem, ki je izrekel duhovit aforizem. Nato je dejal Wilde: »Skoda, da ni prišlo to meni na misel.* — Whistler, ki je dobro poznal svojega prijatelja, je odgovoril takoj: »Nič ne mar raj, Oskar, to ti že še pride na misel.* Sicer pa ee zgodi resnično, da imata dva človeka skoro isto mi6el. Literatur-na in umetniška zgodovina ima dokaj ta<-kih primerov. Zelo zanimiva plagijatska histerija se je zgodila med vojno na Francoskem. Izšel je jako uspešen roman, čigar avtor je bil vseobče proslav-ljan. Naenkrat se je pojavila v novinah vest, da je roman plagijat romana, ki je izšel leta 1880. v Sidneju. Kmalu se je oglasil nekdo, ki je imel pravi izvod tega romana iz leta 1880. Toda proelavlje- £a Izredno raflnfrana ta ena najgrfifi, Eax jih pozna zgodovina. Tudi na Dunaju so Imeli nedavno zanimivo plagijatsko aiero. Mlad avtor je dal v odlični reviji natisniti pod tvojim imenom poglavje iz estetike Jeana Pau-la. Nihče ni tega opazil razen Karla Krausa. Avtor, ki ima sicer dobro ime, se je branil, da je storil to hotž, da bi preizkusil literarno izobrazbo strokovnjakov, čitateljev in kritikov ter da je hotel obenem opozoriti na starega avtorja, ki je tako postal zopet aktualen. Sokolstvo — Šport Naj še omenim, da je bil na večerji tndi znani Perz, svoj čas menda ravnatelj meščanske šole v Krškem in znan hud Nemec. Zdaj je urednik nemškega lista v Novem Sadu. V Novem Sadu izhaja tudi nam prijazen madžarski list »Vajdas&g*. SIcer prevladuje domače in beograjsko srbsko časopisje. Novi Sad je danes še velika zmes po jeziku in veri (pravoslavni, katoliki, protestanti, nazarenci, unijati, Židi itd.). Le počasi bo srbski oziroma jugoslovenski element prevla-dal nad jezikovno mešanico. Novi Sad hitro raste in se okoli mesta razvija živahna industrija, ki ima v okolici nekaj velikih tovaren. Ogledali smo ei novo tvornico za 6erum, ki bo eno največjih podjetij te vrste v Evropi. Prof. Konjev, bivši vseuč. prof. V Harkovu, nam je pojasnil nekaj važnih stvari; ogledali smo si laboratorije in hleve in smo se prepričali o veliki važnosti tega novega podjetja. Prof. Konjev sicer pravi, da se vrne v Rusijo, kajti Rusija — pravi — ne more živeti brez inteligence — a zavod sam bo urejen po najmodernejšem načinu. Zaposlnih je pri njem mnogo Rusov. Kaj me je v Novem Sadu najbolj zanimalo, je bila seveda Srbska Matica. Njena hiša s*oji takoj na glavnem trgu da je ni težko najti. Ogledali smo si pisarno z dolgimi vrstami portretov predsednikov, odbornikov in dobrotnikov In knjižnico, ki hrani v sebi bogate zaklat!9 in se zdaj na novo ureja. Z njo bo združena tudi ljudska knjižnica, ki bo vršila prosvetno delo. Ta pr-ya slovan. Katica bo obhajala kmalu svojo stoletnico; zato je v nji nekaj častitljivega, starinskega v nasprotju z modernim Novim Sadom, ki Šumi na trgu mimo nje. V pristanišču ob Donavi stoji dolga vrsta ladij: promet je zelo živahen. Na drugi strani reke se dviga trdnjava Petrovaradin. Zelo zanimiva trdnjava rojstno mesto bana Jelačiča. Ogromna trdnjava, če hodiš po vseh teh nad-zemskih in podzemskih utrdbah. Živ spomin starih mrtvih časov. Z vrha je lep pogled po slavonski planjavi, po Fruški gori, na Novi Sad in na vojvodinsko ravan. Mestece samo je ohranjeno v svojem starem elogu. Tudi obzidje še stoji, kakor je bilo. V svetovni vojni je tu padlo mnogo srbskih žrtev. Zdaj stoje tu srbski topovi in tiho zidovje govori o strašnih časih, ki so prešli zato, da bo novemu zarodu mogoča pot v novo življenje. Umetnost v Monakovem Časa in pa denarja Je treba za to reč. Kdor nima niti enega niti drugega in si je prisiljen vseh dvanajsttisoč slik ln plastik (približno toliko so Jih našteli iz katalogov), ki vise po raznih galerijah in razstavah v Monakovem, ogledati v enem tednu, pride domov polmrtev od raguja najrazličnejših dojmov; če se potem spomniš doma na Monakovo, se ti bo zabli-skalo v glavi kakor futuristična mavrica, iz katere le trudoma izluščiš predstavo te ali one nnsamezne slike. Po sokolskem zletu Češki napredni dnevniki in sokolska glasila so prinašali obširna poročila o zletu v Ljubljani. Češko temeljitost ln smotrenost v organizaciji smo opazili že v pripravah za zlet. Sokolski Vestnik je priobčil Izčrpen popis političnega in gospodarskega položaja v Jugoslaviji, da je mogel biti vsak sokolski izletnik zadostno poučen o naši državi. Izletna komisija je zahtevala od vsakega izletnika izkaznico, da je poslušal predavanja o Jugoslaviji v