------ 434 ------ Politični pregled. Državni zbor je v poslednjih sejah nadaljeval razpravo o domovinskem zakonu. Vsa razprava se vrše še dokaj mirno, ker so dunajski krščanski socijalisti prišli do prepričanja, da njih upiranje domovinskem zakonu ne bode dosti koristilo. Spoznali so, da bi s tem, da preprečijo ta zakon mnogo vo-lilcev odrinili od sebe. Na Dunaju je veliko malih obrtnikov, ki nimajo domovinske pravice. Vsi ti si žele premembe domovinskega zakona, Zraven tega se bi pa nakopali nasprotstvo kmetskega prebivalstva, kar bi utegnilo uplivati na »azmere v deželnem zboru. Zato protisemitje sicer ne glasuiejo proti posamičnim določbam domovinskega zakona, a govore pa nič več ne. Le Schneider je bil porabil jedno priliko, da je povedal, da se boji, da bode preveč Židov na Dunaju dobilo domovinsko pravico. Seveda je to prazen strah. Židje, ki pridejo na Dunaj se kmalu toliko opomorejo, da jim tudi dunajska občina domovinske pravice ne odreka. Celo protisemitski zastop jo je že nekaterim Židom podelil. —- Slovenski posl. dr. Su-steršič je vlado interpeloval, kako misli to opravičiti, da slavnostni spis povodom petdesetletnice vladarjeve ne izide tudi v slovenščini in hrvaščini. Iz proračunskega odseka. — Poslanec Gregorčič in nekateri češki poslanci so pri razpravi ob pravosodnem proračunu sprožili jezikovno vprašanje. Dr. Gregorčič je zlasti hotel vedeti, kedaj vlada da slovenščini tiste pravice pri najvišjem sodišču, ko jej gredo po pravilniku tega sodišča. Potem se je pa pritoževal, da se pri imenovanju sodnjih uradnikov ne gleda na jezikovno znanje in se pri goriškem porotnem sodišču jako pristranski postopa pri sestavu imenika porotnikov. Minister je obljubil, da bode preiskal, v kolikor so utemeljene pritožbe glede imenovanj. Kar se pa tiče jezikovnega vprašanja, to ne spada v njegov delokrog. Jezikovno vprašanje je stvar celokupne države. On zatorej se ne more nikakor izreči. On je takih mislij, da ne gre vlačiti jezikovnega vprašanja v pravosodje. Slovanski poslanci s tem odgovorom pač niso bili zadovoljni, kajti minister se je hotel odgovoru izogniti in stvar nekako izvrniti na svoje tovariše. Tudi je v prvi vrsti njegova dolžnost, da poskrbi za izvajanje zakona v njegovem področju. Poslanec Povše je vprašal ministra, kako je z ljubljanskim gradom, ki je tako poškodovan, da je nevarnost za mesto, če se ne popravi. Pravosodni minister mu je pa odgovoril, da to ni njegova stvar, temveč stvar finančnega ministra. V četrtek je odsek dovohl dispozicijski zaklad, iz katerega se plačujejo listi, ki vlado zagovarjajo. Ta točka velja posebno za zaupno stvar, in so zatorej liberalci se branili precej časa glasovati za to točko, ker nočejo vladi izreči zaupanja. Zato se je stvar nekaj časa odkladala, dokler se ni vlada večine zagotovila. Dunajski mestni zastop je sklenil, da mesto prevzame preskrbovanje plina, ker letos poteče pogodba s plinarsko družbo. Mesto bode s tem napravilo slednje Jeto velik dobiček. Liberalna stranka je temu hudo ugovarjala, kajti liberalni kapitalisti so udeleženi pri sedanji plinarski družbi. Ta družba je mestu ponudila za mnogo nižjo ceno preskrbovanje plina, nego ga je dosedaj dajala, a njena ponudba se je odklonila. Liberalci posebno sedaj strašijo, da bode na Dunaju za dolgo časa ves promet ustavljen, ko se bodo polagale cevi. Deželnozborske volitve. — Na Solnograškem bode v novem deželnem zboru konservativna stranka imela jedea glas večine. Pričakovati je torej, da bode kak konservativec imenovan za dežel, glavarja. V prejšnem deželnem zboru ni nobena stranka sama imela večine. Letos so pa v veleposestvu voljeni tudi trije konservativci, dočim so bili poprej samo Lienbacherjevi pristaši. Sedaj, ko je Lienbacher umrl, tudi njegova stranka nima več posebnega vpliva. — Na Predarel-skem bodo tudi v novem deželnem zboru imeli konservativci veliko večino. Drugačnega izida volitev v tej deželi ni bilo pričakovati. Na Moravskem je v kmetskih občinah voljenih 23 Čehov in 8 N emcev. Mej voljenimi cehi jih pet pripada katoliški stranki. Mej Nemci je jeden pristaš kmetske stranke in jedea krščanski socijalist. Upati je, da bodo pristaši katoliške stranke vsaj v narodnih vprašanjih hodili vkupe z drugimi Čehi. Obžalovati je pa vsekako nejedinost mej moravskimi Čehi, ker vendar v tej deželi vsak razpor mej Čehi le Nemcem koristi. Treba bi bilo največje složnosti cehom, ee hočejo doseči kedaj večino v deželnem zboru. Italija. — Zadnje dni minolega tedna praznovala je Italija poroko svojega kraljeviča s črnogorsko princesi njo Heleno. Z veliko častjo je sprejel laški narod mlado kraljičinjo med se in srčne ovacije je prirejal sploh črnogorski knežji obitelji, ki je prisostvala slovesnostim v Rimu. Po naznanjenem vsporedu so se zvršili vsi trije oficijelni čini te slavnosti naj-slovesneje, namreč prestop neveste h katoliški veri, civilna in potem cerkvena poroka. Ta rodbinska vez, ki se je sklenila mej črnogorskim knežjim In laškim kr Ijevim dvorom je toliko političnega pomena, d^ se je po tem činu Italija približala Rusiji zasČitnici črnogorski. Trozveza. — Bismarck je v svojem glasilu raztrobil mej svet vest, da je Nemčija ob ednem, ko je pristopila k trozvezi, sklenila tajno pogodbo tudi z Rusijo. Glasom te bi morali obe državi ostati nevtralni druga proti drugi, če bi katera iz mej njih se zapletla v kako vojsko. Da je ta vest obudila veliko senzacijo je umevno. Sedaj listi to Bismarkovo novico različno razmotrivajo. Trdi se, da je taka tajna pogodba mej Rusijo in Nemčijo obstala le od 1. 1880. do 1890. in da je Nemčija ni hotela obnoviti. Zopet drugi odločno zanikajo, da bi bil Bismarck resnico poročal, temveč smatrajo vse za golo izmišljotino Zopet z druge strani se zatrjuje, da so ravno svojedobne mahinacije Bismarckove ruske