Ptuj, torek, jr- 19. oktobra 2010 ® letnik LXIII* št. 81 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 1581-6257 Po mestni občini Ptuj • Četrtna skupnost Ljudski vrt ponovno v prvi krog O Stran 4 Kultura Ptuj • Pihalni orkester prvič na svojem O Stran 10 Od tod in tam Ormož • Zakaj podjetnica ne more začeti delati O Stran 16 V Štajerski Ptuj • Pihalni orkester v lastnih prostorih RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Kidričani do točke z deseterico O Stran 11 Ob jubileju novi prostori in uniforme Ptujski pihalni orkester je po 155 letih uspešnega delovanja dočakal prve lastne prostore, v katerih bodo imeli prave pogoje za delo in društvene aktivnosti. Rokomet • Lokalni derbi zasluženo Gorišnici O Stran 12 Svečano so jih odprli 16. oktobra. Uredili so jih s pomočjo lastnih sredstev za svojo dejavnost ter sponzorskih in kreditnih sredstev. Veliko dela so opravili godbeniki sami z udarniškim delom, vseh udarniških ur je bilo 1008, s čimer so k stroškom urejanja prispevali več kot sedem tisoč evrov. Skupna vrednost opravljenih del v Jadranski ulici 17 znaša 17.700 evrov, ta vlaganja jim bo MO Ptuj poračunala z najemnino. Hkrati z odprtjem prostorov jim je uspelo dobiti tudi nove uniforme v barvah simbolov MO Ptuj - sredstva zanje je zagotovila MO Ptuj. V zadnjih petdesetih letih delovanja je to njihova tretja uniforma, zadnjo so nosili skoraj dvajset let. V jubilejnem letu, ko praznujejo 155-letnico delovanja, so uspešno izvedli več projektov, med njimi tudi srečanje 50 pihalnih godb in mažoretk v času kurento-vanja. MG Foto: Črtomir Goznik Košarka • Ptujčani na uvodu nudili dober odpor favoritom O Stran 13 Sv. Andraž • Volilni vandalizem brez primere Ko se volitve sprevrzejo v gnojnico obračunavanj Če bi si izposodili Prešernov stih za opis volilnega dogajanja v majhni slovenskogoriški občini, bi bil najboljši tisti „Ne boj, mesarsko klanje ...". Toda dogajanja niso niti pribliZno poetična in prav neverjetno je, kakšnih podlosti so, zgolj zaradi imenovanja nekaj ljudi v občinski svet z Zupanom na čelu, zmoZni nekateri, ki očitno ne sprejemajo drugače mislečih. V komaj 1200-glavi občini so se za župana potegovali trije kandidati: dosedanji župan Franci Krepša ter občinska svetnika Darko Rojs in Marjan Gavez. Po prvem krogu ostajata v volilni bitki Krepša in Rojs -Krepša na listi N.Si in Rojs s svojo listo Andraž zmore več. Očitno pa je, da je nekatere občane že dejstvo, da si upa nekdo kandidirati proti županu, zjezilo do človeku nerazumnih meja. „Če nisi Zupanov, potem ne spadaš v ta kraj?!" Bojan Hojnik iz naselja Sla-všina, ki je načeloma doslej veljalo za volilno bazo župana Krepše, se je letos odločil kandidirati za svetnika na listi Andraž zmore več. „Takoj, že pred volitvami, ko je bilo znano, kje kandidiram, so se začele žalitve in grožnje. Na javni cesti, ki vodi do naše domačije, kjer živim s svojo družino in staršema, so se pojavili veliki napisi 'Hojnik odjebi'. To se je še nadaljevalo, napisano je bilo marsikaj vulgarnega, recimo 'Hojnik z Ilešičem na čelu - lopovi', pa 'Hojnik - Strojanovi'," pove Hojnik, ki ne more verjeti, da se kaj takega res lahko zgodi, in nadaljuje: „Najhuje je bilo v nedeljo zvečer, po volitvah. O Stran 3 Foto: SH KANALIZACIJA, CESTA IN OBČANOM PRIJAZNO OŽIVITEV MESTNEGA RAZSVETLJAVA DO VSAKE ODLAGALIŠČE GAJKE JEDRA S PROJEKTI HIŠE EPK 2012 SKUPAJ PREBUJAMO DRUGAČEN. ODLOČEN. PTUJ | celan Slovenija • Skozi proračun še dve parlamentarni delovni telesi Nižji prihodki in odhodki Zainteresirana delovna telesa DZ so v petek zaključila obravnavo predloga proračuna za prihodnji dve leti. Predlog so pod drobnogled vzeli še člani odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa imajo sedaj do prihodnjega četrtka čas za vlaganje dopolnil. V ponedeljek, 25. oktobra, se bo do vloženih dopolnil opredelil odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo ter pripravil tudi svoja. Zatem bo državni zbor vrnil proračunske dokumente vladi, da bo pripravila dopolnjen predlog sprememb proračuna za leto 2011 ter proračuna za leto 2012. DZ bo državni proračun za prihodnji dve leti predvidoma sprejel novembra. Leta 2011 se bodo proračunski prihodki po novih izračunih vlade znižali na 8,3 milijarde evrov, zato je sklenila oklestiti tudi odhodke, in sicer na deset milijard evrov. V letu 2012 pa je ob 8,7 milijar- de evrov prihodkov predvidena proračunska poraba v višini 10,1 milijarde evrov. V predlogu sprememb proračuna za leto 2011 se sredstva za politiko kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane v primerjavi z letos bistveno ne spreminjajo in ostajajo pri 490 milijonih evrov, v letu 2012 pa se v enaki primerjavi zmanjšujejo za okvirno 33 milijonov evrov na 457,9 milijona evrov. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Ži-dan je poslancem pojasnil, da se na kmetijskem resorju zavedajo, da je Slovenija v fazi, ko je treba varčevati. »Skozi proračun je varčevanje opazno, na ministrstvu smo že letos materialne stroške zmanjšali za deset odstotkov. Vseeno pa proračun omogoča celovito izvajanje programov v kme- Uvodnik Sita vrana ne razume lačne Morda je naključje, a verjamem, da ni - prav na svetovni dan boja proti revščini, ko je Organizacija združenih narodov opozorila, da je 85 milijonov Zemljanov na pragu revščine (tudi 12 odstotkov Slovencev), je v javnost pri-curljala vest, daje prvi mož nekoč državnega, danes olastninjenega cestnega podjetja lani prejel kar 793■ 743 evrov bruto prejemkov - neverjetnih 2170 evrov na dan. Bil sem šokiran in besen. Saj nas imajo vendar za čisto navadne tepčke! Vem, spet se bo našel kak spreten reto-rik in pričel nakladati o tem, da je v luči globalne gospodarske krize pač večja brezposelnost in posledično večja revščina. Tudi v Sloveniji, kjer je število brezposelnih že preseglo 100.000, pod pragom materialne revščine pa je že prek 12 odstotkov državljanov. Sramotno, saj imamo na drugi strani cel kup zelo dobro plačanih in preplača-nih menedžerjev, žal v glavnem državnih podjetij. Vse preveč je predsednikov uprav, stečajnih upraviteljev, prokuristov in svetovalcev, ki za svoje sicer koristno delo prejemajo bajne, močno pretirane vsote denarja. In zato ni čudno, da si lahko mirno privoščijo razne menedžer-ske prevzeme, kapitalske malverzacije, čudne nakupe lastninskih deležev, tajkunske in druge nečedne posle. Če ima zaradi socialnih posledic krize vsak šesti Evropejec že resne težave pri plačevanju računov, je jasno, da se revščina