104. številka. Ljubljana, vtorek 7. maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Milja vsak dan, iavvmši ponedeljko ia dnevo po prainioih, ter velja po polti proieman aa ivitr o-oieri ke deiele za celo leto 16 t. a pol luta 8 ^ld., m fotrt leta 4 gld. — Za 1.} i bij a no brus pošiljanja na dom sa oelo leto 13 gld., za eetrt leta 3 gla. 30 kr., *a en meBeo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na tom to račun« 10 kr. sm meiec, 30 kr. ietrfc leta. — Za tuje rioiele toliko veo, kolikor poštnina iinaia. — Za gospode nfiitolje na ljudskih šolah in za iljake velja a ni lan a o»..,a in aioer: Za Ljubljano la šotrt lota 2 gid. 60 kr., po polti projeman sa ćetrt lota 3 gld. — Za oznanila ae plačuje od cetiristopne petit-vrsto 6 kr., ee ae oanacilo enkrat tiaka, f> kr., fto ae dvakrat in 4 kr. č« ne tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj bo smola nanktraii — Hokopiai se ne vračajo. — D red ni& tvoje v Ljnbljani v Frane Kolmanovej iiiii I*. 3 „gledaHAka Btolba" Opra vniitvo, na katero -aj m blagovolijo pošiljati naroenino, reklamacije, osnaniia, t. j. adminiatrativne ••• -•>. je v „Narodni tiskarni11 v Kobuanovej hiši. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg (5. maja. „Agence Russe" poroča, da so vtisi o položenji bolj ugodni. London 6. maja. „Times" imajo iz Peterburga vest, da se dogovarjanja zarad shoda kongresa nadaljujejo. Carigrad 5. maja. Šefket-paša je imenovan za poveljnika v Hercegovini. London 5. maja. Keuterjev bureau poroča iz Carigrada 4. maja: Sadik-paša je rekel, da bode Turčija nevtralnost vzdržala in skrbela, da svoje ozemlje za-Čuva pred obema vojujočima. Mehemet Ali je rekel na vprašanje polkovnika Ba-kerja, da bi on Ruse vzdržal, če bi hoten' v Carigrad vmarširati. Peterburg 5. maja. „Golos" piše: Ne dogovor san-štefanski, ki živi samo na papirji, temuč vhod britanske flote v Dardauele skruni dogovor 1871. Anglija tega dogovora ne spoštuje, a pravi vendar, da je za Rusijo vezalen. Nelogične terjatve britanskega kabineta imajo le namen, provocirati branjenje Rusije, aa^io da se gotova vojska naredi. Iz državnega zbora. Z Dunaja 5. maja. [Izv. dop.] Ogerski in nusi ministri ho se tedaj po mnogih m dolgih razgovorih zjediuili u vseh točkah nove nagodbe, tako trdijo ofictjozui li-Bti, in še ta teden bodu stopili pred parlamente ta in onkraj Litave s svojimi predlogi. Res je pot-kil nji čas, da se to imenitno vpra danje resi, a nikdo prav ne verjame, da bi BO si ra\a do srečnega konca dognala, če so ee tudi ministri dogovorili; razpor je užo predaleč zašel. Zato se sploh sodi, da bodo sicer M a j n i k. Fo dolge j zimi nastopila je zopet ljuba Spomlad. Bela snežena odeja se je umaknila prelepe] zelenej, mej katero cveto razno barvene cvetice, katerih pr.jeten duh polni čisti zrn k. Kori ptičev oživljajo zeleneče drevje, ter prepevajo svoje krasne melodije — tako, d;i ves ta lepi prizor, zlasti v tem, toliko slav Ijeneiu mesecu „inajniku", toliko bolj de.uje na človeške tute. Mlado in staro hiti ven pozdravljat „zlati inajnik" in uživat njega veselje. Iq koga ne bi navdajal — sedaj — v času, kateri ima toliko pomena za človeško življenje — nek sladko otožen čut. Saj se je izpolnilu marsikomu želja, katero nam pesnik tako lepo predstavlja z besedan,:: ministri skušali v državnem zboru dobiti večino za koncesije, katere so spet morali Mag-jarom dovoliti, ko se pa bodo prepričali, da celo ta pohlevni državni zbor se neče udati, potem se sklene nekaka začasna nagodba na daljši čas. Mandat ogerskega državnega zbora je po letu pri kraji, nas državni zbor je sicer do 1879 1. izvoljen, pa najbrže bode tudi letos razpuščen. Potem bi si jeseni tu in onkraj Litave nova zbora in seveda tudi novi ministri nasproti stali, ki nij so vezani po prejšnjih obljubah in ki bi se tedaj lažje mej so-boj zedinili. Dajmo, da se to res zgodi in se oba državna zbora na novo volita, s tem prav nič nij pomagano. Dokler ostane sedanji politični sistem in sedajni volilni red, nij misl.ti, da bi se državna zbora v svojih večinah spremenila. V parlamentih bodo isti možje vladali, kakor zdaj; razlika bo k večjemu za kacih 20 ali 30 glasov in stali bodemo spet tam, kjer smo zdaj obtičali. Za onih 60 miljonov gold., kater j so delegacije kod izredni kredit za nenadne slučaje privolile, imajo zdaj finančni ministri skrbeti, da jih odkod dobodo I Poprej pa mora državni zbor k tem pooblastiti finančnega ministra. Tudi o temu utegne kmalu se postava državnemu zboru predložiti. Ako