svojem ali v enem bližnjih društev. V vseh večjih društvih, kjer je bilo več izletnikov so se vršili tudi jezikovni kurzi za slovenščino ali srbohrvaščino. Češki listi pišejo z velikim priznanjem o zletnih dneh. Povdarjajo zlasti, kolik pomen za nacionalno vzgojo v smeri ožje zveze med Jugoslovani in Čehi Ima dejstvo, da so poslali Čehi prvič izven svoje zemlje tudi svoj naraščaj. Kritiko o sestavi prostih vaj za zlet je rahlo čutiti Iz poročil. Popis razstave je kratek. Češka kritika tudi ne odobrava, da so bili v slavnostni sprevod uvrščeni tudi taki telovadci v telovadni obleki, na katerih še ni videti blagodejnega estetskega vpliva telovadbe. Tu bi smela biti le izklesana telesa starejših telovadcev, ki naj pokažejo občinstvu blagodejne posledice sestavne in redne telovadbe. Mednarodno tekmo popisujejo v vseh podrobnih fazah. O jugoslovanski vrsti pišejo jako simpatično in odkrito priznajo, da so jim Jugoslovani najbolj resni tekmeci v bodočih mednarodnih borbah. Z bolestjo se dotikajo uradnega protesta jugoslovanske tekmovalne vrste glede štetja časa pri teku. Ta protest Imenujejo grenko »pilulko*. Izid tekme pa slavijo kot zmago Tyrševega slovanskega sokol-skega sestava nad telovadnimi sistemi zapadne Evrope. Načelnik C. O. S. dr. Vaniček pravi: »vse eno nam Je, ali bi zmagali Jugoslovani ali mi; glavno je, da je v tej tekmi zmagal slovanski sokolski telovadni sistem.* Kot zmagalca sta na prvem mestu Čeh Pechaček in Slovenec Šumi z enakim številom točk. Na drugem mestu je Stane Derganc (Sokol I. v LJubljani), na tretjem dr. Klinger (Čeh). Manifest kralja Aleksandra prlobčujejo češki listi dobesedno. Veseliti se moramo uspehov našega So-kolstva, o katerem smo prepričani, da bo hitel z urnimi koraki za svojimi brati na severu. V telesni tekmi smo se jim približali, v sestavnosti organizacijskega dela v različnih področjih sokolskih nalog pa seveda še daleč zaostajamo. Naša sokolska literatura, naše prosvetno delo je še v povojih, naš .vzhod In jug šele .vstajata. Z občudovanjem moramo gledati na češko Sokolstvo. Imajo sicer tudi močne nasprotnike, toda ljubezen, zvestoba in požrtvovalnost premagajo vse. Obisk v toliko tisočih pomenja zavednost in globoko voljo služIti ideji, narodu in moči vseh Slovanov. Vojteh Valenta o ustanovitvi Južnega Sokola V pozabljeni jubilejni knjigi »Petin-dvajsetletnica Sokola — 1863. do 1888.* (brez navedbe izdajatelja in tiskarne) sem našel Vojteha Valente životopisno črtico o Stevu Mandiču (z lepo Bliko), prvem društvenem učitelju. Tu čitam, kje je bil ustanovljen naš prvi. Južni Sokol. Valentr poroča: »Zborovanja pod milim nebom na Koširjevem vrtu v Prulah, pri katerem smo sklenili ustanoviti telovadno društvo Južni Sokol, se je udeležil tudi Stevo Mandič in bil z vzklikom izbran za naje ga društvenega učitelja. S plamtečimi očmi je sprejel radosten to izvolitev ter zvest ostal »Sokolu* in vedno vnema) mladino za telovadbo in borjenje do zadnjega izdihljaja. tudi v onih hudih časih, ko so jeli strahopetneži zapuščati društvo. Uspehi njegovega pouka so bili sijajni: Ljubljanski Sokolci so bili kmalu na daleč znani kot čili, izvrstni telovadci .. . Izdihnil je svojo blago dušo dne 25. novembra leta 1880. . . .» Kakor Vojteh Valenta, ki je bU mag. blagajniški uradnik in končno blagajnik, je bil tudi Stevo Mandič od leta 1859. mag. uradnik. Valenta poroča, da je bil »magistralni kancelist, kar je ostal do smrti*. In ker sem navedel že dva odlična narodna delavca — ljubljanska magistra-tovca, naj dostavim še ime tretjega. V tej lepo opremljeni knjigi albumske oblike je tudi 43 strani obsezajoča zgodovina ljubljanskega Sokola, Spis je vzorno temeljit ter je prinesel neštevilo zgodovinsko važnih dogodkov in zaslužnih imen, statističnih podatkov in zanimivih podrobnosti. Ob jubileju 601etnioe našega Sokola smo prezrli to knjigo. Marsikaj zanimivega bi bili lahko črpali iz nje. Tako pa naj naknadno povem, da sta to lepo, pozabljeno knjigo napisala s pravim sokol-skim domoljubnim žarom Evgen Lah in Vojteh Valenta, ustanovitelj Glasbene Matioe v Ljubljani. Fr. G—r. Iz poslovnega odbora L. N. P. Od sile Je res te robe v Monakovem. V Gliptoteki na primer — to je lepa stavba v stilu grških templjev, nasproti ji stoji čisto podobna nova državna galerija, sredi med obema pa še Propileje, tako da se čisto grško počutiš v tistem delu. No, v Gliptoteki stoje črnomarmor-nate in bazaltaste egiptovske plastike od