v Evropi in pri nas samo še povečuje. Primerljivost z evropsko plačno politiko obstaja le pri najvišjih, menedžerskih slojih ter nekaterih državnih uslužbencih, povprečna delavska raja te primerjave žal ne pozna, saj so njihove plače v primerjavi z evropskimi sramotno nizke. In potem ni čudno, da jih je vse več na robu preživetja. In potrpljenja. Strategija Evropa 2020 naj bi med primarnimi cilji težila k zmanjševanju revščine na manj kot 20 milijonov ljudi, pri nas pa očitno brez korenitih sprememb ne bo šlo. Vsi tam zgoraj vedo za Lahovnikov zakon, ki naj bi porezal peruti vsaj pretiranim finančnim apetitom menedžerjev državnih podjetij. A kaj ko taisti, ki so pri koritu, pihajo v isti rog in delajo na tem, da se ne držijo njegovih določil. Ker jim država to še vedno dovoljuje. S svojo vzvišenostjo, arogantnostjo in nadutostjo pa se žal ne zavedajo, da so že zdavnaj presegli meje zdravega razuma. Če je res, da sita vrana lačne ne razume, je res tudi to, da nihče ne razume lačnega delavca, ki sitega menedžerja pita. Zato je vprašanje časa, kako dolgo bo še tako, kajti vsakega potrpljenja je enkrat konec. Martin Ozmec tijstvu vključno z razvojnimi ukrepi, veča pa se tudi delež evropskih sredstev,« je dodal Židan. V predlogu sprememb proračuna za leto 2011 se sredstva za ukrepe razvoja podeželja v primerjavi z letos povečujejo za dobra dva milijona evrov na 202,5 milijona evrov, v proračunu za leto 2012 pa je za to predvidenih 172,3 milijona evrov. Ob tem je Židan izpostavil, da predvidevajo v letu 2012 večji delež koriščenja evropskih sredstev za to postavko. Nasploh je Židan izpostavil, da se bo ministrstvo trudilo še povečati črpanje evropskih sredstev. V naslednjih dveh letih je predvideno povečanje sredstev za informiranje in promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov. Medtem ko je bilo letos za to postavko namenjenih 260.000 evrov, je po predlogu sprememb proračuna za leto 2011 in v proračunu za leto 2012 za to predvidenih 1,5 milijona evrov. Zvišujejo se tudi sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu. Letos je zanje namenjenih 87,9 milijona, za leto 2011 103,4 milijona in za 2012 117,4 milijona evrov. S predlogom proračunov za leti 2011 in 2012 se je danes seznanil tudi odbor DZ za delo. Resorju ministrstva za delo je tako v prihodnjem letu kot v letu 2012 namenjenih okoli 1,7 milijarde evrov. Od tega gre v letu 2011 in tudi 2012 okoli 1,2 milijarde za socialno varnost, kar je več kot v minulih letih, je poudaril minister za delo Ivan Svetlik. Minister za delo, družino in socialne zadeve Svetlik je na seji pojasnil, da so proračun v celoti pripravljali v zelo zaostrenih razmerah, pri čemer se ob nalogi izhoda iz krize pojavlja tudi potreba po varčevanju. Toda kljub varčevanju so po njegovih besedah prišli nasproti najbolj občutljivim kategorijam posameznikov. Na tem mestu je Svetlik izpostavil tri največje skupine porabnikov sredstev iz proračuna, in sicer javne uslužbence, prejemnike socialnih transferjev ter upokojence. Proračun sicer predvideva zamrznitev prejemkov teh posameznikov, ob čemer pa je minister znova poudaril, da pravic nikomur ne krčijo in se vrednost teh prejemkov posamezniku ne bo zmanjšala. Ministrstvo sicer povečuje sredstva za socialno varnost najbolj ranljivih skupin. Junija prihodnje leto bo namreč zaživela zakonodaja, s katero ministrstvo med drugim povečuje denarne socialne pomoči, štipendije in tudi varstvene dodatke, ki jih denimo prejemajo upokojenci ob pokojnini, je pojasnil Svetlik. Sistem bo tako po njegovih besedah zagotovil, da bodo vsi posamezniki na svoj račun prejeli najmanj 400 evrov mesečno. Za področje trga dela predlog proračuna v prihodnjem letu predvideva skoraj 303 milijone evrov, v letu 2012 pa se ta sredstva povečujejo na več kot 310 milijonov evrov. Izobraževanju in športu je v tem delu v prihodnjem letu namenjenih okoli 111 milijonov evrov, v letu 2012 pa se tudi delež teh sredstev še nekoliko zvišuje. Tudi delež sredstev za socialno varnost se iz nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov v prihodnjem letu za leto 2012 še nekoliko zvišuje. Janša: Proračun je nerealen Predlog proračuna za prihodnji dve leti pa je po besedah predsednika SDS Janeza Janše tako slab, da je vprašanje, ali sploh kaže izgubljati čas za razpravo. »To ni niti razvojni niti krizni proračun, gre enostavno za nerealen proračun,« je že pred obravnavo v DZ dejal Janša. Vlada je v predlogu proračuna popolnoma neustrezno ocenila proračunske prilive, še posebej za leto 2011, je ocenil Janša. Priliv iz naslova davka na dodano vrednost ob taki gospodarski dinamiki in domači potrošnji zagotovo ne bodo takšni, kot jih načrtuje vlada, prav tako se ob načrtovani višini prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb v SDS sprašujejo, od kod se bodo ti dobički vzeli. »Gre za tako nerealne številke, da je veliko vprašanje, ali je smiselno izgubljati čas za razpravo o njih,« je dejal Janša in dokument primerjal s tistimi, ki so jih v preteklih letih dobivali na mize poslanci grškega parlamenta. Tudi proračunske izdatke je vlada načrtovala v nasprotju z dejanskim stanjem, je dodal. Janša nasprotuje tudi načr- EvoLyCI(3iJ Naročnik: SDS, Trstenjakova 8,1000 Ljubljana, www.sds.si tovani zamrznitvi plač javnih uslužbencev, pokojnin in socialnih transferjev. »Vlada na-javlja tudi restriktivne ukrepe, ki smo jih Slovenci nazadnje doživeli v 80. letih v času Milke Planinc, nekdanje predsednice jugoslovanske vlade,« je izpostavil. Ti predlogi so po njegovem mnenju nepravični in neustrezni, ob tem pa je pojasnil, da je v državi s tržnim gospodarstvom nesmiselno uvajati administrativne ukrepe. »Morda je treba pri pokojninah poiskati drugačno formulo, na zamrznitev pokojnin pa SDS v nobenem primeru ne bo pristala,« je opozoril. Premier Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade v odzivu na Janševe navedbe glede proračuna in zamrznitve pokojnin dejal, da se lahko država zadolži za plače in pokojnine, da pa bi s to »kratkotrajno všečno potezo« zadolžili prihodnje generacije z dolgovi, ki ne bi ustvarjali dodatne vrednosti za kakovost življenja. Janša se je dotaknil tudi pogajanj in stavke v javnem sektorju. Oktobrska uskladitev plač bo javnim uslužbencem očitno izplačana,proračun pa bo obremenjen za 100 in več milijonov evrov, je dejal in dodal, da bi bil proračun, v kolikor bi vlada sprejela predlog pogajalcev, dodatno obremenjen za 25 milijonov evrov. »Če bi bil danes na mestu