se res Bosna in Hercegovina zasede, na kar se še vedno misli, potem no bo dosti CO miljonov, ampak trebalo bo 5 ali 10 krat toliko. Časniki so pripovedovali, da je poslanec baron iluck des:gniran za cesarskega komisarja v Bosni in najbolj lažujivi mej duonjskimi listi to je „Tagblatt", je vedel povedati celi pogovor mej b. Muckom in cesarjem. Na vsem tem nij trohice resnice. Dokler je Magjar na čelu naiS vnanje politike, nikdar ne pride Slovanom „Lo enkrat daj še iuajtnk zlati, Da gledam somi tvoj obraz; No branim ho potem zaspati, Zagrne naj me večni tura*. Deklici, katera je hrepuiečim srcem pričakovala „zlutega niajnika", ko bode z ljubim šla na sprehod po ravnem polji— izpolnila se je vroča želja. Zdaj je čas, zdaj cvete njima življeuja pomlad; saj le enkrat v življenju cvete člo veku inajnik veselja in mladosti, tedaj: „Vso naj raja, mesec maj, Krasne vence vijo; Več no pride mu na: aj, Ki ga Kdaj ne ožijo, Vso očeta naj česti, Ki vesolje nam ilob.1* Kjer se v tem mesecu vrši novačenje, kako sladko trepetajo, — pa z nekakim strahom je pričakovala deklica tistega dne, ko bode ljubčku pripela lep pašeljc za klobuk, kakor pravi narodna pesen: prijazni mož na tako važno mesto. Vmarši-rali bodo zraven redno armade Ilonvedi in kakor sem Vam že pred par meseci pisal, bode Magjar K al lav, bivši generalni konsul v Belgradu, civilni komisar. Če se že Magjari mlade ter se ne ustavljajo zasedenju Bosne, potom hote oni tun komando vati, Muhamedanske bege pestovati, Slovane tlačiti in Bosno neposredno z Magjarijo združiti. Večji del stroškov pa bi morala plačevati naša polovica; a da se nemarno pritoževati, nam hote Magjari velikodušno pustiti v dar kamnito Hercegovino. Priprave za vojsko. Da si ravno je italijanski minister konstatira! in tudi denašnje novine pričajo, da je občno položenie zadnjih dveh dnij zadobilo zopet majheno bolj miril podobno lice, vendar se Rusija in Anglija dulje le za vojsko pripravljnjo. Iz San Štefana se piše v „Pol. Corr." V Burgas, na Črnem morji, je prišlo mnogo nove ruske vojsko kot pomoč iz Odese. Dovažnnje Si veznih in vojnih zalog se neprestano nadaljuje. 1/. Carigrada se telegrafuje 4. inaja : Razprave zarad objed nočasnega vzmaknenja ltusov in Angležev od Carigrada se nadaljujejo, aH vest, da se Todtleben naravnost z admiralom llornbvjem dogovarja, nij istina. Ruska armada na Rumunskem je iz popolnih treh vojnih zborov ter ima 24 rezervnih bataljonov, G poljskih baterij in dva polka kavalerije, skupaj 110.000 mož; višjo poveljstvo ima general Drentelen, ki ima svoj glavni stan v Bukureštu. Posamezna oddeljenja so tako nastavljena: 11. kor armade je mej Bukureštom in GjUrgjeveni, večina tega kora „Delaj, delaj deklo pufieljc lep. Za to rajžo žalostno." Kadar mu ga je pa pripenjala — tačas je porosiia solzica „!epi pušeljc", ona pa v srci na tihem molila, da bi vendar ne bil vojak in ako bode, da bi jej tudi potem ohranil zvesto srce. In sploh vsacega navdajejo neke posebne misli; sum pri sebi razmotrava o tej ali onej stvari. Marsikomu se mišlenjo vriva, koliko je nam Slovencem in Slovanom sploh prinesel „zlati inajnik" veselja. Dosedaj šu uij našib src napolnil z istim veseljem, katero rodi svoboda in pravica, katera bi morala vse narode v ljubezni združevati. Nij nam prinesel še zelene oljkiue vejice miru; boriti se imamo še z mnogimi sovražniki, v srcu katerih ne cvete cvetica domoljubja ne bratoljubja. Lanskega majnika razvila se je bila na ima svoj stan t Fratešti. Več malih oddelkov konjikov se je jedno uro od Bukurešta oddaljilo. 27. kor je pri Galaci; 17. divizija tega kora zasela je B raj I o, utrjenja pri Barboši in Galac. 18. infanterijska divizija, prva divizija kavalerijo in artilerijska brigada je tudi v obližji pri Galaci. Nekoliko vojakov 18. in-fanterijske divizije ostane še v DobruČi. 7. kor armade, ki ima 15. in .'18. infantcrijsko in 7. kavalerijsko divizijo, zasedel je Resarab-fiko. Mnogo polkov je tudi še po druzib mol davskih mestih. 