XVIII. dinastije do Avgusta, potem grške od arhaične dobe do III. stoletja, dalje rimske, etruščanske itd Tam imajo kipe z eginskega timpanona — vse polno ljudi, ki se grdo more, zabadajo in koljejo, zraven se pa tako ljubo smehljajo s tistim arhaičnim, prihuljenim smehom, pa na svoja telesa pazijo, da vedno ohranijo lepe gladke linije v gibih in da se ne vidijo mišice izpod kože... Čudni ljudje so bili stari Grki... Potem tenejski Apolon, tista znana Cerera, par Vener, Rondaninije-va Meduza, katero Je Goethe opeval, ln barberijski favn, vse mogoče Je tam. Ce hočeš videti še slavne grške vaze, vidiš rdečečrnih piskrov do desettisoč v kleti stare Pinakoteke, kjer so tudi tanagraj-ske sohice in igrače, sploh miniaturne plastike. Romanske, otonske, gotske ln-terijere, skrinjice, pohištvo, umetno obrt, vse do empirja in »Bledermeierja* tiči lepo v bavarskem narodnem muzeju, kjer so vsako izmed 120 dvoran aranžirali v drugem stilu z originalna opravo. Če se kapriciraš na vzhodnoazijsko miniaturno plastiko, jo imaš vse polno v neki mali galeriji na BrUnnerstrasse, kar se pa tiče slik, Jih ie pa gotovo vse preveč. V stari Pinakoteki, ki je največja In najimenitnejša monakovska lerija, so zbrali oC predgiottovccv pa do Daumier-za vsako dobo. šolo, in stil vsai oo ne- kaj lepih eksemplarjev. Gotski, renesančni ln baročni Holandci so tam dobro zastopani, italijanska renesansa srednje. Tlzian in njegovi imajo posebno dvorano, Rembrandt in Durer sta dobro zastopana, še bolje Van Dyk, sploh, težko si izmisliš ime iz zgodovine, ki ne bi tam stalo vsaj pod eno sliko. Najbolj pa so tam založeni z Rubensi. Vse njegove velikanske reči imajo, »Sodbo*, »Apokaliptično ženo*, »Amaconke*. »Boj z levi*, »Slleno*, cel kup portretov, »Angeljčke* — o to mrgoli stegen in bokov ln kolen in hrbtov, iz kota vsake slike pa gleda nagajivi obrazček Helene Fourment. Rafaela so v Pinakoteki modro obesili poleg Perugina, eh, Rafael je včasih užival več ugleda, kakor danes! Silen vtis napravijo v barvah žametne Van Dvkove madone. Kar tope se od mehkobe in zdi se ti, da diše po čokoladi. Zunaj nekje med manjšimi slikami vise nekatere Goyeve in dve Grecovi sliki. Ena Izmed teh dveh, »Sv. Jakob*, napravi čisto moderen vtis, in sicer tako močnega, da ne moreš zlepa Izpred nje. Desno polovico glave ima sv. Jakob tam na prvi pogled višjo kakor levo, vsa kompozicija je na ta način premaknjena in vendar je vse čisto pravilno risano, kakor moraš ugotoviti po daljšem prevdarku. Tako inteligentnih slik in močnih, kakor Je tista, Je še pri modernih malo, vsaj za naš današnji okus. Nova Pinakoteka je posvečena po večini nemškim romantikom, klasicistom, realistom Itd. Kaj je omlednejšega na svetu, kakor takle oblizani nemški klasi-cist? Tam je človek hitro gotov. Boeck-lin, no, Boecklin — Ima še nekaj na sebi, naiboli pikantne stvari sr tam morda še (Službena objava.) Verificirane so prvenstvene tekme. L. A. S. K. — Svoboda Ljubljana 4 :2, Slovan — Slavija 7:2, Slovan — L.A.-S. K. 3:1, Svoboda Moste — Slavija 5:0, Slovan — Svoboda Moste 4:1. M. A. K. — Svoboda Maribor 2:2. Radi sirove igre pri prvenstveni tekmi Svoboda Moste — Slovan se opominja S. K. Slovan. V ponovnem slučaji' se bo proti klubu kazensko postopalo. Dopis 8. K. Sparte gle .T,— ^sP M& fE spodnja krila, predpasniki* stezniki pn A. Smkovic nas!* SC. SOSS 43/IV •jubljarsa. Mestni trs 19. Nase domaČe zadeve Anarhizem, Slovani in Slovenci ffekdanll podban hrvatske deželne via-Be in današnji pravi in redni profesor na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu dr. Vinko Kriškovič, ki ie najboljši poznavalec Anglije in duha angleškega naroda, Je pravkar izdal knjigo esejev z naslovom «Anglia docet». Zagrebški «Obzor» Je prinesel o tej knjigi zanimiv feljton, čegar uvod se glasi: Nas Slovane obče smatrajo za anarhično pleme. To anarhično razpoloženje, ki ni pravzaprav nič drugega, nego do absurda reallziranje pojma svobode, se opaža bolj ali manj na vseh področjih življenja slovanskih narodov. V vsem smo nagnjeni pretiravati. Ta prvotni elementarni anarhizem Slovanov se ne javlja samo na političnem polju, o čemer pričajo kronike vse tam od Nestorja leto-pisca pa gotovo tja do naših dni. Ta slovanski anaThizem se javlja tudi na področju etike in morale, socijalnem in ekonomskem. Le zastopnik anarhično pre-disponirane rase je mogel ustvariti Ras-koljnikova, tega največjega anarhista etike. Ruski nihilizem in Tolstega