predsednika vlade, bi v tej situaciji takoj odstopil,« je poudaril Janša in ocenil, da si nobena vlada ne bi smela dovoliti, da državo pripelje v takšne razmere, kot so. STA (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Do leta 2025 še več vojakov Namen resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja slovenske vojske (SV) do leta 2025 je med drugim to, da se ponovno uskladi razvoj in opremljanje SV z dejanskim materialnimi in kadrovskimi zmožnostmi, je ob javni predstavitvi mnenj glede predloga resolucije v državnem zboru dejala ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Povedala je, da so se v dosedanjih pogovorih pojavljali pomisleki o tam, ali je dokument dovolj opredelil razmerje med kolektivno in nacionalno varnostjo. Menila je, da se področji dopolnjujeta in nikakor ne izključujeta. Hkrati resolucija še predvideva, da bi se število pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske iz trenutnih 7600 pripadnikov dvignilo na 8000 pripadnikov stalne sestave, ob tem pa bi imeli še 2000 pripadnikov pogodbene rezerve. Po sedaj še veljavni resoluciji iz leta 2004 je bila stalna sestava sicer načrtovana v obsegu 8.500 pripadnikov, pogodbena rezerva pa v obsegu 5.500, skupaj torej 14.000 pripadnikov. Tako nova resolucija v primerjavi z veljavno pomeni znižanje predvidenega števila vojakov za 4.000. A poslanec Franco Juri (Zares) je menil drugače - dejal je, da v Zares taki strategiji odločno oporekajo. Zmotila ga je pogostnost omenjanja Nata v dokumentu, »kar govori skoraj o obsedenosti z uporabo SV v tujih operacijah«. Obenem bi po njegovem mnenju tudi morali znižati proračun za vojsko na en odstotek bruto domačega proizvoda. Podobno je menil tudi nekdanji poslanec SD Aurelio Juri. Prepričan je, da bi z denarjem, namenjenem vojski, lahko protipoplavno zavarovali Ljubljano ter počistili »desetine in desetine« rečnih strug. Kot je namreč odgovoril, nas čakajo časi, ko bo vse manj dela imel poveljnik general-štaba in vse več poveljnik Civilne zaščite. (sta) Marušič: Nujna sprememba zdravstvenih zavarovanj do 2014 Sprememba sistema zdravstvenih zavarovanj, večja avtonomija zdravstvenih zavodov in plačevanje po produktivnosti so med glavnimi prioritetami, ki jih je minister za zdravje Dorjan Ma-rušič izpostavil na današnjem poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice AmCham v Sloveniji. Leta 2014 bo stopila v veljavo direktiva, ki ureja pravice bolnikov pri čezmejnem zdravljenju. Ta bo za naš zdravstveni sistem po prepričanju ministra prinesla velike spremembe. Uveljavitev direktive bo po njegovih besedah priložnost, da slovensko zdravstvo privabi okoli 10 odstotkov tujih bolnikov, ki bodo »plačevali iz svojega žepa«, a prinese lahko tudi odliv slovenskih bolnikov v tujino. Da bo slovensko zdravstvo lahko izkoristilo to priložnost, bodo morale naše zdravstvene ustanove pridobiti akreditacije, opozarja. V zvezi z direktivo je Marušič še opozoril, da bo leta 2014 »težko preživeti, če ne bomo izpeljali sprememb zakonodaje«, zato je nujno, da odpremo trg zdravstvenih zavarovanj. Možne so številne rešitve, meni Marušič, ki pozdravlja to, da se tudi v zavarovalnicah zavedajo nuje po spremembah. Minister je v svoji predstavitvi vizije sprememb v zdravstvenem sistemu izpostavil tudi prepričanje, da bi Slovenija »v idealnih pogojih« v naslednjih pet letih potrebovala okoli pet novih bolnišnic, sedanje objekte, ki so za časom glede na današnje znanje in tehnologijo, pa bi morali nameniti za druge dejavnosti. Ta nova mreža bolnišnic naj bi bila zasnovana na podlagi realnih potreb prebivalstva - na primer ena bolnišnica za celotno Gorenjsko. Po njegovem prepričanju bi za pokritje potreb slovenskega prebivalstva zadostovalo pet bolnišnic ob dveh univerzitetnih kliničnih centrih. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Sveti Andraž • Volilni vandalizem brez primere Ko se volitve sprevrzejo v gnojnico obračunavanj Če bi si izposodili Prešernov stih za opis volilnega dogajanja v majhni slovenskogoriški občini, bi bil najboljši tisti „Ne boj, mesarsko klanje ...". Toda dogajanja niso niti pribliZno poetična in prav neverjetno je, kakšnih podlosti so, zgolj zaradi imenovanja nekaj ljudi v občinski svet z Zupanom na čelu, zmoZni nekateri, ki očitno ne sprejemajo drugače mislečih. V komaj 1200-glavi občini so se za župana potegovali trije kandidati: dosedanji župan Franci Krepša ter občinska svetnika Darko Rojs in Marjan Gavez. Po prvem krogu ostajata v volilni bitki Krepša in Rojs; Krepša na listi N.Si in Rojs s svojo listo Andraž zmore več. Očitno pa je, da je nekatere občane že dejstvo, da si upa nekdo kandidirati proti županu, zje-zilo do človeku nerazumnih meja. „Če nisi Zupanov, potem ne spadaš v ta kraj?!" Bojan Hojnik iz naselja Sla-všina, ki je načeloma doslej veljalo za volilno bazo župana Krepše, se je letos odločil kandidirati za svetnika na listi Andraž zmore več. „Takoj, že pred volitvami, ko je bilo znano, kje kandidiram, so se začele žalitve in grožnje. Na javni cesti, ki vodi do naše domačije, kjer živim s svojo družino in staršema, so se pojavili veliki napisi 'Hojnik odjebi'. To se je še nadaljevalo, napisano je bilo marsikaj vulgarnega, recimo 'Hojnik z Ilešičem na čelu - lopovi', pa 'Hojnik - Strojanovi'," pove Hojnik, ki ne more verjeti, da se kaj takega res lahko zgodi, in nadaljuje: „Najhuje je bilo v nedeljo zvečer, po volitvah. Okoli pol enajste, enajste zvečer, ko so bili bolj ali manj že znani rezultati volitev, se je do vznožja hriba, kjer stoji naša hiša, pripeljala gruča ljudi in začela trobiti, tulile so sirene, vpili so, da smo barabe in fašisti, da naj vstanemo in tako naprej, vsega je bolje sploh ne povedati. Kup žaljivk in groženj, pravi napad na vse nas doma, očitno so hoteli izzvati incident. Nismo se odzvali, naslednji dan pa je oče dogodek prijavil policiji, ki je naredila zapisnik." Hojnik zmajuje z glavo in ponavlja, da takšnega obnašanja res ne more razumeti: „Nikogar ne bom osebno obtoževal, niti ne morem, saj je bila tema, ko so prišli do hiše. Zagotovo pa vem in to upam trditi, da so bili ti ljudje iz tabora sedanjega župa- na Krepše, ki je imel nedaleč od nas tabor stranke Nove Slovenije. Verjamem tudi, da je bil posredi alkohol, ampak to ne opravičuje takšnega obnašanja. Šokiran sem, tudi vsi moji. Politike se med takšnimi ljudmi res nima smisla iti!" Na vprašanje, zakaj so si „razbijači" izbrali ravno Hoj-nikove, pa Bojan odgovarja: „Natančnega razloga res ne