12. kor armade v ruščuku je pripravljen za slučaj, otiti na Uumunsko. Nova utrjenja napravila so so na spodnjem Trutu. Tej ruski armadi ima lluuiuuska sledečo na nogah: L divizija v Kalafatu, 2. v Krajovi, 3. v Kurakalji, 4. v Turn Severinu. Knez Ka rol jo se svojim štabom v Bukureštu. Iz Peterburga Re piše: Priprave za voj eko se nadaljujejo. Od Peterburga ešelonirana ruska armada šteje 700.000 mož. Mej Prutom in marmarnim morjem je 240000 mož, na južnem Balkanu 120 000. Turki fant j o mej Galipoljem in Carigradom 120000 mož, Angleži bi morebiti spravili skupaj 40.000, torej bi so Husi početkoma mogli le brambeno vojevati, ako bi tudi Turki Angležem pomagali. Ruski oficirji, pod Todtlebnovim povelj ništvom baje pravijo, da nastavljenjo toliko vojakov pri San Štefanu, knkor jih je zdaj nij strategično in da je črta Adrijanopol Carigrad odločilna; zato bi se moralo ob Bospor upreti. Upa se, da bode general Todtleben vse uredil. Nihče pa no veruje vesti m, ki govore o miru, ker je sploh preverjenje ukoreninjeno, da hoče Angleška na vsaki način vojske, ako noče svojih trgovskih interesov popolnem izgubiti. V minolih lotih izgubili so Angleži v severnoamerikanskej uniji in centralnoj Aziji mnogo krnjev, katere so kot trgovska mesta rrbili; po san Btef&nskem miru i/gubo Perzijo, Turško ali vsaj balkanski polotok. Tudi politično propala jo Angleška, a vse to hoče po praviti, če drugače ne, pa z vojsko, ker so neče Ruska mlati. Tudi v Avstraliji se pripravljajo angleški pod lož ni k i za vojsko. Tako se piše iz Melboume 15. februara: Vest, da se bode vojska mej Angleško in Rusko pričela, tukaj jako vznemirja. Hobsonski zatok se utr juje. — 10. februara: Bcrry je dejal: Vlada Bodi iz poročil, katere je dobil guverner od uradov, da je vojska moj Angleško in Rusko gotova. Na Queenselili'u so nastavili kanouov in vtopili se bodo torpedi. Brisbane, 1!). februara. Vlada nakupuje torpede, orožje in streliva v južnih naselbinah, ter je ukazala streliva vsake baze mnogo napraviti. Sydney 17. februara. Agent iz Queenalanda je pri šel semkaj torpednega materijala nakupovat; priplule so semkaj tudi tri ladije s 2500 zaboji strelne volne. 300 mož odšlo je v utrjene kraje. Ruski glasi. Ruske novine nijso nič kaj navdušene za „mešetarja" Bismarkn, ker nij nič opravil. „Pcterb. Ved." na rr. pravijo: Bismnrk je prevzel rolo posredovatelja, ali on gleda vse stvari le od nemškega stališča. On no pozna popolnem ni rusko narodnega duha niti teženj angleških. On je hotel dva sovražnika sprijazniti. On nij dosegel niftesa, ker je tek zgodovine močnejši od njega. Rusko-nngleški prepir se ne more niti v Berlinu niti na I)u-naji niti drugje kje rešiti; no more Be ni de-nes ni jutri zravnati, temuč vodi neizgibno k velikej krvavej vojni, ki bode, če ne denes, pa vendar jutri, če ne letos, pa Črez leta izbruhniti morala. Drug list, „Golos" pravi o negotovosti zdanjega položenja: „Naj bode vendar enkrat stvari konec! Diplomacija je svojo nezmožnost dovolj dokazala. Če posredovanje Nemčije nij nič pomagalo, je vso drugo ničevo. Dan, ob ka'erem bode vojna napovedana bode nam dan rešenja, ker bode z In nje izcrpljeno situvacijo zbistril. Naj skoro pride." Politični razgled. Not rti n U* «■«•*«*■«•. V Ljubljani 6. maja. O našej ttt**/t*tth$% ali o dotičnih razpravah z Magiari piše Uismarkovka „Nordd. Allg. Ztg." takole: „Uže mnogo, mnogo mesecev so vlečejo nagodhene razpravo moj Avstrijo in Ogersko brez odločitve sera in tja, tratijo čas, papir in črnilo tako močno, da bi človek ne verjel in ro v očeh javnega mnenja dobile vid nevarne slabeče bolezni.u Dalje naglasa list, da drži šo najbolj skupna dinastija našo monarhijo skupaj. Najnovejše poročilo iz Dunaja trdi sicer, tla so v velikem ministerskem svetu 4. t. m. poravnane raznoglasja v nagodbenej stvari in da Imamo konca homatij pričakovati v naslednjih dneh. Dotično predloge se imajo obema zbornicama precej predložiti. Iz ttitti -n se piše v „Moskovskija Vodomosti", da so odločujoči krogi siti oholosti in sitnosti magjurske in da mislijo na to, kako bi su dualizma znebili. IMmatslee opozicije organ „Primorac* naznanja, da ne bode več v Kraljevici Izhaul, temuč drugod kje poiskal si primernega kraj %. Uzrok temu je to, ker je njegove tiskarne upravitelj N. Polič v zapor prišel zarad ponove re. VminM* «lr£aive. Vit»'Iti se vendar pripravljajo trdnjave Varno, Sunilo in Batum izprazniti. Videti jef da je general Todtleben energično govoril. — Mej prebivalstvom baje hudo vro zoper buI-tana, kateroga prosto ljudstvo tlolži, da je kriv vseh izgub. Muhamedanska vstaja v lti»f*f***'i»i, po Rplošnem mnenji od Angležev podpihana in plačena, u So ponehuje, kakor se iz Carigrada javlja. Zidnje dneve nij bilo nič boja. Bilo Hi pa tudi čudno, da bi neredni in nedisciplinirani vstaši mogli ustavljati se ruskej armadi, ki je redno turško vojsko uničila. V itntiW* * zbornici se je govorilo 4. maja o orijentalnej pol tiki. Minister vnanjih zadev Corti je rekel, da Italija ohrani svoje mesto kot velesila, a