RDEČI TEROR V ITALIJI V FLORENCI HO DVIGNILI ITALJAKI RDEČO ZASTAVO. — 80VJLTNA VLADA JE BILA V8TAN0VLJKNA TUDI V DRUGIH MESTIH — VOJAKI NISO NUDILI NOBENEGA ODPORA. LJUDSKE MNOŽICE V VITERBO SO SKU&ALE ZAVZETI Z NA ------OBČINSKO HlSO — VELIKI NEMIRI V JAKINU. ZRAČNI AKROBAT — Rdeča številnih ne- Ilaiiju, 5. julija. — < Poroeilo As*. Press.) >astava je Mla dvignjena tukaj in rdirt' zastave vihrajo v tu« Ki Ml. t rgiii in wmIi i mi celi K"iiiu|;ni. Te za^t. \e pri. .:jo da so zavzeli oblast krajevni sovjeti. V katerih «el» krajih ><» te organizaciji- uveljavile pravila za pridobi vanje in pristajanje živil ter tudi naložile stroge kazni, vse to pod avtoritet« ».ustave rdeče revi»lu«*ije. Vse zaloge, ki so bile ua razpolago v dott< iiih prostorih, pa-. p«;t ago narodu Oprav je bilo mesto polno čet, niso ljudske množile naleti le ju. nobe»i odpor od strani vojaštva. Ljudske množice so i /dravljaJe vojakom, katerim je dal narod na razjiolago del rekvi-riranega vina. Tukaj v Florenci so občinske in vojaške oblasti razdeljevale •irano r.a polovično eeno. Opaziti je bilo že nekaj zmešnjave iu neredu, a se ni za v rti 1 noben slučaj nasilja. V. era i >o k« rab mer j i streljali na množico ter ubili enega človek«. I)v« j se* so jih ranili. Kljub temu pa izgredi niso pojenjati. M»< žn-e mi pozneje pričele plenili vse prodajalne brez razlike ter un*t i le vsako stvar, katere niso mogle odnesti. Ena cesta je bila naravnost preplavljena & petrolejem in gazolinom, vinom in olivnim eljeoi. Kjerkoli »morejo so v jet i izvajati svojo avtoriteto, prevažajo vse zaloge ;ml v posebne skladišča pod varstvom rdeče zastave. V tu »\rlio mi so\jeti rekvirirali celo pocestne kare. I>enar. katerega m» zaplenili ljudje, je prevzel v oskrbo delavski Kd i ne prodajalne, katere si» rcApcktirali izgredniki so bčle o-ne. ki mo*,1c na»lov: — Ta prodajalna je na razpolago delavskemu Kvetu. Delavski svet je oči v id bo edina avtoriteta, katero vposteva na rod in k njega povelja uboga. Avtomobili iti vozovi, kt vozijo po cestah, morajo nositi znamko Cirkulacija dovoljena od delavskega sveta. Obe in "te oblast: ni.so dosedaj vprizorile nobenega koraka, da bi nasprotovale poveljem delavskega sveta. Vsi lihti so prenehali izhajati radi stavke stavcev in tiskarjev. Prodaja časopisov iz drugih mest je prepovedana. Edeu izmed mani testov, katerega je zdal delavski svet, oznanja, da bodo vsa živila, Katera ho ptrej prodi jati za vladno določene cene odsedaj naprej za polovično ceno. Vse '»stalo blago, vključno zdravila, bo naprodaj za celih 70 odstotkov cenejše kot prej. Neredi ki so se \ršili v Bologni, so ponehali, kakorhitro so prišla v mesto živila. V\e gostilne s« določile standard ceno za obede, ki stanejo od 55 centov do enega dolarja. Pretek* v Bologni je zaplenil \sa živila ter izdal dekret, v kd Vrem i/javljo, da zahtevajo skrajne potrebe skrajnih sredstev. Vo-..aški motorni vozovi so bi!i dani na razpolago delavskemu svetu v J^logiii. da prevede na mestna tržišča blago, ki je bilo zaplenjeno v ctlem okraju. Palermo. lUlija. .">. julija. — Oblasti so aretirale tukaj 31 glav niti prodajalcev rib poti obtožim, da hočejo izstradati narod. Aretacije i*viile oblast! potem ko so ljudske množice vprizorile velike demonstracije p!». — Mednarodna delavska konferenca naj bo sestavljena iz s'mh zastopnikov vsakega člana. Dva taka člana naj bosta pool) Use en t-a vlade, dva pa pooblaščenca delodajalcev in delavcev. Členi ii.ajo pravico imenovati nevladne delegate ler svetovalce v polnem soglasju z industrijalnimi organizacijami, ki predstav, ij'ijo delodajalce ali delavce v vsaki deželi. Leta 191S je ameriška delavska federacija oficijelno priznala ta pnncip z naslednjim ugoto\ilom : Vsak dan gradimo hišo dela ?a jutri. Ce bo jta zgradba prestala preiskusnjo. je vprašanje tega. če bo zgrajena na j.ravilnih principih na poštenosti in demokraciji v odnosajih med ljudmi Xa veliki konvenciji v Atlantic City, ki se je vršila pm! par i "'i Je Hnienska ^»vska federacija zavrgla načrt industrijalne demokracija katerega >o predložili številni radikalci v tej or*a-,nizac.ji. J * ^ sled tega so nastala naslednja vprašanja: Kaj predstavlja industrijalno demokracijo s stališča predsednik:!. s stališča ameriške delavske federacije ter sestaviteljev dogovora plede L:ge narodov? ° V čem se razli1* stranke T Goni pe rs. kole: Osnovna razlika je ta. da načrt ameriških delodajalcev ne priznava pravico organiziranega dela. da bi zastopalo uslužbence do-cim je načrt t. katerega so zagovarjale mednarodne delavske or^s mzacije v Parizu in ki je bil tudi vtelešen v pogodbo glede Li-e narodov, priznaval delavskim organizacijam pravico, da predstavljajo avtontativi.o mnenje delavcev vsake posamezne dežele IZGREDI V BUDIMPEŠTI Veliko ljudi je bilo ubitih tekom izgredov. — Bela Kun je po ekse-kuciji štiridesetih avstrijskih di-! jakov izjavil, da ima pravico do •»de. Dunaj, Avstriji, C. julija. — Poročilo Ass. Press.) — Soglasno z zakasnjeno brzojavko, ki je lospela semkaj iz Budimpete. jo »dredila madžarska sovjetska via da usmrčenje štiridesetih dijakov budimpeške vojuške akademije in treh častnikov in sicer kot repre-salijo proti anti-komunistom, ki so se skušali polastiti pošte in br-zojava teh obstreljevali sovjetski glavni stan. Bela Kun. načelnik sovjetske vlade, je izdal proklainacijo. v kateri pravi, da niso znali ljudje ceniti milega postopanja preteklih treh mesecev in da bo od sedaj naprej tekla kri, če bo potreba, da se zagotovi varnost proletari-jata. I Tekom neredov je bilo ubitih in ranjenih dosti ljudi in oblasti so aretirale na stotine proti revolu-cjonarjev. Neredi so se pričeli dne *24. junija. Trije monitorji v Donavi, kojih častniki so pomagali proti-revoluejonarjeni. so obstreljevali sovjetski glavni stan. Štirideset mladičev vojaške a-kademije. ki so imeli zasedeno centralno brzojavno postajo. s=e je vdalo vladnim četam, ker ni prišlo nobene pomoči. Vsi so bili obešeni. Velikanske vislice so bilo zgrajene na Košu to vi cesti v ta namen. Ttaljanski podpolko\nik Roma-nelli. edini zavezniški častnik v mestu, je pisal Beli Kun, da zavezniki ne bodo trpeli brezobzirnosti proti talnem ali protiboljŠJ-viškira jetnikom. Kun je odgovoril, da sovjet no more dovoliti vmešavanja v notranje za eve Madžarske. Ronienel-li je protestiral proti obešenju kadetov, a ni bU v stanu rešiti mladiče. POTRES. Washington, D. C.. 6. julija. — Sizmograf r»a Georgetown univerzi je zaznamoval močan potres, ki se je vršil v oddaljenosti 2,300 milj. Sunki so trajali od treh do štirih popoldne. - DENARNE POŠILJATVE V - - ISTRO, NA GORIŠKO IN - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razoeram primemo tudi hitro po peli Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemljil ki je za-*ed*no po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo za srsako pošiljatev, toda za kake mo-coče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir........$ 7.30 100 lir........$ 14.00 500 lir........$ 69.00 1000 lir ........$137.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ili pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK SAKSER, 52 Cortlandt St., New York, N. Y. BIVŠI KRONPRINC NOČE PRED SODIŠČE. POGODBA Z AVSTRIJO Jutri bo predložena avstrijski delegaciji mirovna pogodba. — Vršilo se bo brez cerimon\j. Pariz, Francija. 6. julija. — (Poročilo Ass. Press.) Kompletna avstrijska mirovna pogodba bo v torek predložena avstrijski mirovni deJeprac:j*. Vse besedilo dokumenta je sedaj v rokah tiskarja. Izročen je se bo izvršilo brez vsakih posebnih cerimonij. Avstrijci bodo imeli deset dni časa, da preštudirajo točke o finančnih in ekonomskih zadevah, ter natančno določitev mej. ki jih prva kopija pogodbe ni vsebovala. Zavezniki ne bodo sklepali miru s sedanjo odrsko boljševiško vlado. Pariz, Francija. 6. julija. — Velika petoriea je začela razpravljati .na kak način bi bilo mogoče pomagati Fincem na njihovem prodiranju proti Petrogradu. Fin ei so naprosili zaveznike za orožje in inunieijo. Tudi admiral Kolčak je prosil takojšnje pomoč;. Prva ustruen-i p gajanja z Nem ei se bodo začela jutri popoldne ob petih v Trianon palači. Zavezniška reaparacij.sk« komisija se bo namreč sestala z nentSkimi finanč nimi in ekonomskimi eksperti. ABESINSKA ZASTAVA. Washington, T). C.. 6. julija. — Ta dan je vihrala tukaj v prvič, abesinska zastav? na čast abesin ski delegaciji, k: je dospela sem. da formalno čestita ameriški vladi k zmagi. Abesinska zastava je simbol dc-i žele, katere zgodovina sega v dav no prošlost slavne kraljice iz Sa-be. Delegacija sestoji iz treh oseb. Izgubil je priliko svojega lastnega življenja, da dokaže moč svoje lastne duše — a je kljub temu danes živa priča velike us-t raj n ost i in moči. ki počiva v človeškem telesu. . .Amsterdam Nizozemsko. 6. julija. — hočejo zavezniki, dobe lahko moje truplo, živega me pa ne bodo dobili. Jaz sam bom odločeval o mojem življenju in smrti, — je rekel bttši nemški kron-princ v petek, ko so mn povedali, da ga nameravajo zavezniki staviti pred sodišče. VAŽNO POJASNILO GLEDE POTOVANJA. — — r Rente«, Je. da je sedaj mogoče potovali V staro domovino, toda potovanje je zvezano s raznimi neprilikami in ne moremo nikomur svetovati podati se na pot ie sedaj. Najde se pa mnogo takih ljudi, M se ne ozirajo ra neprilike in bečejo^ na vsak način že sedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po-e agati in urediti vse potrebno za potovanje. Predvsem oa naj nam vsak piie za pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati v staro domovino. ____TfBOKA VSAK ftAZSKR m fl»«Mii ------: .L Ptm Y«t* i; 'miniiilai - * ^ ' . ' * K. T, — . - -pf ' •Vi " ...... 1 t , ■ f* m »!—*t*^Srr^^ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rtfeiHMMMilfciliiiiiiliLmMmm--------- " """" I ffke largem itemm oaift I * R lilfcft F*** I a* I Iti I+&& Hc^da^'"^!«^! I KLOOi ^———--------------------— j ■»MNkMni I I Sik POft ISta HMttoaai^ fll.M g "" C0»TL*WPT-_»faU«. »«P««b» 11, HOj, »t tb« Fo«t (»It« tt M«w York, iT. T, —dtr th» Act of Cc^ of »Und, 8. 187»._TMJBT0W:4687 00KTXATO1, hO .>7 - *T«v. 1»T. ^ ^ llH^^"1' MOWPAY' JPLY 7l 1919 ~ POi,DiajEK- 7 JPUJA' »» TOLPm xmx. ~ i^THg nrn BOKSANJE V TOLEDO Willard, ki je noul naslov svetovnega šampijona je bil poražen po treh spopadih. Toledo, Ohio, "i. julija. — -Tack Dempsev se je i/kazal kot največji borilec v umttnosti boksanja, kajti boj je trajal le devet minut tekom katerega je bil poražen Jess Willard, s\etovni dosedanji šampijon. Podrobnosti tega boja ne bomo opisovali, kajti oni, katere zanimajo take stvari, so gotovo zadost no izvedeli iz listov o tem boju. Hočemo navesti le mnenje poročevalca newyorskega lista "The Tribune", ki pravi koncem svojega sporočila giede znamenitega boja naslednje: — Dempsey je 'zapustil areno brez vsakega poškodovanja. Zadal je svoje živee ubijajoče udar-ee Willardu, se pred no je imel Willard kako priliko preiskusiti mož svojih močili dolgih rok. Resnica je. d:- zna Dempsey u-dariti! Prav nič se ni čuditi, da so padli pod njegovimi udarci na tla številni mogočni borilci. Ko je u daril Willarda. je vsem zdelo kot da je udaril neki človek po drugim z mogočnim in težkim kla- ' divom. Willard i se je gotovo zde- : lo. da udarja nanj živo jeklo. Pa- 1 del je pred mož^n. ki mora biti v 1 stanu udariti močnejše kot kateri 1 drugi človek, katerega poznamo. Vsled tega se nmika TTillard v starosti osemintrideset let iz aren* ter zavzema njegovo mesto drugi tampion sveta. Dempsev je boksar — a ni borilec. Sramotenje bi po < menilo za vsakega ameriškega voja . ka. ki je nosil svoj teleenjak do , frontnih črt. kjer se je izpostavil ( ksem nevarnostim boja. Xoben ( tak ameriški voiak ne bo imenoval Dempseva borilca. Oe bi bil v ; resnici borilec. bi bil v vojaški ] obleki v starosti 22 let. ko ni imel | nobene druge odgovornosti na »vetu, kot to, da zavaruje svojo lastno kožo. Vsled tega se ne smemo udaja- ] ti nikakim iluzijam glede novega , šampijona. On je naravnost ču- 1 jo na pozornici ter eden največ- j ph r.abijalnih strojev kot jih je , ddel svet. Kljub temu pu ni borilec. Ne nore se meriti s 50 milj oni mož, ki - so riakirali ali bili pripravljeni riskirati svoje življenje v mrz- ( li preiakusnji mrzlega jekla ter ( padajočih granat za plačo šestih centov do enega dolarja na dan. | Sramotenje bi bilo za vsakega , nladefa Amerikanca. ki počiva , lanes od Flandrije, od Somme pa | io Arfooov, če bi hoteli kronati Oempeeya a lavorikami bojnega ■ _Ji POŠTNI IN DENABNI PROMET Z NA&O STARO DOMOVINO JE SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in selanjim razmeram primerno tudi hitro. _ Jamčimo aH garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Po sledečih cenah pošiljamo sedaj denar v staro domovino: 100 kron----$ 6.00 500 kron. ...$29.00 200 kron...$12.00 1000 kron... .$57.00 Za pošiljanje velikih zneskov smo pripravljeni napraviti še nižjo eeno po pismenem dogovoru. Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. _ i • __~ ~ "Tfr-t* ^ - TVRDKA PRANK SAKSER, 8t Oortlaadt 9M, __ ________ _ . INwr Y«rit N. ¥, Dobro za nas Italianokim i ni perij« listom, našim največjim nasprotnikom in •ovratnikom, so w zaeeii m;ijati s:oi«i. Oni lju:i|*\ ki so neprestano pre, toda zadobili «*a bodo kmalo. Italjauski narod je laeen. Živil ne more dobiti. deloma zato. k^r jih ni. deloma pa zato ne. ker so predraga. Kapilalisti imajo prenapolnjene zaloge z dovoljenjem vlade prodajajo za izvanrediio drair d«nar. Ljutistro je že p- rkrat apeliralo na vlado, toda ona se ni niti zjpmla. Opureeno.st je prikipela do vrhunca. Lju.lstvo je vdrl«, v trgovine, jih uplenilo ter začelo prodajati vse t redmete za polovično_ali ie manjšo ceno. To j>c je zgodilo d« sedaj, bodoči razvoj Im> pa nas'ednji: Kapitalisti in Židovski oderuhi limit) i>kali pri vladi zaslonibe in pomoči I>ohili jo bo« t, kajti vrana ne izkljuje vrani oči. Ljudstvo b<» v svojem ogorčenju napram vladi storilo nadaljne k»*rakc. lina stranka se bo morala vkloniti. Vklotiila se bo &la'>eji?i — vlada. J.jiwUtV.i bo dob:'o v roke moč ter preskrbele, da -i nasiti že lodfe. Za j-r*'ti**ane sahteve svojih bivših gospodarje*/ >e ne bo bri galo, vedo» da je doma narteto problemov, kater-* je teel>a temeljito ret it i in da je srečen le oni. ki je na svojem zadovoljen. Mrtvi jezik Vl&dni akt Jone* a iz leta 1916 je dajal Filipineem upanje za po po'no neodvisnost. V dotičnem aktu se je tudUglasilo: — Vedno j« bil namen naroda Združenih držav umaknit j svojo suverenost n.»d Filipinskimi otoki ter priznati njih neodvisuost kakorliitro bo mo go-V tam ustanoviti stalno vlado. Neka filipinska komisija je prišla \ to deželo preteklega aprila da deluje za popolno neodvisnost. Sprejel jo je vojni tajnik Baker ki je pm-ital iHanotu te komisije pisano predsednika Wilsona, ki s< je mudil takrat v Pariza. V tem pismu je naprosil predsednik voj nega tajnika, naj da misiji izraz«: upanju, da se bo ]»osrečilo doseč zaxeljive rilje. ugotovljene v skupni resoluciji. ki je odobrila od po iiljatev te mi-ije v Združene države. Vojni tajnik je bil zelo izrazil v svojem nagovoru na delegate. — Jaz za s, voj o osebo sem za neod vidnost Filipineev, — je rekel. — Upam. da je zelo blizu dan. ko b< mogoče to formalno za vršit i. Ta jezik ©d strani administracije je bil mogoče odkritosrčen ii dosti razumljiv pred tremi meseci. Presenetljivi razvoji na mirovti konferenei izza aprila, pa so napravili ta jezik mrtvim jezikom. Po polna neodvisnost za Filipinee. ko je bila vendar cela smer delav no* f mirovne konference v zadnjem času omejiti popolno neod vis nost manjših »ar« »d o v ter poveril i kontrolo narodov, katere imenu jejo aamtale svetu Ligo narodov, ki se bo nahajala v rokah "veli kih petih"! Francoski ministrski predsednik Cleraeneeau priznava v svojcu pismu na jx>ljsko vlado, da se je glavnim silaui zdelo primerno ii vzrokov, katere smatrajo za nepohitne. naložiti Poljski pogoje, k omejujejo poljsko -ti veren ost ter dovoljujejo priziv n.1 Ligo tiaro dov glede vprašanj poljske domače administracije. Poljska bo do bila vsJed tega le pogojno suverenost iu neodvisnost. Poljska pa ji bila neko«- voditelj \ evropski civilizaciji ter ena izmed velesil sve ta. Poljski narod je podedoval starodavno civilizacijo. Ko pa dob nazaj svojo prostost, zatevajo oni. ki jo vračajo, gotove obveznosti izvšenje bi bilo nad vse neprijetno velesilam, če bi se nalia jaie v alieuem položaju. Iste omejitve }M*odvii»rn»sti bodo naložene tudi (Jeho-Slovaškl Jugoslaviji, Bolgar-ki, Turt iji iu Avstriji. Svet treh je skušal ualo /iti te omejitve tudi Rumunski in to kljub dejstvu, da so sprejel« Franeija, Anglija, Italija in Rusija Kumunsko kot enakovredno to ^ariiieo, ko j«- stopila v vojno. Takrat je dobila Rumutiska zagoto vila, da bo uživala < nake privilegije pri sklenitvi miru. Vse ka/e, da je namen mirovne konference {»overiti neki vele sili mandat nad Armensko. Armenci so starodaven, eiviliiran narod %i je zelo napredoval v vzgoji in samodisciplini. Kljub teiuu pa m j«« ne smatra za vredne. da bi bili popolnoma svobodni ter jih sku aa izročiti dvojnemu varstvu, najprvo onemu mandatarja in drugič ouemu Lige narvdov. Pojmovanja, na katerih Iwdo temeljile mirovne pogodbe, na rprotujejo vtarem»i pojmu o popolni neodvisnosti" za narod, ki jt napredoval v političnem smislu toliko kot so napredovali Filipin ei. Ko so bila ustvarjena va rušiva na vseh straneh in je petoriea v* le^if razširila svoje varnške "dolžnosti", ali je potem kaj logičnega ▼ domnevi da je prišel čas. ko se bo izpustilo Filipinee v svet, v katerem m> bili slabi, in zaostali narodi povsod spravljeni pod va-rtrtro anofnejiih narodov* f> bi bili Filipin ei nemška kolonija, bi biti prideljeni kaki velesil! kot mandat. Združene države nameravajo baje prevzeti mandat za Armensko. Kako paradoksna izmenjava odgovornosti bi bila zanas. če bi izpustili PHipinee ter prevzeli oskrbo nad Armenci! !n če izpustimo Filipinee, kam pač bodo šli? 'Postali bi sirota, ki bi čakala pred vrati doma Lige narodov. • Naziranje sveta z ozirom na manjše in dabejSe narode je bilo «rt?vokieijonirane v Parim. Vsled tega se je tudi izpremenflo nazira-ttjp-aaie administraeije. Naii delegati so namreč aktivno podpirali pl&ifco centralizirane kontrole od strani velesil in to je tudi pred-*avij»»o glavno mirovne korfnenee.^ se predsednik W3- 'rW lajni k linker ie vedno držita svtfjfk okjtr k pretekle* i ir^i v^j ko jc mogoče to le vsspd pritisk^ tiaiyTut ttayad^-T Zastarelo je govoriti sedaj, da morajo dobiti Filipinei popolno neodvisnost, če se je istočasno zahtevalo od ameriškega naroda, naj pri-sprejen*, nove politike o svetovni l^ontoroli in koristnem uadzo-»nju od »trani glavnih velasil sveta, zastopanih v svetu petih v rovanju Parizu Dopisi Razmere v Solonu Pierce, W. Va. jj< Lepi dnevi marsikaterega vabi-jv jo v lepo solučiurto lumuro. Tako,s je bilo tudi z menoj, . Domača legenda pr?,-v i. da na sv. Petra lian gredo eel j u ka/e z zemlje na drevesa. Krog -jezera so vsakovrstne vile in leto- f viška peslopja. Jcero je jako bo- j u :to na ribah. Prt d leti je nekdo ' ustrelil ribo ki je tehtala 1JH fun- s tov ter je bila dolga setlem in pol i čevlja. Se s«»daj se jo laJiko vidi nairačeno v ehisholmski knjižnici. I I)ne 2it. junija se je smrtno po- , uestečil rojak John Urine Vozil i se je z rojakom Ltsarjom v avto- j inobilu, ko se je pripetila nesreča, t Prvi je bil mrtev, dru«*i je pa v J toluidniei na poti okrevanja. I 31 it i.j a Pogorele * -1 iijah ne stanujejo le posamezne i j družine, t cm ve- včasih p» več jdruiiii skupaj. Dobro morate na-l|peti oči. če jih hoCett najti. Nekatera poslopja seirajo nazaj '(v četrto stoletje, a vsa izirledajo l;kot da prihajajo iz četrte«« sto ! jlet^-i. Francoski vojaki s*> izkojiali1 f j neko slavno ri:ns(io posb>pjt- ter' napravili zelo krasen na C rt o '»lijem, ki .i«* kazcd vse [>ro«tore d:i-| tuni zgrajenja i t ti To delo je iz-1 j vršila arheološka sekcija franco-ijske Lrinade v Orijentu. .Kdaj pre-1 je je imeli kaka armžtki vm.ki arbeolottkf) sekcijo? Sesti vi jen je bil tudi krasen načrt za novo ine-j sto in ta načr: je odcbrila tu