vem, saj nismo v sporu z nikomer, tudi z županom ne. Menim pa, da je glavni razlog v tem, da je naše naselje Slavšina doslej vedno volilo Krepšo, zdaj sem pa jaz nastopil kot svetniški kandidat na njemu nasprotni listi, s čimer je županova stranka izgubila nekaj glasov. Izgleda, da če nisi županov volivec, potem ne spadaš v ta kraj, ali kako?! Kje je tu potem osnovna človeška kultura, kaj šele demokracija?!" Sicer pa, kot še pravi Bojan Hoj-nik, se osebno nikoli ni sprl z županom Krepšo in njun odnos označuje kot korekten: „Seveda so bile zadeve, ki mi niso bile všeč, in to sem tudi vedno povedal županu, bodisi po telefonu ali osebno, ampak nikoli grdo, nikoli se nisva sprla. Je pa dejstvo, da se v našem naselju vsa ta leta ni naredilo nič, res nič, še z jutranjim pluženjem so redne težave, otroci pa morajo v šolo in jaz v službo ob jutrih. Ravno zato sem se letos odločil kandidirati na listi Andraž zmore več, saj mi je program bližje in menim, da je tudi najboljši možen za razvoj občine." Hojnikovi so o dogajanju obvestili tudi župana, a kot pravi Bojan, slednji naj ne bi vedel nič o ničemer: „Mo-jemu očetu je v telefonskem pogovoru povedal, da ne ve nič o nočnem napadu na nas, čeprav osebno vem, da je bil še v taboru, ko so se pripeljali do nas. Verjamem, da ga ni P ' agr^1* * " ^ gÍ¡§¿ Bojan Hojnik je kandidiral na listi Andraž zmore več: „Česa takega niti v sanjah nisem pričakoval. Očitno tukaj ne smeš živeti, če nisi 'županov'?!" EvoLyCI|0} 'Aa>jej 'ao -!iqo 'uefois 's>jaue '|pq. 'eipAp 'e>j!p 'egeoio Tiolu 'e|ps '03 'ps 'ze| 'ao| 'e|s 'vip 'n 'o>jo o>jsue>jJo 'ojg '}so|juj -qo 'e>j}owegjeq 'snuag 'am 'wazp3 'jjepuis '|eay 'epoio 'uuey 'eoieso :0NAVH0Q0A 's^ezNJi 9( A9HS9U íPoíHulajtz naí na iuslouritm íp.tztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV LISCA + RIN LITIJ SUKALJ N KARBIDA Govori se ... ... da je na silo nasmejanih obrazov iz dreves in panojev sicer že precej manj, a še vedno preveč. Hvala bogu, da je nekatere odstranil vsaj dež, če tega niso storili tisti, ki bi to morali. ... da so nekateri šele ob lokalnih volitvah spoznali bistvo razlike med revolucijo in evolucijo. Spoznali pa so jo le. ... da se na Holermouškem politiki na veliko ustijo, kako so za razvoj podjetništva, ob tem pa nekaterim podjetnicam več kot očitno mečejo pod noge polena. ... da se pri svetem Andražu baje že vrstijo prvi ogledi za snemanje neke TV nadaljevanke. Sicer še ne vedo, ali za kakšno kavbojko ali nadaljevanje Botra. Tudi glavni igralci se sicer še skrivajo, zato pa statisti že pridno vadijo. ... da so baje nekatere v zadnjem času na hitro sklenjene koalicijske pogodbe uradno sicer na trdnih temeljih, kljub temu pa ponekod zelo neverjetne in celo smešne. ... da so v šterntalski občini županski kandidati zelo zanimivi, eden se je potegoval za kopališče, drugi za naselje, tretji za razvoj kmetijstva, četrta za novo občinsko upravo, na uboge občane pa so skoraj pozabili. ... da so poetovionski žogo- komaj čakali, da se konča niz domačih tekem, da si ne bi pred modrimi navijači delali še dodatne sramote. Vidi se ... . da poleg dobrih lovskih psov očitno obstajajo tudi dobri gobarski psi. Enega takih je naše tajno društvo PGC ujelo na delu tudi na sobotni gobarski razstavi z gobarsko košaro v gobčku. Za ostre oči • Najeli razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja sreča ZA MAJHNE IN Ai -cS^^P^ Wi fH www.DikaDolonica.com Foto: Janko Keček ml. Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Janko Keček ml. Motiv je nastal v domačem ateljeju, obraz jeseni pa sestavljajo domača hruška (ustnice), domači kivi (lasje), domača paprika (nos) in uvožene oči. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 25. oktobra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrajenka je: Nuša Moravec, Runeč 43 a, 2259 IVANJKOVCI. Anekdote slavnih Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadjev znakoskop 2 1 3 5 7 3 9 5 6 4 9 9 7 4 3 6 6 1 5 8 5 9 2 2 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©©© € 000 Bik. VV ©© €€€ 0 Dvojčka VV ©©© €€ 000 Rak VVV © €€ 00 Lev VV ©©© € 00 Devica VVV © €€ 000 Tehtnica V ©© €€€ 0 Škorpijon VVV ©©© € 00 Strelec VV © €€€ 0 Kozorog V ©© €€ 000 Vodnar VV © €€€ 00 Ribi VV ©© € 000 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. oktobra do 25. oktobra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Francoski slikar Jean-Baptiste Camille Corot je bil tudi, ko je bil brez denarja, zadovoljen, ker je bil lahko obdan s svojimi slikami. Zato ni občutil posebnega zadovoljstva, ko se je le moral odločiti za prodajo. »Kakšna škoda,« je rekel, »moja zbirka je bila tako dolgo popolna, zdaj pa je pomanjkljiva!« *** Neka dama je na vsak način hotela, da ji norveški polarni raziskovalec Roald Amundsen pove kakšno nenavadno dogodivščino. Raziskovalec ji je povedal: »Nekoč mi je v eni sami noči zrasla brada za 15 centimetrov.« Ker je dama podvomila v resničnost dogodka, ji je pojasnil: »Veste, na tečaju traja noč šest mesecev.« *** Slaven pianist je vprašal humorista Twaina, ali je muzi-kaličen. »Ne vem, vendar sem si nekoč rešil življenje, ko sem očeta spremljal na klavirju.« Pianista so razumljivo zanimale podrobnosti in Twain mu je povedal: »Nekoč ob poplavi se je oče rešil tako, da se je usedel na omaro, jaz pa tako, da sem ga spremljal na klavirju.« *** Nekoč je prišel češki pisatelj Karel Čapek domov, ko so že peli petelini. Žena ga je pisano pogledala in jezno dejala: »Ali te ni sram, Karel, da prihajaš tako pozno domov, da se petelini že oglašajo?« Čapek jo je prijazno pogledal, ji prijazno požugal in odgovoril: »Saj sijih ti nahujskala, kajne, Olgica?« *** Premiere komedije Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor se je udeležil tudi car Nikolaj I. Zelo se je zabaval. Po koncu je rekel svojim spremljevalcem: »V tej vražji komediji je nekaj za vse in vsi smo jih dobili po nosu. Jaz verjetno še več kot drugi.