krščanstvo sta tudi manifestaciji anarhističnega razpoloženja. Niti ni čudež, da so kubizem, futurizem in vsi ostali sočasni -izmi — same posledice one želje, zavreči vsakršen red in razvoj, torej anarhija tudi y umetnosti — zavzeli največ terena v Rusiji, ki je še vedno najčistejši predstavnik Slovanstva. Dokaze za ta primarni anarhizem v stvareh politične narave je odveč naštevati: obilo jih Je v zgodovini vsakega slovanskega naroda. V besedah stare kronike, s katerimi so predstavniki severnih Slovanov pozvali na vlado vodje neslovanskih Varjagov: »Zemlja naša je prostrana in bogata, a ml je ne znamo vladati,» Je obsežena vsa tragedija, ki izhaja za Slovanstvo iz njegovih anarhističnih nagnjenj. Od časov starih kronik pa do dandanes se je izpremenilo marsikaj, toda anarhistično bistvo slovanskega mišljenja še vedno ni prestalo s svojim uničevalnim delovanjem. Najzgovornejši primer nam Je današnja Rusija, a bodimo iskreni, tudi naša dezolatna sedanjost. Samo s stoletno nacionalno odgojo Je mogoče odstraniti ta anarhizem, samo resna politična vzgoja vse nacije more vcepiti narodu čut za samodisciplino, razumevanje realnega in praktičnega dela, duh pozitivizma, ki edini more prinesti uspeha v «borbi za življenje®, kateri so podvrženi narodi prav tako, kakor poedinci. Ta nacijonalna vzgoja je borba; le na mukah, stoletnih mukah vise grozdi. Podpiranje razvitka pozitivnih stremljenj, podrezavanje in uničevanje pogubnih vej nacionalnih teženj, pobijanje nesrečnih vplivov tujstva, razvijanje pojmovanja realnosti, delo ne po abstraktnih fantaz-magorijah, nego po doseznem racionalnem idealu, to vse so pravci odgoje naroda. Morda ni bilo momenta v vsej naši hi-Storiji, v katerem bi se toliko občutile pogubne posledice nepolitičnega odgoja nacije, in ni bilo časa, v katerem je bilo treba tako odločno pobijati in izkorenjati slabosti atavizma, nego dandanes. — Anarhizem, Slovtanstvo in Slovenci! — Menda ie največ anarhizma v Slovencih. Odtod naša strašna razcepljenost, nediscipliniranost, sečno royarienje, večni neuspehi. Dr. A. fel Mariborsko šolstvo Maribor, dne 28. sept Ako motrimo objektivno slovensko notranjo politiko iz zadnjih dni, moramo priznati, da se ista izčrpava skoro v enem samem boju, več ali manj prikritem, za ustanovitev, oziroma onemogočeni e mariborske oblasti. Lahko rečemo, da so v tem boju Iz umljivih vzrokov Ljubljančani v enem taboru, Mariborčani in za njimi skoro brez izjeme vsi prebivalci bodoče mariborske oblasti, v drugem taboru. Kmalu po prevratu se Je naenkrat čutila tekma med Ljubljano in Mariborom, ki je poprej sploh ni bilo In bi imeli isto brezdvomno tudi sicer, čeprav bi ustava ne prinesla samouprav in z njimi od Ljubljane neodvisno mariborsko oblast. Poleg vednega zapostavljanja, ki ga Je čutil Maribor, je namreč to tekmo povzročal zlasti močan razvoj vsega narodnega In gospodarskega življenja ob severni meji, ki pa se Je vsled številnih zaprek večinoma sam v sebi dušil. Za Maribor bo treba na vsak način večje pozornosti in podpore s strani države. Naše razmere se mi zdijo kot novo, kipeče vino, ki se ne da zapreti v sodu. Treba mu je zraka ta umne gospodarjeve pomoči, da se razvije v čisto, rujno kapljico. To splošno sliko hočem podpreti s površnim pregledom razvoja In sedanjega stanja mariborskega šolstva, katero bom podprl tudi s statistiko, kolikor ml Je bo mogoče dobiti pri šolskih vodstvih. In ker Je postal Maribor po prevratu predvsem važno narodno-gospodarsko torišče, ki potrebuje vsled tega dobre strokovne šole, pričnem s trgovsko šolo. Obmejno mesto, kjer se razvija import-na in eksportna trgovina ter industrija, rabi mnogo strokovno usposobljenega uradništva in trgovski naraščaj dobre strokovne naobrazbe, ki Je Slovenci v Mariboru po prevratu seve nismo imeli. Bilo je torej skrajno potrebno, da se je 1. oktobra 1919. ustanovila v Mariboru zasebna dvorazredna trgovska šola s pripravljalnim razredom in prvim letnikom, ki Je dobila v spomladi 1920. pravico javnosti, 1. Junija 1920. pa je bila podržavljena. V šolskem letu 1921. Je imela šola že pripravljalni razred, v prvem letniku vzporednico za deklice in drugi letnik. Leta 1921.-22. pa sta Imela že oba letnika vzporednico za deklice. V tekočem šolskem letu 1922.