  • a lialože tovore na ladje, ki odhajajo. i : i ,1 V \haki skupini pol ducata o- t tidk najde človek najmanj enega,' ki je izgubil vsled trahome ali e-gijdovsko očesne bolezni pogled na eno oko ali na obe očesi. I.ind- L • , . J I t je pravijo, da se rodi le era petina običajnega števila otrok v tej ne.siečii! občini, ki nima doma. ' i Želeti bi bilo, da bi kak nov a-: postel obiskal Solun t^r napisal! . novo epistolo na TesaUmičane. j \ Nekaj o bolhah C»lasi se. Ja je inn i entomolo-^ I gist Kntoi Kiiilisehild privatno , zbirko bolh ki je štela H®U M►, j eksemplarjev v svoji napravi v Triu«, v bližini l^ond -na. 44H» raz-j | ličnih vrst bolh je že kvalificiranih. a je znano da je na.hi še dni-1 ge vrste, ki niso še znanstveno' kvalificirane. , Vse kaž- nadalje, dn zarod iKilh' j ne bo propadel, kajti bolha leže svoja jajca skozi eelo leto od ene-, i ga do petih. Za svoj zarod se ne , briga iu mladiči sami morajo «le-l . dati na. to, da se prerinejo bivozi svet od rojstva naprej. : Nekatero bolhe so oči vidno bolj! i zveste kot druge, kajti drže sc 1 strogo enega gosta, čeprav je tre-1 ba v tem oziru pripomniti, da soj i bolhe le zuča^ne stanovalke, kajti i'le en del svojega življenja preži ve ijna gostili ter odsktičejo v gotovih I intervalih. V vsakem slučaju se' .»selijo z enega gosta na drugega. ( •j C en ni v pa se včasih selijo z ene • jvrste gostov na drugo vrsto, ven-■jdar {»ovečini ne uspevajo v neobi-' i j čajni okolici. Iz tega vzroka je ' anjti le redkokdaj človeško bolho J na psih in mačkah ter pasje in 'mačje bolhe le redkokdaj na člo-|vešk?h bitjih. Eno najbolj čudnih dejstev pa je to, da je najti živalske bolhe pogosto na telesih oxtfk J'odpolkovnik Homer roiks A-j iiierlškega Rdečega Križa poročaj naslednje v listu'*The Survey"': j Solun, ki se lahko ozira J: . :aj' :ia zsrodo\ino dveh tisočev let, po-j večini lojev in vojn, otok uniaza-i no~»ti, cbdan od ikmiiiui aiauadnih »olnic. Nekaj povsem dru«ega je.t iar je b;l kiaj preje ali kaj bo1 idaj pi»zneje. Domače prebival-! >tvo obstaja iz ^»anskih Židov, »irkev Turkov Niti dva dočistila *u če bi ga. bi se jmazanost vrnila v teku štiriin | ivajsetih ur. «>zke stranske ulic t. Jakova ne z okroglim kamenjem cr skrivajoče v gotovih intervalih globoke luknje, delajo hojo za nevarno podjetje. Ce stopite s tlaka na eesto,, ste v nevarnosti, da \as povhkjo ne.^tevilni armadui avtomobili ki vozijo z veliko na- 1 L'lico ter pljuskajo na ljudi blato ali pa mečejo vanje cele oblake »rahu. Ceste so vedno polne pra- 1 hu ali pa blata. Solun je zelo bogato mesto. Dosti bogatih ljudi živi tukaj in ti : so napravili mnogo denarja od aavezniških Armad. Mesto pa sv tudi manj briga za človeško bedo ket katerokoli drugo mesto na' svetu. V avgustu 1017 je uničil! požar tretino mesta in 70.000 1jtf | di je bilo brets strehe hi doma.J Angleške, francos!:e in srbske ar-| made ter grška vlada so dale ne-i katerim tem nesrečnežem provizo-J-rična stanovanja, a številni tL predstavljali kleti in pod-V roparskih živali, ki so požrle do-tičue živali. Najbolj preser.etljivc infenna eija z oziroui na bolhe je ta, da nimajo opice i»ploh liikakih bolh. To je trditev, katero bo vsakdo sprejel s presenečenjem in nevero, pravi Howard Russell, glavna avtoriteta na tem polju Zdrave divje opice so p reve 5 čiste iii aktivne. da bi nosile na svojih telesih .bolhe, in ee vidimo opice, kako • preiskujejo druga drugi kožuh. s*e zgodi to le raditega, da oproste kožuhe vsakega lnjmanjšega dela prahu iii druge nesnage. Zaznamovan je le en slučaj, da so našli bolho na telesu kakega | reptila. To se ;e zgodilo v slučaju neke rjave kače, ki je bila ujeta v bližini Perth v južni Avstraliji. Ta bolha je prišla gotovo z n?aj-i nega sesaJei, katerega je pož* kača. liolha je bila trdno z.*pičen: med luskinami kače. Zgodovina balhe sega la/iko na-1 »aj v davna tisočletja, a edini fo-l silni ostanek bolhe, ki obstaja se-; daj, je otii, ki je vložen v kosu j jant arja iz baltiške pokrajine, j l»» Iha je čud »vito ohranjena v! svoji napol p-ozorni okolici ter sej nahaja v zbirjii prcfes*irja Clebsa. <'«' pomislinto, knko male so prilike.. da hi prišla bolha v položaj, j d:i se ctrne skupaj z jantarjem in ! če pomislimo še to, da je bolha izvrstno ohranjena, se nam ne zdi cena. katero je zahtevtl profesor. prevelika. Dosec'aj pa tli bilo še nikogar, ki bi hotel plačati to svoto. Znanstveno proučevanje boilt je I i!o pospešeno vsled razkritja da s.-* bolhe aktivre razšir jevalke \ bolezni. \/. tejja vzroka so tudi! znanstveniki posvetili nekaj s\o-; ji via časa študiju živl jenja ia n:i-| ivatl te majhne in poskočne žu-žolke. Primož Trubar i ' -i — (Rojen 8. jun. 1508. — Umrl 29. junija 1586.) ... .Pod visokim belim čelom hli>ka se očij ti živih par.... j Ant. Aškerc, i _____ j Dne 8. junija je minulo 411 let. odkar je zagledal učitelj spoznanja in heroj Primož -Trubar. • luč sveta. i Danes, ko imamo samostojno, politično svobodno državo Jugoslavijo z nesvobodnim narodom, se spomnimo moža. ki je vzgajal in izobraževal svoje ljudstvo. Ni bilo ne hiše, ne kota. kamor ne bi bil prodrl njegov nauk demokratičnosti sicer v cerkvenih stvareh. ali vendar demokratičnosti. j Ni potreba, da bi opisovali trn-jevo pot življenja od rojstne vasice Rašica nad Turjakom na Do- j lenjsk em, v Trst k njegovemu o ' četu Bononiu. od tu po celi slo-,venski pokrajini, nato beg na Nemško v Tuebingen. ki jc bil glavna njegova delavnica, o3 Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6-2S St Clair Ave.. NE Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC. Stk. Vds. Sta bt>x 63 Denver. Colo GREGOR HREŠČAK. 107-Sth Ave., Johnstown. I'a. Jed t m t i no Kiasilo. GLAS N.UlOPA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi dfnarne poSiljatve naj se Pošiljajo na glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov »e ne bode oxiraJo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se pripor.