se nij ne vmešavala. Njena dogovarjanja z druzimi vlastmi imajo namen, vojsko odstraniti in snidenje kongresa prouzročiti. — Minister je dalje rekel, da novice zadnjih dveh dnij se za mir glase ugodneje. Dopisi. Ix TrN(» 3. maja. (D.v. dop] /mirom in zmirom moramo zlasti mi, primorski stražniki avstrijskega Slovenstva opazovati, kako se nevarnosti za nas in monarhijo nabirajo. Evo nove! Italijanski republikanci bo imeli 30. apr. v Rimu, italijanskej hinavskej vladi pred nosom in z njenim dovoljenjem velik shod, kjer bo praznovali 19 obletnico Garibaldijeve zmage pri Porta San Paucratio. Predsednik tega shoda, nekov Imbriani jo gororil o z a p u Sceni h italijanskih (1) otrocih, o Tren-tinu, o Trstu in Istri, ter je spominjal, da je* Istra neobhodno za Italijo potrebna kot vhodna vrata Republikanci hote sjedinjenje Palije dopolniti, česar druge stranke morda iz dinastičnih ozirov za zdaj še nočejo, dejal je. Potem je bral fio neko pismo generala Avezzana, v katerem tudi ta terja, naj se omenjene avstrijske provi n ci j o odtrgajo od Avstrije in prlklopijo k Italiji! V očigled tem, v Italiji so vedno p o-navij a j očim in iimnžcčim sovražnim izjavam požel jenja po n a š i h slovenskih zemljah, po našem Trstu in. našej I-Uri, — moramo tudi mi Slovenci vedno ponavljati staro terjatev: Bajto nam Slovencem, da ne ■jedinimo vsi pod eno kronovino in slovanskem jugu roža krvave vojne, — letošnji — hvala Bogu, cveto ondotnini našim bratom cvetica — zlate svobodo. Kar še uij doseženo v popotno razvitje in dOSpenje na vrhunec slave Slovanstva, upajmo in bodimo trdno prepričani, da kmalu se bodo dopolnilo, kar še manjka. Takrat bode napočil Še le pravi „zlati majnik" vsemu Slovanstvu; takrat bode pognala prelepa cvetica nevenljive slave, katera bode zmngonosnemu Slovanstvu krasila junaško glavo. Takrat se ne bode veselil le posameznik, temuč ogromno število človeštva, in: „Mladen.in deklo vcHola Na prflh zvestih ho tdoncl i ltl % lian < U ■ ni ho narod I'.-I, Odroči'ii drug drniegft objeli" Tone z V. Lean Brassy. (Povesi, p alovenll B*r. Kr.) I Daljo.) Deseto poglavje. Moratln pogleda tjekaj, kamor je Karnar kazal, in zapazi pri zalivu, kjer so ribiči stanovali, mnogo luč j. Ker je bilo obrežje tako čudno obokano, Be je čulo mnogo odmevov j Žene in otroci so leteli iz hiš, da pozdravijo i može in otroke. Ta prizor je bil nenavadno I lep. nTukaj so," reče Moratin nemirno, na stran obrnivši so, „to vpitje kaže, da so dovolj bogato obloženi došli." — „Vi in jaz pričakujeva," mu zavrne Karnar, „da ne bo dolgo čakal Karlo snubiti. Tudi vidim, da je vriš na obrežji tudi na površji šalupe nekak nemir vzročil, in prepričan sem, da odvesla še ta hip hulija do obrežja po Brossvja". — „Nikakor nij dvomiti," reče Moratin, ko za gleda luč na ladiji in čuje ukaze in vcsljanje. „Mislim, da ga tuja Indija hoče koj imeti, zato jo tuko naglo čolnič odvesla!." Trenotok potem sta se tega popolnem prepričala. Karnar jo hodil nekaj trenotkov sem ter t ju, pa si je kmalo toliko opomogel in rekel: sedaj so ne ve, vas bode li Bros y prej obišla«. I, pridno pojde v šalupo. Sluga ga bode brez dvoma pivd njegOVO hišo Čakal, kajti to naročilo je gotovo zelo važno Ali je to človek, kuteri opravek bolj ljubi, kakor razve-setjov:in;aVu — „!>., u<»ti»vu." — „Po tem takem pojde v šalupo, predno vas zastran, Karle ubiftee*" — „Nn akor nij to dvomno. Ako, dospevši nn breg, izve, da so važni opravki, gotovo Ide tukoj tja." — „Jaz moruni za ii)im. Kakor sem uzo rekel, jaz sem pripravljen, in predno se vletem, moram zvedeti, zakaj jo Bal Upa tukaj obstala, in kaj ima z biseroribičem opraviti." — nAli vam morem tako okrepčani bodemo mi Avstriji najboljši .antemurale" proti požel j i vej Italiji. Naj se enkrat neha laški in nemškutarski duh podpirati proti nam Slovencem, ker zdaj se uže vidi, kak prijatelj monarhije je Lah, in kmalu se utegne uže pokazati, kakšen je nemškutar. Je ■■iiarll»<»i*MKe «»koll«*<» i maja [Izv. dop.) Slovenski pripravniki 2. in 8, leta mariborskega c. kr. pripravništva, so na pravili 2. majnika izlet v Frajham blizu Maribora. Veselje je vsakega gosta obšlo, ko je sedel mej veselo mladino, čutil je v sebi vsnk nekako čudovito moč, ki ga je povzdigovala, čutil se je vsak v krogu mladine tu !i m bul in ž njo prepeval slovenske narodno^pesni. Dijake jez navzočnostjo počastil znani g. Miklošič, pevovodja in učitelj na mariborskem pripravništvu. Ob 4. uri popoldan 80 je začel koncert z muziko in petjem. 