-23. Ima prvi letnik že dve vzporednici za deklice in drugi letnik eno, skupaj 182 učencev in učenk, slednjih 113. Okrog 50 učencev in učenk pa je moralo ravnateljstvo odkloniti, ker ni bilo potrebnih učnih prostorov in zadostnega inventarja. Učiteljski zbor šteje poleg ravnatelja Dolenca še 6 rednih in 5 pomožnih učnih moči. Nastanjena Je šola v šolskem poslopju na Zrinjskega trgu, kjer Je najelo prostore od občine ministrstvo za trgovino ta industrijo, oddelek v Ljubljani, kateremu Je šola podrejena. Zanimivo Je, da je za popolen pouk na tej trgovski šoli dovolj kredita, medtem ko so se morali na srednjih šolah na vse mogoče načine utesniti. "Statistični pregled učencev ta učenk Je v več ozlrlh karakterističen za mariborske razmere. Učencev Je letos 69, učenk pa 113. V mestu In tudi na deželi je vedno več inteligentnega ženskega naraščaja, ki si mora sam služiti kruh ln ker absorbira učiteljišče le neznatno število, sili v pomanjkanju drugih primernih zavodov vse v trgovsko šolo. Od 182 gojencev ta go-Jenk je samo 57 trgovskih in obrtniških otrok, vsi ostali so iz drugih stanov; 86, torej največ. Je otrok javnih nameščencev, ki skušajo pri sedanji bedi spraviti svoje otroke čim prej do kruha. Nemške narodnosti Je le 27 učencev, vsi ostali so Jugoslovani. V Mariboru rojenih Je 30 odst., v političnem okraju Maribor 13 odstotkov, v ostali Sloveniji 30 odst. in 23 odst. iz Julijske Krajine. V Mariboru Je namreč zelo številno zastopan primorski element Razmere zahtevajo, da se tej va^nl šoli omogoči še daljni ugodni razvoj ta bi bilo želeti, da se neprijetni spor z državnim ženskim učiteljiščem za prostore za obe strani ugodno reši. G. ravnatelj Do-lenec, ki mi je dal radevolje gornje statistične podatke, Je mnenja, da Je v Mariboru nujno potrebna, zlasti za moški trgovski naraščaj, trgovska akademija. Želel bi, da dobi ta ideja v interesu razvoja naše slovenske trgovine v Mariboru, ki ravno vsled pomanjkanja višje trgovske naobrazbe in tradicij še daleč ne dosega nemške, čim prej konkretne oblike. Sploh bi potrebovali v Mariboru še mnogo strokovnih šol, zlasti tehničnih, ker bomo sicer še desetletja izročeni na milost ta nemilost nemških strokovnjakov, o čemur nam kaže skrajno žalostno sliko Industrija na Teznu pri Mariboru: razen nekvalificiranega delavstva so sami Nemci ta drugi tujci. Meščanska šola v Žalcu Merodajni činitelji žalski so prejeli od višjega šolskega sveta v Ljubljani te dni odlok, da ostane ukinitev L razreda meščanske šole tako dolgo v veljavi, dokler zainteresirano prebivalstvo ne jamči ta dokaže, da hoče meščansko šolo v Žalcu postaviti in vzdrževati. Ce m pa po preteku enega Meseca izkaže, da bo meščanski šoE manjkalo tudi potem kar ji je manjkalo do sedaj, namreč potrebnih prostorov za pouk in jamstvo za vzdrževanje, potem bo mogel L razred ostati ukinjen ta nihče ne ve, ako bo v bodočnosti ie kdaj misliti na popoln zavod. Višji Šolski svet daje v odloku tudi nasvete tako glede zidave, kakor tudi glede trajnega vzdrževanja meščanske šole. Ker ie obstoj meščanske šole v Žalcu za Savinsko dolino velike kulturne važnosti, se nam zdi potrebno, da o tem važnem dejstvu seznanimo širšo javnost — vso naše prebivalstvo Savinske doline — da bo o stanju, kakor tudi v nevarnosti za obstoj, ki šoli danes preti, informirano, da slučajno trajna ukinitev šole sploh ne bo ostala na krivdi žalskih merodajnih faktorjev temveč krivda veeb onih prebivalcev Savinske doline, ki eo na obstoja za nas toliko važnega zavoda visoko zainteresiram. Odlok nam torej jasno pove, da je namestitev meščanske šole v sedanjih prostorih tukajšnje osnovne šole popolnoma izključena. Treba je na vsak način na sedanje šolsko poslopje vzdigniti ali na-zidati drugo poslopje ali pa prizidati, sicer ie obstoj meščan3ke šola onemogočen. Zupan žalskega trga je v imenu žalske občine tukaj se mudečemu referentu višjega šolskega sveta g. dr. Majcenu odločno izjavil, da ne more prevzeti odgovornosti, da bi žalska občina zamogla sama prenesti to veliko breme, ki bi se s tem napretilo žalski občini. Ta njegova odločna izjava je rodila zgorajšnji odlok, ki nas je silno presenetil in razočaraL Odločili smo se, da storimo vse, kar je potrebno, da nam ostane meščanska šola v Žalcu ohranjena. V Žalcu se je konstituiral tozadevni odbor, ki je prevzel velevažno nalogo, da seznani širše občinstvo s sedanjim položajem meščanske šole, kakor tudi v načrtu, ki ga hoče izvesti v svrho na-Jdaljnega obstoja meščanske Solo. Ta odbor bo v razširjeni obliki priredil prihodnjo nedeljo, t. j. dne 1. oktobra t L v Bedmih okoliških občinah, in sicer v šolah