« a vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jed nota posluj« po "National Fraternal Congress b-stvici V blagajni ima kros $300 «i..O trdne, vere v svitlejšo bodočnost, L *c prav lepo sklada z ostalim gra-; livom lista, ki že izza dobe vojne Furije zvest svojim načelom deluje v resnično mirovnem iu spravljivem duhu. IzMesani iu samonikli slog največjega naših pisateljev ni v prestavi prav nič iz i?ubil na svoji samorasli kreme-iiitosti. Nasprotno, šele v tujem ieziku »pav SlMl/llHinn v«n ic-/i. "" fciainrjiil l.ljllina. kovno in miselno veličino Cankarjevo. vredno. c jim čuditi in hkrati se jim ogi- ' bali, Čuditi, k-"- sti nesebični, ne-iistrašeu.i inučenei za svoj smoter, ogibati se jih. ker so v brezozirni strasti gluhi /a opomine svoj ne v, neustrašeni '/.a pretnje nasprotnikov iu neizbirjiii za način svojega bojevanja, v katerem vse ped i rajo. vse uaskakujejo, kar jih ovira v premeni tiiu do njih ideala in smotra — do smotra največ nedo-sež»'eg!i. V -udar so tedaj koristni, kadar pripomorejo s čudovito hra-brr.stjo in navdušenim hreoenc-lijem po idealnem namenu, da stranka, oprezno stopajoča za njimi I'/je dr.sr/o kar sc dejanski dose." i more in bi sc morda ne do-scirlo, a k » bi vnet i in vnemajoei lanatiki ne zahtevali tolikanj več. I Mencinger. B* jvakor lipiline sapa ict u pravo ozdravn«fli« va*« ^Sm yf^^i^ M vWlm ,ahko ozdravljeni. Jaz aam ozdra. Hw na o«et> In to Je moj* liani, ne dolijta nllšoflar drufl»a» 1 Električno preiaxovanje z X-Zarki kot »«!>«• Pazite, da pri- potom stroja. d«1« k meni in na pravi n«*tov; H PROFESOR DOCTOR OSBORNE ^J 1| ray< IN KAJVOUJ&! »PKC1JAU8T zk UOVEW6, || U» gmitiifMld Btrxi. drago PitUSmrglu Pa || 1 ' * * , - UMI ■ ^J-^SKSS^SSSSSBSSSSSSSS^Ftft^^^S^BBSSBBSSt -GLAS NARODA" OlevMan Dally) Owaad and published by Ha0¥£iaC PUBLISHING COMPANY ' " (a corporation.) fWMR tAKftC«. INwMwit. LOUIS BENEOIK, Treasurer. Ptac* mi >>il«»ii of Um oarnanOlon and addreaaea of above officers; U Cortandt Street, Borouarh of ManhatLan. New York City. N. T. «t«\ji na čelu gro/ui strahoval«e Turkov, piratski kralj (Jjati«'. Turki »o se takoj v velikem itevibi ratuxl'li ya pir.tt: ter j:li pognali v l»"g. l /gali sm drugič največjo piral»ko vas, ležečo blizu Kauiagtiste, in gotovo bodo poklali vae, ki j i ui pridejo p«»d meč. S kt*:»uega je dor.elo na uiorj_* pokau j«- pušk. Streli >o s»- euli zdaj od te, ztLaj od druge strani, kar je pričalo, da je turško vojaštvo preplavilo vso j h »krajino. Tuui na begun«- v ribiških čolnih Mt začeli s tre! j Mi Turki, čim so prišli na morski breg, a na srečo ni zadela nobena krogli, ker so bili čolni dow»i oddaljeni od morja. Ko se je v turškem taboru vsle^l iMajstv* slučajno nje*-ga ; iratu izvedelo, da s,- mudi v bližini Fa-nutgusV pir.tfski kralj (rjačič ter dn '»*ira moštvo zi napad na Turke, s* foveljmki takoj odreJili. kar j" bilo trefn da bi onemoi'o-i ill la i tap'id Strah Turkov pred drznim in hnbrim piratskim kra Ijonl je bil velik in resničen.- saj je divjal pri vsaki priliki med Tnrki kakor b«-s« n volk med ov-ti«wi Turški sultan je bil že mum-gekiat obljubil 7« f.jaeičcvo tda-vo na tWe trkiiiov \ ravno j* it raj, tla je vzplaiutel ves turški ■ ko je i'vr le!, tla j»- (»j:'.*V K>*e<] I'aoiaguvtn m da koče i ble-Vgfto.nt IJeiu-eJtiom priti na {kiuuk-I mož re bilo o^iostaurti, [ de rmiri«! tijačičeve četo, doirler f .»»• btla s«e majhna* in da uničij j ■.■(. vasi, kj«-r imajo pit al je svoj« zavetišča in skrivališča. j«- moral lirtati. Preslaba i >- e bila njegova četa da bi ve ' bila 'W)';ia Turkom ustaviti. ISe/.al je s »vojiuii ljudmi v gore in tamkaj je čela ';i/kiopi"a. N>'e Mtekel. M uštela paša je seveda tskoj namiil. da pripravlja na- pad n i Hjetrov« armado le da bi » sv gitui La<4jauu toliko laglje na- JUttoko bi abrvje. ktiMČe pml Wii» i u j i.: ...^l V isti bolniti, v kateri sem bil jaz sam, je bilo sedem angleških častnikov, ki so vsi Minili različne bolezni ter čakali na priliko, d:: pobegnejo ali da jih pošljejo izven dežele. Turški zdravniki niso posebno brihtni in tako mi je bilo mogoče ostati v bolnici celili sedem tednov. Bivanje v Carigradu pa mi ni zadostovalo. Kotel sem hoditi prosto po mestu ter obiskati nekatere ljudi, kojili naslove sem dobil. Nekega dne, ko sem govoril s prvim zdrav nikom, je dal slednji izraza svojemu občudovanju do Lloyd George-a. Jaz sem povsem malomarno in kot slučajno izjavil, da jo Lloyd Gsorge moj strie (kar pa ni res). Še isti dan je predstavil glavni zdravnik več oseb temu nečaku Lloyd George-a ter me od-vedel pozneje večkrat v mesto. Vozila sva se tudi po Hosporn. Pozneje sem pregovoril zdravnika, da me je pustil samega na ;jeesto. seveda v spremstvu turske-J ga stražnika, ki mi je sledil za petami. Na ta način mi je bilo mogoče sestati se z ljudmi, kateri sem želel videti. Obiskal sem nekega grškega kavarnarja. ki je vzel moju pisma in z njegovim posredovanjem sem se seznanil tudi z nekim angleškim civilistom, ki je sprejel ter izmenjal moje čeke v višini več tisoč dolarjev. Na ta način sva se jaz in kapitan White dogovorila s strojnikom nekega ruskega tovornega parnika. ko je ležal zasidran v Bespom. nasproti palači sultana, da naju prepelje preko Črnega morja v Odeso. V istem času je videl neki turški špijon kapitana White in mene. ko sva obiskala^eiiega najinih novodobljcuih prijateljev, dočim je ostal podkupljeni stražnik izven hiše. Kadi tega so naju naslednjega jutra vzeli iz bolnice ter poslali v jetniško taborišče v Psamantia. Par dni pozneje so nama povedali, da naju bodo poslali nazaj v Malo Azijo in vsled tega je bilo treba hitro delati. Jutro 22. avgusta sva določila za beg ter odšla s stražo v Carigrad pod pretvezo, da boeeva obiska pobirati naročnino za duevnik Naroda". Naročnin« za "(lias Naroda" je: Zh i-clu leto $4.00; za {>oI leta $2.50 'a f-rtrt (»'ta Vsak 7.aštnjuuk Iztia potrdilo sa o, katero je prejel Ln jih roja4 k**oi pri|H>ro£aino San Franciseo, tal.: Jakob Lov&in Denver, Colo.: Louis AndolSek In Frank Škrabec. PueMo, Colo.: Peter Cull*, Jev* flerm, Frank Jane^ in A. Kocbevar Satida, Colo. In okolica: Loma Costello. Somerset, Colo.: Math. Eeroely. Indianapolis, l«d.: Alois Rudman. Clinton, Ind.: Lambert Bo I ska r. Chicago, III.: Jos. Rostič, Jos. BUah Jos. Bvvčič in John /.aletel. Joliet. 111.: Frame Itamblch, Frani Lauricb in Jobn Zaletel. Mascoutah, IU.: Fr. August in. La Salle, 111.: Matija Komp. Livingston, III.: Mich. Ctrar. North Chicago, I1L in okolica: Ant K obal in Math. Offrin. So. Chicago, III.: Frank černe. Springfield. IlL: Matija RarborlQ. Waukegan, 11L: Frank PetkovSek. Franklin, Kans. In okolica: Frani Leakovie. Frontenac, Kans.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. In okolica: Frani Vodppivec. Calumet. Mich. In oksUem: M. * &obe In Tavel Slialtz. Detroit. Mich.: Pan) BarteL Aurora, Minn.: L, PeruSek. Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jak Petrich. Ely, Minn. In okolica: Frank Goal* Jos. J. Pesheiin Anton Poljanec. Evelcih, Minn.: Louis Go7že m JoriJ Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L. Tesel Bibbing, Mian.: Ivan Pouae. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch.-St. Louis. Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urlk Klein, Mont.: Gregor Zobec. Govanda. N. Y.: Karl SternlSa. Little Falls, N. I.: Frank Maslo. Barberton, O. in okolica: Frank Pot je In Alb. Poljanec. Collie wood, O.: Math. Slapnlk. Cleveland, O.: Frank Sak.*er, Chaa, Karlinger, Frank Meh in Jakob Bea* nik. Lorain, O. in okolica: Louis Batanf J. Kumše in M. Ostanek. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. K|arich. Ambridge, Pa.: Frank Jakfte. ftrrrmrr. Fa.: Louis Hribar. Broughtoo, Pa. in okolica: Ante« [pavec. Sardine, Pa. In okolica: John Demšar.^ Conemaogh, Pa.: Ivan PaJM, Vld RovanSek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna In Ant Kozoclov. Dunlo, Pa.: Joe Oahaben. Export, Pa.: Louis SupanCUL Forest City, Pa,: Mat. Kamin ln Fr< Leben. Farell, Pa,: Ant. Valentin«*!. Greensburg, Pa. in okotlea: Frank Novak. Hostetter, Pa. In obottea: FrapH Jordan. Imperial, Pa.: Val. Peternel, bx*172. Johnstown, Pa.: Frank GabrenJa la John Polanc. Luzerne, Pa. In okolica: Antoa OsolnUc. Manor, Pa. In okolica: Fr. Demlar« Moon Ron, Fa.: Frank Maček ln Fr^ Portmilšek. Pittsburgh, Pa. fat okoUea: U. tL Jakohich, Z. Jakshe, Kiarlch lfat la L Magister. Ralph too. Pa. la okolica: Martin Koroschetz. Reeding. Pa. In okoUea: J. Pezdlri South Bethlehem, Pa.: Jernej Ko-prlvfiak. . .Soothview, Pa.: Fr. Stalav. StoelUo, Pa.: Anton Hren. Turtle,Creek, Pa. In okolica: Frani Schifrer. West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Marray, Utah In okoUea: J. KaatelU Black Diaaund, Wan.: G. J, Pore« ta. ■ Coketon, W. Va,: Fr. Koclan. Davis, W, Va. In okolica: John Brosich. Thomas. W. Va. Ib ekollcaf Xi Komdutn. * Milwaukee, Wis.: A&aret* J04 sip Tratnik ln CoHjmder. &ubog9uh Wis.: John Hteyipftl M IL Svetlin. W^Al^Wls.:^enk mgL ^ » • W • > ^ * - • . " I > 1 I STRAHOVALrCI DVEH KRON ZOODOVDWSA TOVB8T. V^ r t SPISAL- FRANJO LIPJČ ■ ■ M«yl dožk^igi v turškem cesarstvu Piit kapitan Alan Bolt. • l'iali i>a«a -ae je ozrl na to stran in oblak se je prikazal 11a njegovem čelu. — Če se stara ciganka še enkrat vrzite jo v morje! je y.uikazal z jeznim glasom. Vse to se je srovorilo v grškem jeziku, a zdaj je domnevana ciganka, ne me nc I* se za vojaštvo, zaklicala V italjauskem jeziku: ■ — Kkscelenca, poslušajte me, j 'z nisem ciganka, jai/. sem voj»'c-lini^a Asanta Dali Kerro. Rodite usmiljeni in poslušajte me! J*iali paša.je v prvem trenotku menil, da ima preali Ferro. Kako je ptišla do te-| tja, da se j,- preoblekla za eigan-i ko. tega še sam ne vem. Vojaki so likro poskakali v ri-»L^k.- čolne in veslali proti bregu. Piali paša jim je bil »za vsako pri-neruo obleko obljubil cekin, kar |ili je tako vzpodbudilo, da so na-j [h 11 vse moči, samo da eim prej tzpoln:jo zapovednikovo željo. O-krog Famaguste je ltiio dovolj i radi če v, katerih prebivalci mj »ili pobegnili prer turško armado, m vojaki so iz skuši je vedeli, da :e v lakih, v nagli'.-: zapuščenih gradovih dobiti sicer malo zlata, uit o pa toliko več ženskih oblačil. Ivo se se vojaki vrnili čez nekaj j ir. «0 imeli ua čolnih zložene cele t iklatiovnice vsakovrstnih oblačil, [iričujočiii. kega brol-i *i:h zagledali turške ladje, prešinil jih je nepopisMi strah. Naprej niso mogli, 1 nizaj na obrežje nis-j smeli. Nikjer nobenega izhoda, izključena vsaki rešitev. Obup je prevzel te lju li ter jih otopil. Samo nekateri ^1:1 jpe«;«iiu!»ejši si# mogli sto-; piti n t kopno, drugi so v bluznei*rj t r»*:e'tu, čakali, kaj se zgodi ž njimi Ti::ške vojne ladje so ribiške o.'l'ie kaj hitro segnale si;i:paj. Vojaki so se pustili v t« čoln° 111 za"- »li spravljati begune na a-lnii-r«i>ko ladjo. Ptali piša je iwtel 1» giiue san- za>!iš:iti ter je za-l;le|, da bo postopal neusmiljen-* z vsakim kdo n« bo old kri* o vsega povedal, kar ve o Gjaeieu — Star raruu imtm z ra/bojni-škiin kraljem, je Piali paša pilpu vedovjil svoj«-mu pc)>očniku. Leto dni je že teea, kar me je njegov sin ob^trelil, ko s«-iu na otoku Av-gonu pomagal oteti odlično damo i/ piratske su/nosti TaUr.-it <<,m prisegel, da uničim oba fJjačiča. Zdr.j imam upanje, tla mi ide kralj tija'H- v »tke. Srečen, bom.i ko se to ztroili, iu dau. ko bo pi J raliki kralj vine! 11a jamboru moje ladje, '-i etlen naj le; »šib dni1 mojega življenja. \ ojaštvo - je seveda le počasi; spravljalo beirnue in begunke na' vojno ladjo admiralovo. S^gn.do jilx je vse na zadnji konec ladje in po*cul je hitel kapitan sporočit admiralu* da lahko začne z zasliše-\ an^ni. Piali paša je bil hitro na uie.sui. Njegovi teriiiiolarcči pogledi pred katerimi sa> se tresli sovražniki iul lastni vojaki, so švignili čez zhe-' gano ninožiao. — Pripravite vojake, je Piali uk jzaJ kapitanu. Kdor ne bo |*o pravici iu lesni t i -.nlgovarjal, t^'ga naj avežejo in ga vržejo v morj>. ilnožiea je zatrejn-tala. ali v*die ttriulnim lK'-»etlam Piali paše se je za«Vla iz množice prerivati *tara. slab«, oblečena eisanka. Ko se je preiila v ospredje, jo je v bližini stoj-o vojak surovo [lahnil nazaj.! — Pustite m.* prod poveljnika' je zaklkmia m u*ka. (»ovoriti mo- ■■nit m WBmsF * '' '' *■■' f t * - - - ^ -- -V zalogi imamo, sledečejjcer- i kyene pesmi! M — . OBHAJILNC KUNI, I. Bv. P. Hribar. 1 parUtnra la T gkMT ........It« ! MiaaA In HON. «. Jom. (Pogačnik) S partirurl In t gUmor ........ UM 1 U KUHAR. »KOMI (Faktor) 2 parlitort la f *1mot ........ HM ] a PC C JEZUSOVO (Klrnow) 2 p^Uturt in 7 Huof ..........+U- U - PANG® L.LNGUA (FowMr) 2 parti turi In S daaov .......... H.U J OOHAatLNIH (Onim) 4 Utlal .......................... «M> m .12 PANCE LINGUA (Owbl«) S partftuH la t (Iuot.......... «LM . HVALITE GOSPODA (Prwurl) . 2 partlruri ln T Aior ........ KM 1 ZBIRKA M mnl (Laa) S Ixtial .......................... Hit 1 r BO4J0NIH (Orun) 4 MU **•■•>•...•..»••«.»•»••...•• |LM SLOVENSKA «V. MAŠA v «** sv. Franililia (Bwilf) s parUtnrl la T ikatf..........«UM ] MIMA (rmiw g%Mi .........i Slovenje PubliBhing C^ I 12 NIŽIN PARIZA -TV i €Ul justolk DE PAJKU.) # & FruMki spini Jmi Kibiii. f . !fi Ia"Q1h Hirodt" priredil O. F.1 i J ! v 1 'm k * * 3i ~ * * (Nadaljevanje,) . ; _ \ • 4 7 i * — Draga Josettc! wflM Zadrhtela j« od radosti, kajti prvikrat je slišala iz njegovih Bit svoje ime. Hvsiržost ji je sijala iz oei. _ In k»j z vaiim nasprotnikom! — je vprašaja. — Rada bil vedela ee je nepoek«*dovan. __K^r *e tiee tc točke, moram žali bog uničiti vaše misli, dr*- j fi gospodična. j _ Torej ga je vendar zadela vaša krogija! Upam. da ni tež- j k« ranjen. » — Le na ustih. — Da, kroglja mu je nekoliko raztrgala usta ter obenem iz- j bila par zob. .» j — Kako čudno! ' M i rem beau-ju se je Wflila d«>bra uiisel. ki mu je že preje avi j gnila skozi možgane, dočim je pil šampanjca. 