« Naslednji dan je svetoval svojim ministrom, naj si ogledajo komedijo in se ravnajo po naukih, ki jim jih daje. *** Foto: Črtomir Goznik Glasbena skupina Žarek med nastopom, na svečanem odprtju bivalne enote je zaplesala tudi folklorna skupina. Ptuj • Odprtje bivalne enote Društva Sožitje Naj drugačnost postane vsakdanjost Na Rajšpovi 20 na Ptuju je bilo pretekli četrtek nadvse slovesno. Tudi uradno so odprli prostore bivalne enote Društva Sožitje Ptuj, v katerih je prostora za dvanajst stanovalcev. Mnoge starše skrbi, kaj bo z njihovimi duševno prizadetimi otroki, ko njih več ne bo, tudi zaradi tega so začeli graditi bivalno enoto Društva Sožitja. Med tistimi, ki si je za to posebej prizadeval, je bil Janko Šuman, predsednik Društva Sožitje Ptuj. »Danes ste pomembni vsi, a najbolj naši stanovalci, osebe z motnjami v duševnem razvoju. Izpolnila se jim je velika želja, da imajo svojo zasebnost, svojo sobico, svojo posteljo in svojo kopalnico. Tega so se razveselili kot marsikdo prve zaposlitve, prve športne zmage, posebnega imenovanja, izvolitve na volitvah, posebne nagrade in še bi lahko našteval. Ob koncu leta 2008 sem povedal: mi se staramo, da bo naša starost prijetnejša, bomo poskrbeli za svoje otroke. Poskrbeli, da bodo tudi oni imeli skupni dom, v katerem bodo srečni. Vsak cilj je uresničljiv, če si ga srčno želiš. V Društvu Sožitje Ptuj danes praznujemo. Uspelo nam je, kar smo že dolgo planirali. Našim otrokom, ki si tega ne znajo in ne zmorejo sami, smo omogočili urediti pravico do stanovanja. Dolga in mučna je bila pot do tega cilja. Ker smo trdoživi in ker smo si tega srčno želeli, smo tudi uspeli. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste nam na tej strmi poti do končne rešitve pomagali do dvanajstih stanovanj. Motnja v duševnem razvoju naših uporabnikov je drugačnost, takšna bo vedno ostala. Naloga vseh nas pa je, da drugačnost postane vsakdanjost. Danes je za te osebe življenje lepše, kvalitetnejše, bolj osmišljeno in bolj dostojanstveno. Na to smo v Sožitju ponosni. Prijeten občutek je, ko človek ugotovi, da je dodal kamenček v mozaik dostojanstva človeka. Vsako človeško življenje si zasluži globoko človeško spoštovanje in priznanje. Tega se starši in vsi, ki so povezani v društvo, v posameznih enotah VDC, bivalno enoto, še kako globoko zavedamo. V Sožitju smo združeni zato, ker imamo podobne življenjske usode, ki nas močno povezujejo. Za vsak najmanjši uspeh so nam hvaležni naši uporabniki, za katere se venomer trudimo, da je jutrišnji Foto: Črtomir Goznik Janko Suman, predsednik Društva Sožitje Ptuj: »Prijeten je občutek, ko človek ugotovi, da je dodal kamenček v mozaik dostojanstva človeka.« dan lepši. V naših prizadevanjih se posvečamo posamezniku ali konkretni družini in najboljši način zagotavljamo, kar jim je priznala in zagotovila država. Zavedamo se, da so lahko naši rezultati še dobri, a svojega poslanstva ne bomo nikoli zaključili. Osebe z motnjo v duševnem razvoju bodo vedno potrebovale nekoga, ki jim bo stal ob strani.« Janko Šuman se je na odprtju bivalne enote Društva Sožitje Ptuj posebej zahvalil vsem, ki so jim pomagali pri njeni ureditvi. Za opremo je pomagal zbrati sredstva tudi Rotary klub Ptuj, ki je skupaj z Rotary kluboma Frailassing Laufen iz Nemčije in Feldbach iz Avstrije zbral 11 tisoč evrov, FIHO pa jim je namenil 24 tisoč evrov. Na Rajšpovi 20 je društvo najemnik. V imenu Zveze društev Sožitje Slovenije je govorila Katja Vadnal. Zahvalila se je vsem, ki so pomagali pri ustvarjanju možnosti, »da naši fantje in dekleta lahko odrastejo, da si bodo lahko ustvarili partnerstva, da bodo dobili njim primerne zaposlitve mimo varstveno-delovnega centra«. Ptuj je že tako mesto, ki bo za to znalo poskrbeti. Ptujski župan Štefan Čelan je ob odprtju bivalne enote Društva Sožitje Ptuj povedal, da to ni samo pridobitev za društvo, temveč tudi za mesto. V spomin na ta dogodek jim je podaril sliko ptujske Mestne hiše z željo, da bi še naprej tako dobro sodelovali kot doslej. Poslanka državnega zbora Eva Irgl, ki vodi tudi komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti v državnem zboru, pa je prejšnji četrtek na Ptuju povedala, da zelo dobro ve, kaj fantje in dekleta, ki obiskujejo VDC in so stanovalci enote, čutijo, kaj potrebujejo, med njimi je tudi njen bratranec. Zelo jo veseli, da so kot odrasle osebe dobili te prostore, da smo jim znali ustvariti občutek, da jih potrebujemo, da so tu zaradi nas, ker nam lahko dajo tudi veliko lepega. Občutek srčnosti, ki ga dajejo, bo prenesla naprej, tudi v Ljubljano, kjer te primanjkuje. Na odprtju bivalne enote Društva Sožitje Ptuj je govoril tudi bivši predsednik Rotary kluba Ptuja Ludvik Toplak. Med drugim se je zahvalil za plemenito dejanje vsem udeležencem slikarske kolonije Rotary kluba Ptuj v Halozah, za podarjene slike društvu, ki so jih razstavili v okviru spremljajočega dogajanja ob odprtju bivalne enote. Srečko Šalamun, strokovni vodja VDC in bivalne enote, je goste v imenu stanovalcev povabil na ogled novih prostorov in njihovo simbolično odprtje, kjer sonce sije vsak dan, kot tudi na ogled VDC Sožitje Ptuj, da so lahko spoznali vsakdan njihovih uporabnikov. VDC je odprl vrata pred osmimi leti, trenutno ga obiskuje 35 ljudi. Načrtujejo pa širitev dejavnosti na štirideset ljudi. Stanovalci se v bivalni enoti izjemno dobro počutijo, ugaja jim njihova samostojnost, želijo si, da bi v njej vedno ostali. MG Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV SIP TV Foto: Črtomir Goznik Osrednji prostor združuje kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo s televizijo. Stanovalcem pri dnevni oskrbi in zdravstveni negi pomaga pet zaposlenih. SPORED ODDAJ TOREK 19.10. 8.00 Sv. Ana praznuje 9.30 Polka in majolka 18.00 ŠKL 19.00 VOLITVE 2010 20.00 Srečanje ljudskih pevcev 21.30 Mozaik kulture 22.00 Glasbeni utrinki 23.00 Video strani SREDA 20.10. 8.00 Skorba trga in preša 18.00 Polka In majolka 19.00 VOLITVE 2010 20.00 Oddaja obiin Hajdina 21.00 Dogodki Hajdina 22.30 Mozaik kulture 23.00 Vldeo strani ČETRTEK 21.10. 8.00 Rimske Igre 18.00 Glasbena oddaja 19.00 VOLITVE 2010 20.00 Kronika občine Dornava 21.00 Dogodki Dornava 23.00 Video strani PETEK 22.10. 