1 /.mej pesni j imenujem : „Kdo je mnrV" „Zalosten glas zvonov". „11 boj !" „Slovenska domovina". „Nuch deu Rer-gen". „Abendglocken". Ilvnlo tedaj izrekamo g. pripravnikom, da so nam napravili nekaj veselih ur; želimo, da bi nas pri priložnosti zopet obiskali; želimo, da bi veselje do domačega petja smiraj tako zvesto ohranili. Domače st vari. — (Janez Smukavec f) V ljubljen ekih narodnih krogih povsod znani deželni uradnik, Janez Smukavec, jo v nedeljo jutro od mrtuda zadet naglo umi I. V soboto Večer je šo v čitalmškej igralncj sobi „domino" igral, vesel vstal in šel domov, a na tt m potu ga je prijelo. Pokojni ju bil zmirom pošteno naroden, bodi mu čestit spomin! — (Znamenja osvojenja Rosne?) V čeških narodnih listih smo brali, da je dalmatinska vlada in hrvatske vojne granico ge neralua komanda poklicala nekaj čeških, jugoslovanskega jezika zmožnih inženirjev v Dal macijo ali na Savo. Tudi nekaj slovenskih inženirjev je baje doli poklicanih. Iz Ljubljane je, kar mi vomo, v nedeljo jutro odšel na poziv generulne komande slovenski inženir Fr. Tomšič, doma iz Trebnjega, akozi Zagreb v Zemun. — (Erar prodaje) hvoje hiše v Ljub ljani, ker je kupil hranilničuo veliko poslopje, in je dotična postava uže proglašena v „\Vien. Ztg.M Krarieno hišo v križevniških ulicah, kjer jo bila do sedaj finančna straža, kupil je znani notar, g. dr. Jarnej Zupanec. v vašem podvzetji kaj pomoči?" — „Lohko me do šalupe peljete, pa to znam tudi sam. Najbolje jo pa, ako tu ostanete in po Karli in mojoj pričakovanej ladij f gledate. Pridem nazaj, kakor hitro moj namen izpolnim. Ako gre Rrossv v šalupo, bodem gotovo jaz zraven. Moram poizvediti kaj in kako. Eno uro bodem se ve da potreboval, pa no zapustite hise, samo če me uže le predolgo ne bode. Ostanite tu in pazite na Karlo. Vi veste vse moje naklepe, in samo, nko jih izpolnite, dobite denar, kojega želite." — „Dobro, tukaj tedaj moja desnica." Sedaj bo ločita. Moratin jo šol k pristavi Karnar pa jo hitel proti Hrossvjevj hiši in ladijevju. Ko je Moratin izginil, privleče Kar nar iz žepa masko in si jo priveze na obraz, potem si pa vtakne puško in nož za pas, da bi so jo v nevarnosti poslužil. „Ko bi bila le moja ladija uže tu," si — (Iz M e n g 8 a) bo nam poroča, da je bil tam za župan* izvoljen g. Anton Skok, za svetovalca pa Janez Leveč in Tomaž Siroli, vsi trije narodni možje. — (V ljubljanske) čitalnici) je dajal pevovodja Stockt v nedeljo večer za svojo benetico veselico v restavraciji; obisko-vanjo je bilo dobro in pevski del z veliko pohvalo sprejemam — (Trpljenje Kristovo) ali pasi-jonska igra v gledališči v nedeljo nij bila tako dobro obiskana, kakor bi človek — v Ljubljani miBlil bil. Družba igralcev menda dones otide na južno stran, baie v Ciorieo in Trst. — (Učiteljsko društvo v Cel.j i) ima P>. junija t. 1. v Hrastniku na južnoj železnici svoj pnpotovalni zbor, h kateremu se vsi p. t. udje in šolski prijatelji uljudno vabijo s prošnjo, naj bi d) 20. t. tn. svojo ude-ležitev odboru v Cel]i naznanit! blagovolili, da so ve /a koliko o sob obed naročiti. Program za to zborovanje se bodo pozneje objavil. Odbor. — (Savinjsko učiteljsko d r u 3 t v o) bode 0. maja v Rraslovčah zborovalo. Na dnevnem redu so društvene zadeve; volitev novega odbora. Prostovoljno predavanje. Začetek zborovanja je ob 9. uri dopoludne. — (Na Gomili), starejšem delu Roko, jo, kakor se nam od tam piše, dno zadnjega aprila porodili« siromnšna in ne več mlada žena tri krepke fintiče ki se z materjo in drugo množino starejših bratcev in sestric vesele belega dne. OI rok preveč, kruha premalo 1 — (R r u tal n o s t.) Iz Reke se nam piše 'J. t. m.: Včeraj popoluduo sta dva znana mlada znpravljivca našega mesta šla obiskat svojo postarno teto, a jo ob jednom nadlc-roviit, da jima dade kaj denarja. Ko Be je Starica branila in jima nij izpolnila prošnjo, zaklenila sta vrata, vrgla jo ob tla iti hudo razmesarila. .leden jo te celo večkrat zabodel z nožem. Naposled se ženica izmuzne lopovoma iz rok in posreči ao jej skočiti v drugo sobo i u k okuu, odkoder je vsa krvava vpila in na pomagajo klicala. Ker se je vršilo to delanje sredi mesta, prišli so takoj policaji in odveli ljubezni iva nečaka v zapor. Nadejati so je, da nesrečna starka še okreva. Razne vesti. * (Strela) je zadnji četrtek udarila v kostanjevo druvo pod graščino Pols poleg Vildona na Štajerskem. Pod kostanjem sta vedrila dva berača. Jednoga jo strela precej ubila, drugi je hudo omamljen. misli, ko je dalje koračil, „sedaj ko se je Rrossv z