1 — Ali ne mislite, gospodična Carl us. da je videti v tem rokt> božje previdnosti? Ta človek je s svojimi ustmi iu malo je mankalo, tla niso poslala usta njegova poguba. — To je povsem pravilno. — je rekla Josette in-krog njenih u»t je legel turoben smehljaj. Nato pa je vprašala s skrivnostnim glasom: — Kaj je rekel o meni? Ničesar ne skrivajte pred menoj! Sedi« j, ko jt vse končano. K*j je rekel? — Prosita vas n;č. — jc rekel Mirambeau s slabo hlinjcnim j pridrieva njem. J — Kaj? Torej ga izzvali brez vsakega vzroka? J t — Ne rečem.... 9 — Covorite vendar! — Govoril je glede vašega strica ter ccle družine Carlus na na-j čin, ki mi ni ugajal---- — Kaj je rekel o meni? * — O V3S posebej? %> * 1 ' — Da, o meni j »osebe j. — No, o vas ni dosti rekel. dra°ra prijatcljiea. V kolikor se! opominjam, je glede vas le očital, da niste dovolili svojim uslužbencem pri zadnjem glasovanju voliti zanj. — Ali je to vse? — Da, v kolikor se morem spominjati..................I — To še ni tako iiudo! Bala sem se namreč____ — Kaj pač? — Nič posebnega. Ali me res spoštujete, gospod Mirambeau? — Če vas spoštujem? — In bi me smatrali za vredno.... — Za kaj vredno? — je vprašal Mirambeau, nekoliko razburjen, kajti čutil je, da je postal pogovor resen. Josette pa si ni upala izgovoriti par besedic, katere je oziia- i čilan njena prejšnja pripomba. Povesila je oči ter nadaljevala s tre s-»čim se glasom : — Gospod Mirambeau! Danes zjutraj ste mi rekli ali vsaj dali i razumeti, da niste brezbrižni do mene iu da občutite simpatije do j mene.... — Če bi bile to le simpatije! — je zamrmral on. — Ker me torej ljubite in ker vračam to ljubezen, hočeva od »edej naprej govoriti kot dobra prijatelja, kot sva. Sreča tega tre- i putka naju ne sme zaslepiti ter naju ne sme ovirati, da bi ne zrla i mirno in hladno v bodoč os t. Mora priti tako. Kaj ne, da mi opro-siie ta prosti govor? Če bi bil moj slučaj tak kot oni drugih deklic, bi seveda čakala, da izgovorite vi odločilno besedo, besedo, kateri, 1 izgovori mož napram ženi, ki je predmet njegove ljubezni iu spoštovanja. Vsled svojega premoženja pa zavzemam izjemno stališče in vsi cd tega vam povem to, kar pove ponavadi le možki ženski... Pa sami vidiit, da ne morem tega. — je pripomnila ter zardela. Ob enem pa jc pritisnila poljub na roko mladega moža. — Oprostite mi, a rečem vam, da hočem to roko, katero držim tukaj, držati sko- ■ zi celo svoje življenj«-! Mirambeuu je zudrlilel in prsti so odvrnili pritok, kot da je do- J b 1 v rol;e zaželjeuo /rtev. Ker pa je videl vnaprej ta prizor, je j sledil vsem svojim načrtom in varnostnim odredbam. — Ne, milostljha gosodična, ne, — je odvrnil ter povesil gla vo. — Nt bom prosil za vašo roko. — In zakaj ne! — je vprašala ona s tresočim se glasom. — Ne da bi bila moja ljubezen zadosti močna, — je rekel on g turobnim usmevom. — Liubim vas iz vsega srca ter z ljubeznijo, ki bo trajala do smrti same! * i — No torej.... — Smatram se povsem nevrednega vas.... * — Kako morete tako govoriti! Jaz sem nevredna med obema, j Tako ]K>iiokcii iu junaški mož! Rada bi dostavila: — In tako lep človek! — Njena usta pa si niso upala izgovorite tega V tem trenutku ga je v resnici smatrala lepim. V*e to pa mu je povedala le z očmi V onem trenutku ga je smatrala v resnici lepim, — že radi njegovega zaničevanja bogastva, katero je kazal ter radi izvojevane zmage, kajti vsaka že.» | ska in naj je še tako eterična, občuti občudovanje do možkega, kil je posekal »vojega nasprotnika. — Ne reeite. da niste vredni mene! — je nadaljevala. — Moje družab?io stališče je imelo za posiedieo. da sem se seznanila z velikim številom možkiii. Noben teden ne mine, ne da bi mi kdo ne stavil ženitne ponudbe. Še nikdar pa nisem mogla najti značaja, ki bi se mori meriti z vašim... Vsled tega vas prosim, da se ne obotavljate. če vas ne zadržuje nobena druga stvar,.,. — $e nekaj drugega je, — odvrnil on neizprosno. — Kaj pa? — Vaša družina. — Jaz nimam nobene družine. Ali mislite mogoče s tem strica , Feliksa ? — Vaš« ga strica, njegove hčerke ter sploh celo okolico. Kaj bi pač rekli ti ljudje, če bi izvedeli, da se hoče gospodična Carlus po- ® roeiti s človekom kot sem jaz. s človekom ponižnega ter družabnega »tališča, ki se ne da primerjati z vašim? — Prav nič me ue briga, kaj pravijo ljudje! Spl6k pa bi bih! moji sorodniki ogorčeni tudi če bi se poročila z miljarderjem. Njih glavna briga je. da se sploh ne poročim. Kaj jih dovaja do tega, si; lahko mislite .Za mojo roko so se potezali tudi že bogati ter zelo u-j gledni molje, a moji sorodniki so se kljub temu jezili, kot da sem _ m inila zločin. V tem ožim str lahko pomirjeni Moj stric in njegove hčerke te bodo gotovo hudobno ozirale n* vas. To p* je menil prav vseeno. Ali nisem dosti stara, da se jih iznebim? — Nekega dne pa bi mi lahko očitali, da sem vas jaz spri z — Mene* »ploh jim nisem bila še nikdar dobra. Ti sorodniki so ifsmvneot neznosni zame. Ne obnašajo se kot sorodlki ter ne izkoriščajo, kjer me le morejo, prav tako kot vsej tuj človek. Če me vi-4ti* * uj& drušbi in če jih sprejemam pri sebo, ss zgodi to le radi ^■■H^MEiiri lis V1"* . . j"" KftMfc* * dftJilBl* — -WNjiii' ikU^S) ALI STE BOLNI? Ako Imate kaka bolezen, n« gMt na te. kako dofeo In no ozirajo m na to. kateri zdravnik vat nI moaol ozdraviti, pridite k monl. Vrnil vam ba vaio zdrav jo. ' 1 Oddaljonjo all pa pomanjkanja denarja naj ^^flRfei »«* zadriujo. Vao zdravim enako: bogate In ^^Br&šža revno. Jaz oam v Pitaburoou najboljil ipocljailot za modko In oom nastanjen to mnogo let. Imam najboljo opremi jen ura«, tudi stroj za X-Žarke, o katerimi morem videti skoz "as kakor skozi atak-^^Hfl to' Imam svojo laatno lekarn? v kateri so nahaja- ^^^^ io voe vrste domaČih in importiranlh zdravil. No bodite bojo« In pridite k meni kot k prijatelju. ^^^fSj^jat^^^H Govorim v vaiem jeziku. En obisk vas bo pre pri-. ^^^Pp^^H dal kaj morem za vas storiti. pMBBwamBBpi Imam Erilchov sloviti C06 za 'krvne bolezni • In ozdravim boeznl v nekaj aneh. Ozdravil sem ti- soče slučajev oeiabolootl. kotno bolezni revmatlzm. želodčne In jetrne bo-lezni, arbenfe mozole In vsa kronične bolezni. ZMERNE CENE. -s, Prof Dr. IL G. BAER 311 Smithfield St Pittsburgh, Pa. naaprotl poita VAŽNO. — Odrežl te In prenosi a eeboj. ati ioblike. Dean ski pa smo si tako tuji kot največji tujei in njih lagncnje do mene ni prav nič večje kot moje do