8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL 17.00 Glasbena oddaja 18.00 25. let Maistrovih prireditev 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorišnica - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani Od tod in tam Ptuj • 0 arheoloških raziskovanjih iz Poreča 15. oktobra je na ptujskem gradu potekal še en dogodek v okviru projekta Na muzejski sceni, v sklopu katerega pripravlja ptujski muzej predavanja z zanimivimi gosti. Tokrat je bil eden izmed njih arheolog Vladimir Kovačic iz Zavičajnog muzeja Poreč, ki je predaval o pomembnejših arheoloških raziskovanjih na območju tega obmorskega kraja. Kovačič, ki prihaja iz najstarejšega muzeja v Istri (trenutno zaprtega zaradi prenove), raziskuje na kopnem, ukvarja pa se tudi s podvodno arheologijo. Za obiskovalce tokratne»muzejske scene« je tako predavanje tudi razdelil v dva dela: govoril je o najdbah na kopnem ter tistih v morju. Razkril je najdbe keramike, ki določajo, v katerem času je bila slednja narejena (imajo, recimo, predmete iz od 1. do 5. stoletja), in marsičesa drugega. Kar se podmorske arheologije tiče, pa je med drugim omenil odkritje ene največjih ribogojnic na Mediteranu. Polona Ambrožič Ptuj • Čarovniški Muzejski vikend Foto: PA Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je tudi v oktobru pripravil Muzejski vikend za najmlajše, ki so v pedagoški sobi^ptujskega gradu tokrat ustvarjali na temo čarovnic. Se predpričetkom delavnic pa so ob 11. uri odprli priložnostno razstavo intarzij, ki so jih otroci in starši izdelali na septembrskem Muzejskem vikendu pod vodstvom Voja Veličkoviča. Razstava približno 25 intarzij, ki od 17. oktobra visijo na steni grajske pedagoške sobe, bo na ogled vsak dan od 9. do 18. ure tako dolgo, dokler si umetnin ne bodo domov odnesli njihovi lastniki. Navada muzejskih ustvarjalnih delavnic za otroke je namreč, da si ti svoje izdelke vedno odnesejo s seboj. Odprtju razstave je sledil Čarovniški muzejski vikend (kot vsi ostali, je bil tudi ta brezplačen), na katerem so vse do 16. ure otroci izdelovali čarovnice iz blaga, bleščic, vejic, lesa in drugih materialov, posladkali pa so se lahko tudi na »čarovniški« pogostitvi. »To temo, ki se je ponavadi oktobra vedno lotimo, smo izbrali, ker se sedaj bliža čas, ko so čarovnice aktualne,« je povedala Strgarjeva. S čarovniškimi motivi bodo nadaljevali tudi v času krompirjevih počitnic, ko bodo potekale ustvarjalne delavnice vsak dan med 10. in 12. uro v pedagoški sobi ptujskega gradu. Polona Ambrožič Cezanjevci • Mladi gobarji v šoli Foto:NS Na Osnovni šoli Janka Ribiča Cezanjevci so učenci 7. razreda pod mentorstvom učiteljice naravoslovja Jasne Lampreht pripravili razstavo gob. Predstavili so se z izjemno široko zbirko najrazličnejših gob, da vse obiskovalce šole seznanijo s tovrstnimi množičnimi gozdnimi sadeži, jih poučijo o njihovem pravilnem nabiranju ter opozorijo na nevarnosti pri uživanju. NŠ Prireditvenik Torek, 19. oktober 12.00 Cirkovce, v osnovni šoli, zaključna konferenca ESS-projekta 18.00 Ormož, hotel, predavanje Pravljično starševstvo, s sočasnimi delavnicami za otroke Sreda, 20. oktober 12.00 16.00 19.30 19.30 Ptuj, na Gimnaziji, predavanje o zamolčani tragediji Darfurja, gostoval bo Tomo Križnar, borec za človekove pravice Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica za otroke Veliki nemarni škornji Ptuj, Mestno gledališče, odprtje razstave gledaliških portretov akademskega slikarja Janeza Mežana, razstavo bo odprla igralka, nosilka Borštnikovega prstana Ivanka Mežan Ptuj, Galerija Tenzor, odprtje razstave gledaliških portretov akademskega slikarja Janeza Mežana Četrtek, 21. oktober 10.00 do 17.00 Ptuj, prostori Društva upokojencev Ivana Rudolfa na Bregu, Zadružni trg 12 a, razstava Najdimo nekaj zase Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Sijoče mesto, za Dijaški abonma Slovenska Bistrica, knjižnica, lutkovna predstava za otroke Mačji sejem Slovenska Bistrica, na gradu, odprtje razstave fotografij Hermana Čaterja Slovenska Bistrica, knjižnica, lutkovna predstava za otroke Mačji sejem Ptuj, Mestno gledališče, predstava, Sijoče mesto, za abonma odrasli Tespis in Orfej ter izven Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert Sequoia club 16.00 16.30 18.00 18.30 19.30 20.30 Petek, 22. oktober 10.00 do 17.00 Ptuj, prostori Društva upokojencev Ivana Rudolfa na Bregu, Zadružni trg 12 a, razstava Najdimo nekaj zase 11.00 Skorba, dom krajanov, srečanje starejših občanov občine Hajdina, starih nad 70 let 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Gajaš, arestant, za izven 19.30 Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Obnova pročelja Minoritske cerkve na Ptuju 20.00 Ptuj, slavnostna dvorana na gradu, Arsana, koncertni abonma 2010/2011, Kwak - Around the world 21.00 Ptuj, Dom krajanov Breg, KPŠ organizira Brucovanje 2010, Koruzjak, večer bodo popestrili Cheecha, MC Peace & The Boonker KD Mala vas prireja ENODNEVNO LIKOVNO DELAVNICO S TEORETIČNIM IN PRAKTIČNIM DELOM. Prijave na telefon 02 740 71 57 ali 041 862 815 do 20.10.2010. KD Mala vas Mali oglasi STORITVE mFTARJ,. KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj. UREJANJE GROBOV, urejanje okolice in hišna opravila. Leonida Vičar, s. p., Informacije in naročila 041 635 744. V MESECU NOVEMBRU odpiramo na Ptuju zasebno varstvo otrok, starih od 1 do 5 let. Vse zainteresirane starše vabimo, da se oktobra naročite na informativni razgovor na tel. št. 040 802 038, Smiljana Čeh - Kokot, Kettejeva ul. 2. UGODNO polagamo travno rušo in zasajamo grobove ter načrtujemo in urejamo okolje. Pokličite 041 339 875, SVILENE LINIJE, d. o. o. KMETIJSTVO K POSKOČNIH 1. BOJAN LUGARIC- Car 2. ZREŠKA POMLAD ■ Žalostnega žigola pesem 3. Ans. PETKA - Ženin bom 4. NINO - Prijateljstvo 5. Ans. ZD0MARJI - Glasba je naše življenje 6. Ans. ČAR ■ Nocoj bi rada plesala 7. Ans. CVET - Odpriva dnevu sončno stran 1.MANCASPIK-Stereo naboj 2. ELA-Najlepši pušlc 3. ZAKAPANE-Mlejku 4. OBJEM - Marjetka Marjetka 5. DJ SVIZEC FT DEE KAY - Rdeči cvet 6. KATJA FAŠINK IN ROK FERENGJA - Nova pomlad 7. CLAUDIA-Moja punčka ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za; Ime in priimek: Glasujem za: Naslov: _ Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170. NESNICE rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01. PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683. PRODAM več metrov kalanih suhih mešanih drv, možen razrez in dostava na dom. Tel. 041 994 575. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170. PRODAM suho koruzo, luščeno na roko ali letošnjo v klasju. Tel. 02 753 55 11. PRODAM odojke in dvobrazdni 14-colski plug. Olt. Tel. 766 36 41 ali 041 378 435. PRODAM trosilnik hlevskega gnoja Orion 25 ali menjam za večjega. Tel. 041 599 567. PRODAM VARAZDINSKO ZELJE za kisanje, solato, krompir, čebulo in ostalo zelenjavo. GSM: 041 336 476. PRODAM odojke. Tel. 031 542 318 PRODAM traktor Zetor 2511, registriran, s kabino, plug Olt, 10 col, brane tridelne, IMT, klinaste, posi-palnik umetnega gnojila. Telefon 685 00 31, 031 448 430. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. NEPREMIČNINE V NAJEM oddamo poslovne prostore v II. nadstropju Krem-pljeve ulice 2 na Ptuju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136. VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI PRODAM opremljeno gradbeno parcelo v izmeri 7,8 ara. Leži ob cesti v Orešju, 900 m od trgovine Mercator. Tel. 041 328 461. RAZNO PRODAM otroški voziček, zelo malo rabljen, z zimsko vrečo in vso opremo. Tel. 051 431 543, po 16. uri. IŠČEM DELO, pomoč starejšim osebam na domu. Telefon 030 667 169. WifllUifMhiHIM dr. Dražen Babic v Burmaneu 152 pri KRAPINI Sprejema paciente po dogovoru. Informacije na tel: 00 385 98 725 293 RADIOPTUJ «<* úfeletu www.radio-ptuj.si NaroČite z brezplačno prilogo Priloga: TV okno - Štajerski TEDNIK Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in alasbe! RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Vsak dan se ena zvezda na nebu prižge, ena ugasne. Zdaj vem, da so se tvoje slutnje uresničile, dragi oče ... Vem, da si med zvezdami in soncem. Le kdo bi razumel ta svet, ki se vrti? Dragi ata, ti si moje sonce ... SPOMIN 29. 12. 1927-20. 10. 1987 Anton Slanič IZ PERŠONOVE 10, PTUJ Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta Janeza Petka KUNGOTA PRI PTUJU 106 19. 1. 1934-2. 10. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam pa izrekali besede sožalja. Hvala g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred, hvala ge. Mariji Kerček za molitve, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, g. Alojzu Šeguli za ganljive besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir ter društvu upokojencev Kidričevo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Helena, hčerka Jelka z družino, sin Janko z družino in brat Štefan z družino Hiša pusta je in prazna, nekoč tako zelo prijazna, ko v njej živel si, dragi Dušan, ti. V SPOMIN Dušanu Kokolu IZ BODKOVCEV 31 5. 10. 1989-19. 10. 2008 Leti dve že v grobu spiš, a v srcih naših ti živiš. Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Naše oko te, dragi Dušan, zaman išče, solza, žalost te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu. Žalujoči: mama, ata, brat Boris z družino, mati in vsi tvoji Te dni mineva 20 let od takrat, ko si za težko boleznijo zaprla trudne oči, draga mama. V SPOMIN Elizabeta Mesarec roj. Polanec IZ TRNOVSKEGA VRHA 50 Dobrota tvojega srca ne bo nikoli minila, a vedi, da ni dneva, da ne bi pomislil nate, da ne bi rad slišal odgovora na veliko mojih vprašanj. Upam, da si našla svoj zasluženi mir nekje med angeli, ker ga v tvoji rojstni hiši ne bi več imela. Hvala vsem, ki s svečo in dobro mislijo postojite ob njenem grobu. Sin Vinko z družino MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE v Štajerski TEDNIK I ZA PETKOVO IZDAJO I DO ČETRTKA Z JUTRA J DO S. URE 1 ZA TORKOVO IZDAJO j DO PONKDBLJKA ZJUTRAJ DO S. URB Ptuj • Prometna varnost ob tričetrtletju Manj nesreč, a več mrtvih Na policijski postaji v Ptuju s prometnovarnostno situacijo v devetih mesecih letošnjega leta niso zadovoljni, saj so v prometnih nesrečah umrli štirje udeleženci, to je enkrat več kot lani v tem času; res pa je, da je bilo bistveno manj prometnih nesreč, pa tudi posledice so manjše. Foto: M. Ozmec Boris Kozenburger: „Smrtnih žrtev je bilo letos na naših cestah preveč, število prometnih nesreč pa je bistveno nižje." Po besedah Borisa Kozen-burgerja, pomočnika komandirja na policijski postaji Ptuj, so namreč posledice prometnih nesreč preveč tragične: »Ocenjujem, da je prometna varnost ob tričetrtletju zaradi povečanega števila smrtnih žrtev na naših cestah slabša. V enakem obdobju lani sta se na območju Policijske postaje Ptuj pripetili le dve prometni nesreči s smrtnim izidom, letos pa kar štiri. Med letošnjimi žrtvami pa sta dva voznika motornih koles in dva voznika osebnih avtomobilov. Na vseh drugih segmentih prometne varnosti pa je stanje bistveno boljše, saj je skupno število prometnih nesreč v tričetrtletju za devet odstotkov nižje od lanskega, kar za 29 % se je zmanjšalo število prometnih nesreč, v katerih so bili poškodovani udeleženci, kar 76 % manj je bilo takih prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani, za 31 % pa je nižje tudi število lažje poškodovanih udeležencev prometnih nesreč.« Ste lahko še konkretnejši: koliko prometnih nesreč se je pripetilo v devetih mesecih letošnjega leta? »Na območju policijske postaje Ptuj smo v obdobju januar-september obravnavali 582 prometnih nesreč, od tega je bilo 224 takih, v katerih so bili udeleženci telesno poškodovani, v 301 primeru pa je na sreči nastala le materialna škoda na vozilih, torej je šlo le za zvito pločevino. Posledice nesreč pa so bile, kot sem že povedal, letos tragične, saj so kar štirje udeleženci v nesrečah izgubili življenje, pet jih je bilo huje, 316 pa lažje poškodovanih.« Na katerih odsekih cest pa so prometne nesreče najpogostejše? »Največ prometnih nesreč se pripeti na odseku ceste Šikole-Hajdina, zatem na Zagrebški cesti v Ptuju, tudi Potrčeva je zelo obremenjena, med črnimi točkami pa sta tudi odseka cest Rogoznica-Senarska ter Spuhlja-Ormož.« Pred nami sta le še dobra dva meseca do konca letošnjega leta. Kaj pričakujete na področju prometne varnosti? »Udeležence v prometu opozarjamo, da se je v jesenskem času močno poslabšala vidljivost, bistveno pa so se poslabšali tudi vremenski pogoji, saj so ceste mokre in spolzke, kar podaljšuje zavorno pot in s tem varnost. Zato policisti opozarjamo udeležence v prometu na previdnejšo vožnjo ter na ustrezno opremljenost najšibkejših udeležencev v prometu, to so pešci in kolesarji ter vozniki koles z motorjem. Vsem tem še posebej v jesenskem času toplo priporočam ustrezno osvetljenost, oziroma nošenje odsevnih teles in naprav v mraku, megli in ponoči, da bodo tako bolje vidni in jih bodo lahko vozniki motornih vozil lažje in pravi čas opazili.« Do martinovega strožje In če kljub temu pride do prometne nesreče, kaj je treba storiti za večjo varnost udeležencev? »Tudi v tem primeru je predvsem v nočnem času in slabši vidljivosti treba najprej poskrbeti za ustrezno svetlobno označenost kraja prometne nesreče. Čim prej je treba na vozilu vključiti vse štiri utripal-ke, pri ogledu in ukrepanju je treba nositi varnostni odsevni telovnik, opozorilni varnostni trikotniki pa naj bo postavljen na ustrezni oddaljenosti, od 150 do 200 m pred krajem nesreče, da lahko to pravočasno opazijo drugi vozniki.