Petrovče, Pernov, Gotovlje, Griže, St Peter v Savinski dolini, Št. Pavlu in Polzeli shode, na katerih se bo razpravljalo edino vprašanje: Obstoj meščanske šole v Žalcu. V vsak navedeni kraj pošlje žalski Šolski odbor po eneg3 ali več poročevalcev, ki bodo interesi ranem udeležencem tolmačili pota in sredstva, da se omogoči zidava primernih prostorov za meščansko šolo v Žalcu. Upamo, da bodo šolska vodstva, kakor tudi duhovščina in županstva skrbela za primerno udeležbo, da nam bo možno zainteresirati široke plasti našega naroda s tem vprašanjem, ker smatramo meščansko šolo za kulturen zavod, ki je namenjen vsemu ljudstvu, hrepeneč pr višji izobrazbi. Nadalje bodo morale imenovane občine, kakor tudi trška občina žalska sklepati o prispevkih za dozidavo na sedar rje ljudskošolsko poslopje. Pričakujemo, da bodo občinski odbori imeli dovolj zmisla o tej zadevi ter priskočili mali žalski občini s primernimi denarnimi prispevki. kakor tudi z naturalijami, kakor 'esom, opeko itd. na pomoč, ker se ravno z naturalijami izdatno znižajo stroški stavbe. Odmerjen je le kratek rok enega me-seca, v katerem mora višji šolski svet biti obveščen in imeti v tem času tudi potrebne garancije, da isti tudi lahko brez nadaljnega odloka takoj zopet otvo ri I. razred meščanske šole, ki je do sedaj ukinjen. Dčenci ter učenke, ki hodijo začasno v osnovne oziroma meščanske šole v Celiu, bodo potem zopet takoj sprejeti v L ratied meščanske šole v Žalcu. Prebivalstvo f tem še enkrat opozarjamo na neva:cst, ki ogrož3 meščansko šolo v Žalcu ter ga prosimo, da se v velikem štev:'u udeleži naših shodov. Prepričani smo že danes, da bo prebivalstvo Savinske doline našlo za dosego našega kulturnega namena dovolj razumevanja in storilo vse, kar je potrebno za pozitivno rešitev našega meščansko-šolskega vprašanja. Šolski odbor. Najstarejša slovenska plesMa in iičar- sM deissnica Dunajska oesta 16, ie priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. idldobiskovalci! Izdelujem vse telovadne potrebščine, in sicer : bluze, krila, hlače za ženske, platnene in triko, telovadne hlače za moške, čevlje vseh velikosti, in to vse po meri in naročilu tekom 24 up. Se priporoča 8381 Peter Capuder Vldovdanska (preje Radeckega) cesta 2. sta bila brez obleKe in sedaj tega ni treba, ker se dobe vsakovrstne obleke za gospode, dame in otroke ▼ trgovini 0. BERNAT0VIČ Ljubljana, Mestni tpg 5-6 L. Mikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobno! Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic. 18 Popravila točno in solidno 1 Divjačina kakor sme. zajce, fazane, trcke, divje race, sluke itd. v vsakem času po najpovoljnejših cenah kupuje E. ¥AJDA veletrgovina z divjačino in perjadju Cakovec, Medjimurje. Brzojavni naslov: V&jda čakoveo. Interurban telefon št. 69. 48 Lokomobile. Badenija lokomobile, nove, iz tovarne, 20/26/34 P. S., se prodado za 1,000.000 kron. Na zahtevo natančna pojasnila. 3363 m. PODLESNIK, Aitotting, Ober Bayern. 00 <00 J0 00 00 00 00 00 >00 00. 00\ *0 00\ 00 00 K V* 00 00 *J 00 00 \00 00 00 00\ 00 'S £ £ z 00 "00 00 Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, še&tjanški m trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia čeSioslovaški in angleški koks sa livarne in domačo nporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne fcrikete. Naslov: 16 Prometni zavod za premog, d. d. v Ljabijani, ifiiklGSičeva c. IS/II. M \> \\ tt tt tt ** v* > _ »Kaj mislite, gospod, 3s se v tiski pri ženskah tako hitro zabrišejo kakor pri moških?* »Ne vem. Presojati morem druge moške le po sebi, in vem, da so pri meni vtiski lepo po vrsti urejeni, kakor pri vas rokavičke v kaseti. Ko bom star, privlečem drugega za drugim na dan, razprašim jih in bom živel od njih. Tudi današnji izlet pride med te spomine.* »Eden izmed tisočerih.* »Ne! Imel bo posebno mesfo, ker je eden izmed najlepših, morda najlepši!* Vprl je vanjo svoje črne oči in jo gledal... dolgo. Tuska je hotela nekaj odgovoriti. Ali hitro sa ie kočija ustavila. «2e?»? Začeli so vstajati, se osvobojati ple-dov, cvetja, jopičev. Iz koče jim je prihitela s težkimi koraki Obidowska nasproti- Obrnila se je k Poržickemu. »Kar hitro pojditeU »Kaj pa je?* »Gosta imate.* »Kdo? Morda...?* »Da!... Da!...» »Ali je prišla?* »Še včeraj, ko ste bili pri Morskem očesu.