njih. Rečem vam, la sem že večkrat mislila na to. da se poročim s človekom, ki mi »o najbolj liesimpatičen. samo da se oprostim nadgospodstva teh Judi. Ker pa sem ^eda j našla moža, ki v polni meri odgovarja molim idealom. — ki bi mogel biti moja opora.... — Josette — je vzkliknil Mirambeau, v nekakem navalu »e-ikodušnosti. Hotel je s teui obuditi v njej mnenje, da ima srce iz bmeiia. — t e bi le ue biio teh miljonov! — pe vzdihnil. — Ti nesrečni niljoni! Na njegovem lieu je ležal izraz zaničevanja in studa, kot ds Idi plezati polža preko rože. — Če so vam torej ti nii'joni tako strašni. —- jc vzkliknila Jo-•ette. — potem lahko tudi izginejo. - 1 (Dalje prihodnjič.) ! Važno za matere! Dognalo se je. da od vsakih 100 otrok, ki jih matere ne morejo dojiti iu dobivajo mleko iz stekleničice, 25 pomira v prvem, letu svojega življenja. Zato je United States Public He-ilth Service izdat jako primerno navodilo za matere in dojilke glede umetnega doje-; nja, upajoč, da reši s tem življenje marsikaterega deteta, ki bi se I drugače pogubilo vsled nemarnosti ali nevednosti. Ako je zdravnik mnenja, da mati sama ne more dojiti, tedaj je . kravje mleko najboljše (ni treba ravno najbolj mastno) mleko. Kjerkoli je to mogoče, naj se kupuje ono mleko, ki je bilo preiskano in potrjeno kot primerno za dojence, tako zv. "certified milk". Drugače naj se dobiva prevreto mleko (pasteurized milk) (ali pa najbolj čisto mleko v zaptrtih steklenicah, ki se lahko paste-urizira doma. Mleko v odprtih posodah ali pa tako mleko, ki ga točijo v steklenice v sami prodajalni, utegne prav lahko biti okuženo, tudi če . lepo izgleda in ima dober okus. Ako mleko ni niti potrjeno niti pastcurizirano. je velika nevarnost. da se nahajajo v njem bakteriji za razne kui.nc bolezni, kakor tuberkuloza, tonsilitis. škarlatica, difterija itd. Pasteurizra se mleko prav laliko tudi doma. Jn to na sledeči način: Mešajte mleko prav dobro in potem točite v čiste mlečne ste-kleničiee. kakoršnje se vporabljajo za dojence ter zamašite iste s čisto, nevpijajočo pavolo. Vporabljajte koš iz ži»*% v katerem naj , bo prostora za šest ali devet stekleničic. zadostujoČih za 24 ur hrane. Denite koš s steklenicami vred v kositrysto vedro ali lonec, napolnjen z mrzlo vodo nekoliko čez površino mleka. Zavrite vodo. ki naj vre za pet minut. Potem postavite jo na stran za deset minut -in vlivajte nato mrzle vode v lonec, dokler se mleko ne shladi. Treba postaviti potem steklenice v ledenico, ker ne smejo nikoli ostati v temperaturi čez 50 stopinj. Ako je treba zmešati mleko z drugimi snovmi, kakor z ovseno moko, ječmenovo ali rižno vodo ali pa s sladkoricin. treba pridati te snovi preti pasteurizacijo. Mleko naj ostane hladno prav do trenotka, ko se daje detetu. Tedaj zagrite ga s tem. da denete stekleničico v "ročo votlo. Temperatura naj bo ona krvne vročine. Nikoli ne pokušajte temperature mleka s tem. da vzamete sisek v svoja usta. predno ga date detetu. Mesto tega izlijte nekoliko kaljic na svojo ji>ču je pad*»i 11 «ept. 1'JIS v tukajšnji okMiei d«»br.> znani iu priljublj^v»i rojak j llnds.ir Ketar. star šele 2ti lit. Tu ; | kaj zapušča žil. sta riše iu sestro. Aurora, HI. Tukaj sta bila poročena v pon-i deljek 2J Miuija Mr Fruik Pol dan iz Jolieta in Miss Mary .l;il»-! j an. Tovariši in t ova riši re so bili-»los. I uri "i? in Mary Praprotnik i ter Frank Tušck in Franees hti-»lic iz Jolicla. Kile srečno! Pismi iz stare domovine Rojak Mr. .Jmtin šefinan v Sru*.!i Forku, Pa., je dobil sledeč* pi^mo: Kranjska Gora, Gorenjsko. Dra?i! Prejel sem r-ivno Tvoja tr: Mišma od 5.. 12. i:i 24 aprila Veseli me, da si 5e pri zdravju in //.vlje-nju, kak.ir tudi Tvoja družina. Jaz sem š«? zniiraj na starem mestu mlekarno imam'tudi še; ravno i bil vseeno dober in s<> me po-aval1.. Pozimi s<* nisem odzval, na-hio, je dobil sledeče pisiao: Kot pri Ribnici, !). jun. I'll9. L;i.!»i moj mož! Namenila s^m se Ti napisati par '^es. tli in Ti odgovoriti na I veje |>isrn.», knl»*rca sem z največjim vvseljeni prejela. Zd:.j vsaj *eiu, rla si še živ, ker sem bila vedno v negotovosti iu čakala Tvojega pisma skoro tri leta. Tj mi pišeš, da si bil bolan za špansko iiifluenco. Tudi pri na> jc močno razsajala ta bolezen Jaz sem bila jako bolna; imela sem pljučnico, bilo je zelo slabo ker nam je manjkalo zdravnikom in zdravil, pa vendar sem srečne prebolela bolezen. Otroci so še ži\ in zdravi in tudi Tvoji stariši ii moja mati so še živi in zdravi. Sil ška Mica je ?>ila na smrt boli.a, ]>t je tudi sreč n ozdravela. I'mrlo jih je j»a '^elo veliko y naši vasi je un rla ilatijc-va .Mar ieta, stari Konikar in njegova hr Mkrša. V vojn: so bili ubiti ]>a sle ile-ji: lirinar .Jože, Pavletov Janez Košurkov Leopold, Žagarjev Ja nez, Ž1jeli»rjev fant, Doliuar u lirež, 3Iatjažov Janez iz Brez Mežnarjev Janez in Frlanov Ja uez iz Sušjd. ter Kožarjev« oba h Slataiika. Našega Jožeta ni se domov ii tudi Peskarja ne in ne dobimo nit pisem od njih. Konikar Anton hi Pavletov sta bila že h kotneu voj ne prišla v italjansko ujetništvo Pavel Milieli-'; se je ubil;.pade je s smreke. V lirežali je umrl: Pu/Jjeva gospodinja, v Slatnikr pa (.'varova ta mlada. Umrli stj Suštarjevemu Silvestru že dve že ni v kratkem času. Umrl je .Mie nek iz Brež, tisti, lu je imel za ^ no Bctičevo iz Sušja, ter še veli ko jilt ji* pomrlo, za katere T bom v dmgrn. pismu naznanila ker zd:ij š<- u vem, ali bo p-Ulr pismo v Tvoj- n.ke ali ne Še en srčen pozdrav o c-e. izgubo tivaiinnetl, moči in ener. H Kije. glavobol nečiato kri, splošno oalHl>eloat. potenje valed oaabeloeU. oŠ 1'ošljite 10 centov v znamkah za H IKjkrltJe pofiiljalnlnatrodkov. LAXAL MEDICINES CO. A Dr. LORENZjJSji 844 Peon i SDXHI8LOVXH8KO fi^P 0OVOREČI ZDUAYWm WVUMX ■OftKIH BOUBfl ,^^^PittslMirgSlfPl ....Moja atrote Jo sdrsvljecjo akutnih In krooifinlb »nitit Jc« mm As sdravfm nad 28 lot ter Imam skninjo v vseb boimodk la tor' sns si SUm Ao^ nato vas morem popolnoma casnasstt tas spe* ■iti vašo IioImbq. da vas oadravlm )n vrnem moč ln idisfjs Skoal SB 1st sem pridobil posebno skninjo prt sdravljenja moMrih MswL Zato ss BMrste popolnoma mnestt na mene, mola ekrb m g K da ves pnpshioma omlravim Ns cdlaMjt«, ampak pridite 6» Jas osdisvtm asstrepUsoo fat ssesoljo ta Use po teten, be-kal v grl«, Ispadaajo lasi boleOno v kot teh, stars rum, Tlilsl bolosal, nolshekwt. bolwl v meburjn, lodlesh, jetrak ta istoise. tmsali u. wnntlim, katar, sla to itlo, naduho itd. ttT MPS V pifiitfiC|kltif Ivi pilMl Ss SbrtNkJ do S. >s>nsaiib V torkih, aaatrtfclk In ■ stala* od H cav 1 Sb^fj es S. ors sosisr. Q» aadaljah N H t ur« peseldim. Dr7LORENZ, 644 PHm, PlS^, H. I