« Pred nami je obdobje martinovanj in drugih jesenskih zabav. Boste v tem času policisti dejavnejši? »Vsekakor bomo v tem času še bolj prisotni na naših cestah, v okviru obdobnega načrta pa bomo opravljali številne prometnopreventivne akcije. Med najbolj odmevnimi bo zagotovo akcija „00 šofer" (nič nič šofer), ki jo bomo intenzivneje izvajali od 7. do 14. novembra in v času celo- Foto: M. Ozmec Med štirimi letošnjimi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč je bil na našem območju prvi motorist, ki je 28. marca umrl v prometni nesreči pri Šikolah. tnega prazničnega decembra. Sicer pa bomo predvsem ob vikendih izvajali poostrene nadzore v prometu, pogosteje kot sicer pa bomo preverjali psihofizično stanje voznikov motornih vozil.« Minulo soboto je tudi v Sloveniji potekala preventivna akcija Evropska noč brez prometnih nesreč. Kako ste zadovoljni z ugotovitvami policistov? »V tej akciji smo sodelovali tudi policisti PP Ptuj , ki smo med 21. in 6. uro zjutraj izvajali poostren nadzor v prometu, predvsem nad psihofizičnim stanjem voznikov. Veseli smo, da se v tem času na naših cestah res ni pripetila nobena prometna nesreča. Udeležencem, ki so vozili trezni, so policisti izročili ali alkotest ali preventivno zloženko. Sicer pa je bilo v tem času ustavljenih okoli 132 voznikov osebnih avtomobilov, od tega smo jih z alkotestom preskusili 22 in samo eden je zaradi suma vinjenosti odklonil preizkus, zaradi česar je bil tudi pridržan na policijski postaji. Nedovoljene vinjenosti med drugimi nismo ugotovili, sicer pa smo zaradi drugih kršitev, predvsem zaradi prekoračitve hitrosti, v tem času izdali šest plačilnih nalogov.« Noč brez nesreč z nesrečami Naj dodamo, da se je kljub evropski akciji noč brez prometnih nesreč v soboto, 16. oktobra, na slovenskih cestah pripetilo 12 prometnih nesreč, v katerih sta bili po podatkih slovenske policije dve osebi lažje poškodovani, enajst nesreč pa se je končalo z gmotno škodo. Slovenski policisti so po navedbah STA in zavoda Varna pot ustavili in kontrolirali 2261 voznikov, od tega so preizkus alkoholizira-nosti odredili 1662 voznikom. Pri 58 voznikih je bila stopnja alkohola večja od dovoljene, pet voznikov je preizkus odklonilo, 50 posameznikom pa so začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Zaradi prekoračitve stopnje alkoholiziranosti so policisti pridržali 24 voznikov, zaradi ugotovljenih kršitev so kršiteljem izdali 130 plačilnih nalogov, na pristojna sodišča pa bodo podali 28 ob-dolžilnih predlogov. Obiskovalci lokalov v sedmih slovenskih krajih, dveh v Ljubljani ter v po enem lokalu v Mariboru, Celju, Kopru, Kranju ter Novem mestu, so lahko ob odhodu iz lokalov brezplačno opravili preskus alkoholiziranosti z digitalnimi alkotesti. Sodelavci zavoda varna pot so obiskovalce spodbujali, naj se za volan usedejo trezni in tako varno pripeljejo domov tudi svoje prijatelje. V preventivni akciji je v vseh lokalih sodelovalo 657 voznikov, med katerimi je pri 73 odstotkih alkotest pokazal 0,0 ali manj kot dovoljenih 0,24 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, kar je 0,5 promila. Skoraj tri četrtine voznikov je tako domov odšlo treznih in so v prometu ravnali odgovorno. Dvema odstotkoma voznikov je alkotest pokazal mejno vrednost alkohola v izdihanem zraku 0,24 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Take voznike so pozvali, naj si poiščejo alternativno obliko prevoza ali da vsaj še nekaj časa počakajo z vožnjo in pijejo brezalkoholne pijače, nekaj pojejo, navajajo na zavodu. Ob tem ugotavljajo, da je kar 24 odstotkov voznikov, ki so se pri vhodu v lokal zavezali k odgovornemu ravnanju v prometu, prekršilo obljubo, saj so napihali preveč. Take voznike so pozvali, naj svoje avtomobile pustijo pred lokalom in pokličejo taksi, odidejo z avtobusom ali prepustijo ključe avtomobila prijatelju, ki je trezen. Kot navajajo v zavodu, so jim vozniki večinoma prisluhnili, obljubili, da bodo upoštevali nasvete in se strinjali, da je varnost v prometu nekaj, kar zadeva nas vse. M. Ozmec Osebna kronika Rojstva: Patricija Bezjak, Bukovci 173 b, Markovci -deklica Ivana; Nina Korpar, Žabjak 24, Ptuj - deklica Marina; Maša Rebernik, Mejna cesta 17, Ptuj - deček Tai; Dušanka Rajšp, Janežovci 16, Destrnik - deklica Monika; Jožica Čeh, Sakušak 70, Juršinci - deček Marko; Irena Herga, Gabrnik 8, Juršinci - deček Žiga; Helena Ivan-čic, Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj - deček Žak; Romana Breznik, Biš 36 a, Trnovska vas - deklica Lana; Valerija Vreča, Bučkovci 61, Mala Nedelja - deček Teo; Petra Skubic, Češnice pri Trebel-nem 2, Trebelno - deklica Manca; Branislava Vedlin, Lešje 20, Majšperk - deklica Julija; Tamara Forstnarič, Cirkulane 29 - deklica Ela; Marjetka Hergula, Senešci 2 b, Velika Nedelja - deček Žiga; Martina Zamuda, Borovci 5, Markovci - deklica Ana; Dušanka Heinisch, Hva-letinci 21, Vitomarci - deklica Mia; Urška Čretnik, Brun-švik 13, Rače - deklica Taja; Lidija Kodrič Kmet, Pacinje 40, Ptuj - deček Noel; Anja Perčic, Poštna ulica 4, Ormož - deček Žiga; Cirila Bračun, Veliki Dol 14, Koprivnica -deček Aljaž; Vesna Štumber-ger, Vičava 122, Ptuj - deček Miha; Marta Klobasa, Grlinci 20, Juršinci - deklica Maja; Damjana Stopajnik, Repišče 23 a, Zgornji Leskovec - deček; Gordana Kaisersberger, Rimska ploščad 21, Ptuj -deklica Zoja. Umrli so: Elizabeta Babič, rojena Kuster, Pušenci 13, rojena 1916 - umrla 12. oktobra 2010; Štefan Malek, Grajena 19, rojen 1931 -umrl 25. septembra 2010; Frančišek Veldin, Mala vas pri Ormožu, rojen 1954 -umrl 9. oktobra 2010; Damjan Grabar, Gregorčičev drevored 2, Ptuj, rojen 1980 - umrl 11. septembra 2010; Anton Hameršak, Trnovska vas 22, rojen 1932 - umrl 6. oktobra 2010; Terezija Hertiš, rojena Domanjko, Lovrenc na Dravskem polju 52, rojena 1934 - umrla 11. oktobra 2010; Marija Štrafela, rojena Strelec, Nova vas pri Markovcih 37, rojena 1935 - umrla 12. oktobra 2010; Stanislav Mlinarič, Gabrnik 19, rojen 1933 - umrl 13. oktobra 2010. Poroke - Ptuj: Darjan Lam-pič in Mojca Šegula, Krčevi-na pri Vurbergu 89; Andrej Lipovnik in Tatjana Simonič, Dornava 3. OGO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO NA NOVO VREDNOST SVOJE PREM NANOVO VREDNOSTI 080 ZAVAROVALNICA MARIBOR 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si Napoved vremena za Slovenijo Kakor je Urša (21.) pričela, 11/4 * i zima vsa ' ' * Danes bo na Primorskem in v višjih legah delno jasno, burja bo popoldne oslabela. Drugod po nižinah bo megla ali nizka oblačnost, ki se bo popoldne trgala. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, na Primorskem okoli 8, najvišje dnevne od 6 do 12, na Primorskem do 17 stopinj C. V sredo se bo povsod pooblačilo in začelo bo deževati. Dež bo zvečer ponehal in razjasnilo se bo. V četrtek bo večinoma sončno.