* Ni možno opisati radosti, ki je raz-žarila igralčev obraz. Urno je pograbil svoj pled in par cvetic ter planil proti koči. »Prosim vas, plačajte voznika, milo-stiva, obračunava potem,* je zaklical v naglici Tuski. Odgovorila ni ničesar. Ko je šla v svoje sobe, se jej je zdelo, kakor da stopa v nekak grob. Spremljala jo je gostobesedna gospodinja, ki je nesla njene stvari in pripovedovala, da bo »gospa našega gospoda* spala v njegovi sobi; on pa se preseli za ta čas v čumnato poleg, ki je prav tako čedna kakor izba. Tuska ni hotela ničesar več videti in ne slišati. Pretrgala je daljše pripovedovanje z besedami: »Prosim vas, nehajte, boli me glava!* Ko je ostala Tuska sama s Pito, je sedla za mizo, da zopet napiše možu pismo, še otožnejše, še mračnejše od prejšnjega. . »Vem,* je pisala, »da bi naju bivanje v Zakopanem v drugačnih raz- (merah mogfo zopet postaviti na noge. Toda ali smeva samo 6anin+i o tem? Hudo je na »vetu ljudem, ki morajo računati z vsakim grošem. Niti bolni ne smejo biti, ker to je potrata. Zato rajša takoj odpotujem, in Te prosim, da naju pričakuješ te dni. —• Ne smeš se pa čuditi, ako morda izgledava slabše nego pred odhodom. Vkljub največji štedljivosti sva se morali odreči marsičemu, kar bi bilo zdravju potrebno ..» V tem tonu je nadaljevala Tuska še dolgo... dalje kakor običajno. S temi jeremijadami na naslov moža je omamljala samo sebe in svojo bolest. Vstala je izza mize in stopila k oknu. Gospa Warchlakowska je 6edela na verandi; poleg nje dama v angleškem kostumu, dunajskem klobuku, pariški spodnjici in s kavkaškim pasom, v laseh laško kamejo ter oblečena v zako-pansld jopič. Mama Warchlakowska je pozorno gledala preko svoje lornjetke v Tuskina okna in je ironično nekaj pripovedovala dami v zakopanskem jopiču. Deklice so sedele po vrsti, pletle girlande iz smrekovih vejio in strigle z ušesi, kakor konji na lancih. Mahoma se je Tuskina pozornost obrnila drugam. Iz veže je stopil Poržicki z neko damo. Obraza ni mogla videti, ker je igralec, takoj razpel eoln-čnik, da obvaruje damo solnca. Spoznala je samo toliko, da je vitka ter lahke, odločne hoje. Govorila sta jako živahno, kakor da si imata prav mnogo povedati. Tuska se je čutila nenavadno osamljeno in zapuščeno. Pita je sedela v sosednji sobi čedno umita in počesana in je listala — gotovo že stotič v knjigi »O Krasiji in kraljeviču*. Mati bi bila rada 6topila k otroku in mu rekla kaj toplega. Ali enostavno ni vedela, kako naj začne. »Mumija*, si je mislila, gledajoča negibni hčerkin profil,. j . »prava mumija!* Umila se je. počesala in oblekla v domačo haljo. Nato je odprla kovčeg in je začela vanj vlagati perilo. Pita je gledala izpod čela na to početje, a ni rekla ničesar in se ni premaknila z mesta. Toda ta molk. ta hladna atmosfera je začela sčasoma daviti Tusko. Šla je v vežo, odondod na dvorišče proti koči Obidowske. Hotela je govoriti s komurkoli že. Šla je žena k ženi v nejasni slutnji, da najde njena bolest odmeva .. 3 »Saj ^ radi. AH naj grem na pošto?* je vprašala gospodinja, ko je opazila pismo v Tuskinih rokah. Ne da bi čakala odgovora, je pristavila: »Takoj vstane Jožek in ga ponese.* Videča, da Tuska stoj, jo je smatrala za gosta. »Sodite, gospa, prosim!* Mehanično je sedla Tuska na trinož-nik ob kaminu Na eni izmed postelj je zagledala Jožka Obidowskega, trdno spečega. »Ali je vaš mož bolan, ker spi?* »Naj spi, da se žganje izkadi iz nje. ga,* je odvrnila Obidowska ter je z ljubečim pogledom objela krepko postavo mladeniča. »Ali je pijan?* »Sama sem mu dala piti, da bi ne letal po gorah. Tako imam vsaj mir.* Tusko je oblila zona. Težko, dušeče dihanje spečega Je motilo tihoto temne koče. »Ali, žena, zlo delate; pomislite, navadit« ga pijančevanja!* je dejala Tuska. »Pa ga naj! Da le ni hujšega!... Naj pije!* ... Vprla je vanj 6vojo velike, plameneče, tužne oči... »Naj pije!* ... Še včeraj je lahkotno in okretno begal po stezicah, tako ozkih, da ni bilo na njih mesta za dve stopinji, poleg njega prepad, nad njim božje nebo. Dvigal se je po visokih grebenih vedno višje in višje, vpiral svoj pogled v zobate, gole strmine, za njegovimi pogledi hitela njegova duša in vzklikal je: »Ve, moje! Moje!.. -. Hej!* Od časa do časa ga je prevzela radost, da živi, da je tako silen, gibek kakor divja koza na planini. In vikal je, vriskal, a glas njegov, izraz velike njegove sreče, je plul daleč tja in se vračal v odmevu še srečnejši, silnejši, mladostnejši... Tako je bilo... A sedaj hrope tu v zaduhil, temni koči. Ob njegovem vznožju pa straži njegova, od strasti in solnca razpaljena žena in vpira vanj svoje plameneče črne oči. »Naj pije... Naj spi!