ladijevjem vrnil, jo vsak treuotek za me nevaren,* Moratin mi je z dušo in telesom udan i xi mi ostane, dokler se mi ne bodo boljo zdelo moje načrte brez njega opra viti. Samo to me mulo skrbi, ker jo to sod-nijska ladija koja se jo Bcmkaj priklatila, da počaka Rroso, so zdaj tuli ona dva prva, očeta in sina, iz snega izkopa'i. Nesrečnika nijsta bila še celo nič izpromenjenn, akopram sta pod snežno odejo ravno 100 dni loS.nl«, in zdelo se je, kakor bi bila ravno kar umrla. Ko so a pa prinesli na svetlo in čisti zrak, jeli sti tiupli takoj gniti, kar so je tako hitro godilo, da so ji morali nemudom nakopati« Narodno-gospodarske stvari. Vreme prorokovati. „Ko bi le vedel, kakšno vreme bo jutri, pojutršnjem in v prihodnjih dnevih!" Tako pravi marsikateri kmet s polnim obrazom skrinj, zlasti če ima krmo /a kositi ali spravljati, če bi rad žito domov vozil. Noben poklic, noben stan v vspešnosti svojega delovanja nij tako od vremena odvisen, kakor kmetski. Slabo vrome zadržuje in ovira rastlinsko rast; slabo vreme zamore kmetu šo škodovati, kedar po prestanem mnogem strahu pred točo in drugim nevarnostim ves pridelek uže pod streho meni. Šo ob žetvi in košnji mu more vremo hudo kljubovati in mu vzeti, kar je v potnem obrazu prideloval. Vsak kmet si tednj bolj ali manj priza-devlje, spoznovati vrome iz raznoličnih znamenj. Ta gleda in se zanaša na zrakomer ali barometer, um na veter; tretji opazuje nebo, četrti živali in rastline, peti celo neživece Iz krajn, kamor se je bil skril, namreč v rebra nekega na obrežnem pesku ležečega, precej velicega čolna, jo vse čul, kar so govorile ženske kojih je pred njim cela tropa stala. Ribiči pa so tako blizu jadrali, da je vsako besedico razumel, kojo so govorili. Ta prizor bi bil vsakemu prijeten, le Knrnarju ne. l/uljevni čolni so prišli do obrežja, in ribiči so zasadili mačke v dno. ,,.Tnko čudno je Kavetnno," rečo Hrossv staremu spremljevalcu, ,,da mi nij .lola nasproti prišla, kar šo nikoli nij opustila? So jo morebiti kaj pripetilo? Nič luči nij v najini koči!" Večkrat zakličo Bestro, a nij dobil odgovora. Prešine mu glavo nesel, da so je morebiti kaka nesreča pripetila. Hiti h koči, potrka na vrata, ropota po oknih in kliče Jolo. Nič odgovora. „Kje mora neki biti?" reče bisernik na vse strani poslušaje. (Daljo prili.l teci. Kmetski pregovori o vremenu (postavim: Matija led pobija, ali dež v petku traja osem dnij), napovedi tako zvanega Btoletnega kole-C darja, čudna znamenja v navadnej kmetakej pratiki, vse to se še dandenašnji na kmetih jako čisla in za vrjet.no ima. Marsikdo se ]e uže opekel in prevaril, ki se je na to zanašal. Prorokovanju naših pratik nikakor nij verjeti, kajti te napovedi izvirajo deloma šo iz starih časov, ko je zvezdogledje zvonec nosilo, iz takih časov, ko so ljudje menili, da vladajo vso zemljo nekatere zvezde, tako da nastopi v Bedmoletnej dobi vsako leto drug „planet". Kmetski pregovori pa se deloma nanašajo na vremensko opazovanje. Ker se je moralo vreme katerega kraja več let zaporedoma ogledovati in opazovati prej, da se je mogla izobraziti kmetska govorica, ti pregovori nijso brez vse veljavnosti in cene. Da se pa na nje za gotovo zunašati ne sme, ve tudi vsakateri. Drugi sklepajo samo iz stanja barometra, iz vetrovne poteze, iz jasnosti ali oblačnosti neba in drugih znamenj v živeči in ne živeči naravi. Tudi to sklepovanje je pogosto zmotljivo. Ktdar veter drugače potegne, nego človek misli, splava vse prorokovanje po vodi. V najnovejšem času se je tudi v tem obziru storil važni napredek. Zadobili smo glede vremenoslovja nekatere stalnejše pod lage. Znanstvene preiskave so razsvetile te moto, v kojei so bili vremenski vzroki dozdaj skriti; znanost je tudi odkrila zvezo mej posameznimi prikuzki ter razodela, da se vrem e preminja, kedar se veter sprevrže in drugače potegue. Kdor tedaj ve, kakšnih vetrov da Be je nadejat*, tudi lehko pove, kakšno vreme da nastopi. Znanost je nadalje določila, v kateiej zvezi da atoji zračna teža, ki jo merijo z zrakomerom, z vetrovi. Razdelitev tračnega pritiska na obširnejo krajino naznanja tudi premikanje zraka in pove, od kod in kam da bodo vetrovi potegnoli. Spoznala se je resnica, da so isti kraji, koder je zračna teža najmanjša, ali koder zrakomer najnižje stoji, glede vremena merodajalni za obširneji okraj. Kajti krajem se slabim zračnim pritiskom priteka zrak v vrtincih. Najnižji pritisk ne ostaja veuL^ na istem kraji, ampak se premika, in pitmikaje se določuje vreme ter provzročuje zračno prelivanje ali veter. Ako vemo za kraj z najnižjo zračno težo, če vemo, kam da je obrnjen in kam bo premika, moremo s precejšno zanesljivostjo napovedati vetrovno potezo za vse kraje dotične okolice ali vreme v prihodnjih 24 ali 48 urah. Ležoče je tedaj na tem, da vemo za na vreme večje površine upljivajoče mesto z najnižjim zračnim pritiskom in da vemo, kamor se dalje prestavlja. Kje in kako pa to izvemo? Kje drugje, kakor s telegrafom ali brzojavom ! Brzojavna prijavila se razneso kakor blisk v malih minutah v daljne kraje sveta. Meteorologične (vremenoslovne) centralne štacije, kakoršno imamo tudi na Dunaj i, dobe V ta namen vsako jutro premnogo število br-zojavov o vremenskih razmerah iz vseh krajev VBe Evrope. Na podlagi teh telegramov se nariše karta, iz katere se razvidi razdelitev zračne teže, premikanje meBt z najnižjim zmenim pritiskom; razvidijo se iz te karte tudi prevladajuće vetrovne poteze in hitrost, s ka tero He najnižja ozračna teža od kraja do kraja premika. Iz vsega tega pa moremo sklepati, kakšni veter in kakšno vreme da bo v določenih krajih v bližnjih 24 do 48 urah. Na ovej osredojej Staciji se potem razglasijo ti vremenski skončatki; bero se v vseh večjih dunajskih časopisih. Se ve da se tudi brzu-javijajo na vse strani, in vsakemu, kdor to vedeti že,: Ali bi taka prijavila koristila tudi kmetom? Gotovo da, sumo da bi jih morali pravo časno izvedeti in jih z oiirom na krajne razmere tolmačiti in razlagati znati. Zakaj krajne razmere so vedno važnega vpljiva; kajti isti vcer, kateri na jugozahodni strani kake gore dež prinese, 2nabiti na severozahodni strani nebo razjasni. Da kmetje ta prijavila pravočasno v roke dobe, za to se lehko poskrbi; da bi pa vsa kateri brzojav Btrani meteorologične osrednje štacije po krajnih razmerah tudi pravilno razložiti mogel, je bolj teško. To je ualoga, h katere rešitvi je potreba daljčasua izkušnja in temeljito znanje. Da bi kmetovalci vaeh av atrijskih dežel imeli batak od napredujoče znanosti, da bi kmetje po kolikor mogoče nizkej ceni dobivali brzojavna za vsak posamezni kraj veljavna, to je po krajnih raz merah uže prestavljena iu tolmačena vremen akd prijavila, je c. kr. kmetijsko nnnisterstvo v zastopnosti z ovim za trgovstvo to le ukazalo: V vseh avstrijskih deželah se naj usta nove štacije, ki bodo telegrame od osrednjega zavoda na Dunaji krajnim okoliščinam pri mamo prestavljale in po različnosti krajnih razmer predelale. Tako tolmačene in za obširni obkraj dotične deželne štacije veljavne vre menske napovedi znajo se potem po nizkej ceni pošiljati kmetom, občinam, družbam itd. Za zdaj so napravijo take štacije v Mariboru in v Ljubnu. Ker bo pa vendar krajne, na vreme vplivajoče razmere zlo raznovrstne, bodo se brez dvombe ustanovde še druge štacije ne le na južnem Štajerskem, ampak tudi za deželno sredino in za anižko dolino. Razume se, da se to le takrat zgodi, ako ae kmetje za to reč brigajo, in če se najdejo take osobe, ki so voljne in zmožne, razlagati iu tolmačiti izvirne telegrame. Naročnina za trideset telegramov v mesecu ne bode več znašala kakor k večjemu 10 gld. Ako se tedaj v kaki občini združi 20 kmetov k skupnemu naročilu na vremenske telegrame, zadene vsacega le bO kr. na mtsec. Pri takih krajih, kjer nij telegra-tienih štacij, moramo prištevati že potnino. Brzojavi bodo dohajali gotovo še pred večerom, tako, da se more delo za prihodnji dan pripraviti in zaukazati. Ne le v Ameriki se je sistema vremenskih telegramov izvrstno izkazala, ampak tudi na Avstrijskem Be je lani uže uspešno uporabila in sicer v novojičinskem okraji na Mo ravskem. Ondotno kmetijsko društvo si je dalo po šiljati vremenske brzojave iz Dunaja in sicer ob času žetve in košnje. Od 30 telegramov bilo je 27 popolnem resničnih. Da je tako kmetom, ki eo po njih ravnali, dosta pomagano bilo, se razume. Prav srčno želimo, da bi vremenski telegrami tudi štajerskim kmetom donašali obilo haska. Od kmetov sumih je odvisno, bo li ta nova ustanova tudi o .