* ... Tuska je čutila, da zavzemajo v tej koči lastne zadeve preveč mesta in torej ne more najti tu njena samotnost nikakega zavetja. Vstala je torej in dejala že na pragu: »Hotela sem vam samo povedati, da odpotujem te dni * Obldourska Je r Hpo porabOa m Jožka in na vso svojo življensko trv gedijo ter je samo videla, da jo hočef prikrajšati za sezonski zaslužek. »To ne pojde tako lahko,* je rekla in namrščiia obrvi. »Stanovanja oddajamo samo za vse poletje.* »Sobe so vendar plačane, torej iy boste imeli nikake škode.* »A postranski zaslužki?* Tuske se je lotila nepopisna nevolja. Naglo je os ta vila kočo in se vrnila v svojo sobo. Šla je k svoji postelji, s« zavila v pled in legla. »Zaspati,* si e mislila, »nič mislitj, to bi bilo najlepše.* Zamižala je, a videla Je pred seboj vedno isto: Ona dva. ki sta šla po cesti, veej zlati od solnca, tako tesno drug ob drugem, tako prav nič »lesena*. Prevzela jo je velika bol. Zakopala je svoj obraz v blazino ln ležala ne-premično dolgo... dolgo. Zasllčalo se je trkanje na vratih, takoj nato je vstopil nekdo. Zašumela je obleka, zadonel je njegov moški glas: «0, gospa spi...» Tuska je skočila s postelje, »Ne, ne, saj ne spim!* Pred njo jo stal Poržicki, poleg njega žena v črni obleki ln črnem klobuku. Tuska se je zagledala v čme oči, prav take kot so oči Poržickega v bled, podolgast od temnoplavih las obrobljen obraz, v dobrohotno smehljajoča ženska usta; življenje in usoda sta io pač naučila tega otožnega smehljaja. Vprašujoči pogled Tuske je begnfl k obrazu Poržickega, ki Je predstavljal ponosno in veselo: »Moja mamica!* S srca, z duše, z oči Tuske je zdrk. nila črna zavesa. Vsa razeolnčUa jo je ta beseda. Z nenavadno prisrčnostjo x iztegnila roke: »O, kako me to veseli!* In v dra žestni zadregi je poklicala hčerko: »Pita,.. i mama gospoda Poržiiv kega!* Belorožnata lutka je prišla v sobo. Črne, dobre oči in topli nasmeh sta objela mili postavi Tuske In Pite. Mar homa je postalo gorko, jasno in prijetno, kakor da je kdo v osamelem dvoru odprl okna in spustil vanj vonj bezga in jasmina. (Dalje prihodnjič.) ' Iz kavčuka v CIRIL SITAR ^ UUBUAMA ^^ ' ce«"* eo lo 03 __C« 99 tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike in strojnih delov. Ljubljana, Karlovska oesta St. 4, Stari trg št. 28. 76 Hiša na krasni legi v periferiji Ljubljane, pripravna za vsako obrt ali trgovino, z 12 stanovanji, štirimi lokali za gostilniško obrt, tremi kletmi, skladiščem, velikim gospodarskim poslopjem, gostilniškim in zelenjadnim vrtom, z vodovodom in električno razsvetljavo, ge proda pod ugodnimi pogoji Naslov in čas pri upravništvu »Jutra*. TVRDKA se je preselila iz Prešernove ulice ISev. 9 štev. 3 • • gsS iln@?I@we ulice. 8874 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn BBsendorfer, Czapka, Ehrb&r, Holzl. flohwelgliofer, Original Stlngl Itd. W Tuli na obroke. JERICA HUBAD, roj. DOLENC, HKEK: 29 katere plačate, Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Sufrtner (Imetnik Henri Ualre) V LJubljani it. 6. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, Špecijalne znamke »1K0» iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapcstne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, steklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani št. 6. i i ■ I -— Najstarejša SpecSieiSska tvrdka v Sloveniji R. RA GER Jesenice Brzovozni in tovorni nabiralni _____ažanje pohištva. 8kladišče i poBebnimi »sprtimi kabinami n po&ištvo. Ljubljana Podjetje ia prevažanje blaga južne železnice, promet is Avstrije in v Avstrijo. Zicarmjenje. Podjetje u ■ Bnojsvi: Bamdnger. Interurbaa telefon 60. ■ ■naaraeil 38 slovenska gradbena in industrijska d. d., Brzojaui „Slograd«. ^J j Tdefo" Stev' 180' Tekoči račun pri Sloaenski eskomptni banki o Cjubljani. Tehnična nišama o tonami Keršič, 5podn|a Šiška, frankopanska cesU št en. 151. Izuršuje: stanooanjske hiše, trgooska poslopja, moderne industrijske zgradbe m betonske in železobetonske konstrukcije, ose orste oodnih naprao na podlagi 25 letnih izkušen) Specpiteta: železobetonske ceni za oodne napraoe in oodooode. Zastopa: Patent dr. inž. čmpergerja za izoršeoanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi oložkami za oisoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo mostooih in podobno). Jzdeluje: ose orste tehničnih projektoo in statičnih proračunoo. 1 1 i