-.ta U ali ne. Naj bi se dane priložnosti v obiluej meri posluževali. Priporočamo, da naj se celo občine in zadruge naroče na vremenske brzojave, kajti tim potem se manjšajo stroški. To velja zlasti o času žetve. Kadar se enkrat posreči, na nekaterih krajih vzbuditi zanimanje za to velevažuo napravo, kadar bode vspeh pokazal njeno haslji-vost, bodo se brez dvoma tudi našli posnemovalci. Zato želimo, da so uže za letos stori začetek. Naj tedaj kmetje iu občine izreke svojo pripravnost, uaročevati se na vremenske telegrame vsaj za žetvini čas. Tu izjava naj se pošlje kauceliji kmetijskega, društva, kjer se tudi izve natančneje o tej zadevi Pa tudi v tem listu bodemo so >ečkrat vračali k. temu predmetu, da se zunimauje zanj ne pozgubi. „S G." Te kapsule imaju neukončljivo moć; celo v strtih sklenicah obvarujo ostanki svojo popolno moč, in to Ae posle mnogih let. Guvotove teme kapsule same po sebi? so prav umno zdrav ljenje, katero ne stane na dan već od 10—20 krajcarjev in po eg katerega ne trebaS rabiti nobcdiiih drugih zdravil, ječmenovek itd. Kakor vsak dober izdelek, jeli ao tudi Guvotove terne kapsule mnogo ponarejati. Gospod Guyot more tedaj samo za tiste skleniee prevzeti garancijo, katero nosijo njega podpis v trobarvenem tisku. (80—3) Tujci. 5. mitja. Evropa! Marocutti iz TrebiŽa. — Tafemer' iz Beljaka — Kraft iz Dunaja. t n Mluun t Medanič iz Zagreba. — Ruppe iz Logatca. — Fiala iz Dunaja. — Scheyer ii Rateč. — Fischer iz Giadca. — Trogar iz Beljaka. — Ružič/ iz Reke. — Tissen iz Dunaja. frt H»il«li Klančič it Kranja. — Friedland iz Dunaj'a. — Burgleitner is Gradca. — Stowasser iz Dn.iaja. — Kulian i' Gradca. llKitr f Ljubljani 4. maja t. 1. Fionioa hektoliter 9 gld. 43 kr.; — rež 6 gld. 34 kr.} — ječmen 5 gld. Bi) kr.; — oves 3 gld. 25 *r.; — ajda 5 gld. 85 kr.; — pros6 6 gld, 50 kr.; - koruza ti goid. «»0 kr.; krompir 100 kilogramov 2 gld. 85 kr.; — tiiol hektoliter 10 gl. — kr.; masla lUlograui — gl. 94 kr.; — inaat — gld. 80 kr.; — u>»i. [risen — gi 70 »r.( — rl 74 kr. jjunajtrna DOi^u U maj*, plavimo imegrahćuo poročilu.; Enotni drž, de Ig v ban Ko vedi , >m gld. 85 kr. LtioMU ori. dolg v srebru , . 64 A 55 n . 71 n 70 it>t»0 Urž. posojilo .... . 111 • 75 a kuj o narodne banke . , . . 789 n — iviuUiino akcijo...... 204 n 50 . 122 60 Napol......... y S 81 5 n 77 It- drebro ....... . . io«; _ Državne marke . , • . . . 60 n 45 • Hazglas. Vsakdo zna, kako izvrstno zdravilo jo ter sm bronhitis, jetiko, katar, pruhlad in sploh za vratnu iu pljučno bolezni. I'o nesreči puk mnogi bolniki, katerim bi ta produkt utegni) koristiti, tera niti ne rabijo, bodi si zbog njega okusa, ki ne priju vsukoiuii, ah bodisi zbog sitnostij, katere prouzročuje pripravljanje tako Imenovano temo vode. Dandenes je, zahvaliti so nam je vrlemu izumitelju gospodu Guvotu, lekarniearju v Parizu, odpravljena tudi ta bolj ali manj oprav ieena zoprnost bolnikov do onega produktu. Gospodu t;uyotu so je posrečilo, zapreti ter v prav lehko skorijo prozorno žolico iu iz tega narediti okroglo kapsulo v velikosti osvalkov. Te kapsule použivaj pri obedu in večerji in no budeš po njih imel prav nobeduegii puokus. Znotraj ho potem raztopi skorija, katera ter pokriva iu tega vrlo naglo popije telo. C. k. deželna sodnija v Ljubljani je z odlokom dne 27. aprila 1878 št. 3220 na prošnjo gospoda Viljema Mayr prostovoljno prodajo na drobno njegovih v naslednjem zaznamovanih posestev dovolila klicalo so 1. hiša št. 91 v št. Peterskem hode: predmestji z zemljišči vred v 12. j v ocnau^iP oddelkih in sicer......; 3000 do 210 gl. 2. travnik na močvirji rekt. št. 278/20 magistratnih zemljiških knjig za........ 3. posestvo na močvirji rekt. žt. 878/30 magistratnih zemljiških knjig v šestih oddelkih, in sicer od teh šiirje vsak za....... in dva vsak po ...... 4. posestvo „\Vundischlioi" (v deželnej tablji) in travnik pri trža-škej cesti urb. št. 113 zemljiških knjig vitezov nemškega reda v šestih oddelkih vsak po 5. njiva urb. št. 15 zemljiških knjig farne cerkve sv. Petra (pri kolodvorskej cesti „y dolgih njivah" sposobna kot prostor za zidanje) za.......... 6. dve njivi urb, št. 51 zemlj. knjig farne cerkve sv. Petra, vsaka po.......... 7. njiva urb. št. 52 istih zemlj. I knjig za........ Ta prodaja sc bode vršila »sna i tt MfŠVS počenši dopolnilno ob !). uri pri hiši št. 91 na št. Peterskem predmestji in se bode v naslednjih dneh ako treba vsaki dan od 9. do 12. uri dopolnilno in od 3. do G. uri popoludiie nadalje valu. — Vsak kupec mora 10% gori navedene cene kot vadium v roke prodajalno komisije vlo/.iti. Prodajalec pa si pridržuje pravico odobriti prodajo v teku osmih dnij. Druge pogoje in obrisi parceliranja ogleda lehko vsak pri podpisanem c. k. notarji Dr. Jerneju Suppanzu kot za to prodajo imenovanem komisarju. V Ljubljani dne 1. maja 1878. Ur. ISart. NmppaiiK, m/p. (iyy—3) c. k. notar kot sodnijski komisar. 500 gl. 400 gl. 300 gl. 300 gl. 1000 gl. 200 gl. 200 gl. Izdatjlj m urednik Josip Jurčič. Lastnina m tisk -Narodne tiskarne*