List 5. Tečaj XXXII. ospodarske, obrtniške m Iihajajo vsako sređo po celi pôlî. Veljajo v tiskaroici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa celo leto 4 gold. 60 kr pol 2 gold. 40 kr Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 5. februarija 1874. Obseg: Zdaj, gospodarji Kranjski, pozor O zatiranju plevela. (Konec.) Le pametno , da si pri kužnih boleznih Nekoliko o našem „dramaticnem društvu". več ne škodujemo, kakor koristimo ! vražnik kristjanske vere, leta 1849 mislil in govoril o verskih zadevah. dopisi. — Novičar. Kako je Bismark 9 Dvojni sveti večer. (Konec.) so- Naši Gospodarske stvari Zdaj » gospodarji Kranjski * pozor! Oglejmo si zdaj nekoliko tarife, ki jih je razglasila dežeina komisija. teh tarifah nahajamo ta veliki pogrešek, da se ni zado8tilo §. 17. postave, po katerem se ima v cenilnih C. k. dežeina vlada je ravnokar razglasila tarife okrajih postaviti več vrstilnih okrájev (Klassifika- novega zemljiškega davka, kakor ga je na pod- tionsdistrikte) 9 pa tudi 18. se ni zadostiio ; vsaj ni lagi izdelkov okrajnih cenilnih komisij osnovala dežeina vse eno če se vsa zemljišča enega okraja vržejo v en komisija, ustanovljena po postavi od 24. maja 1869 za koš ali da se po različni legi, ladnosti in_ rodovitnosti uravnavo zemljiškega davka. zemlje razvrstijo na 3 ali več kampov. Vzemimo na LJČIY1/ IGCLUlJIStVCgč* U Či Y i\ Č4. J ^ uc* " » aaujpuv. T ts v/ uu i uju , iic% Vse občine (županije) in okraj ne cenilne ko- primer, okolico Ljubljansko. Vsak, kdor jo pozná, idi sije imaju to tarifo zdaj v rokah, kjer jo vsak dav* uiy^vujc j c iv«j uj u^cg«, o um »vct u<* keplačevalec pregledati more; pri o kraj ni cen i Ini nem od močvirja proti Savi je spet kaj druzega, *u komisi ji pa vsak dobi tudi ca pregled nadrobni ce- hribovski dol proti Horjulu je spet kaj druzega. Ali nilni spisek. da močvirje je kaj druzega, suhi svet na pla Namen tega razglasa pa je po postavi ta, «« —......- ~—, f to JL • X. V^ I V.J IU VJ J vsak svoje ugovore (pritožbe) okraj ni cen i Ini ko- Ljubljansko samo: koliko razločkov je ondi! da ni tedaj napačao, vse to troje stisniti skupaj v malo more vrstilnih okrájev namesti v 24? Poglejmo le močvirje misiji podati, če se po tej tarifi z davkom preoblo- ženega čuti in to pismeno dokaže. Čas pritožeb se ~ posestnikom to-le: Po vsem tem živo priporočamo našim občinam in začne 15. dne tega meseca in poteče 31. dne pri-hodnjega meseca Vsaka občina ali posestnik, ki ima kako pritožbo naj se vsled gori omenjenega vladnega razglasa podá 9 tedaj traja 6 tednov. Zato zdaj pozor, gospodarji! Kakor se bode zdaj okraj ni cenilni komisiji, da ondi od referenta in postljalo našemu kmetijstvu, tako bode ležalo veliko let. iz cenilnih spiskov pozvé, v kateri vrstilni okraj Nobene države ni na svetu, da bi od svojih držav- je postavljena občina, v kateri razred (klas) po do- ljanov ne zahtevala davka; davki so veči del njenih broti (boniteti) so djani glavni del i (Hauptfláchen) dobodkov, da ž njimi poplačava mnogovrstne svoje njenih njiv, senožet, pašnikov, gozda itd., in na katero stroške. Eden teh davkov je tudi davek od zemljišč pod lag o se opirajo tarife. — Referent (to je, tišti go- (gruntov). spod iz okrajne komisije, ki je poročevalec o tej za- Kranjska dežela je bila po dosedanjem katastru o devi) je zato od vlade postavljen, da ljudém pové 9 kar zemljiskem dávku preobložena; to je znano sploh zvedeti hočejo, in jim vse pokaže na novi mapi. Treba je in zato si je deželni zbor Kranjski izprosil od presvit-lega cesarja milost, da je poslednja leta bilo nekoliko da 80 teh samici tednov ti gospodje celi predpisani čas v pi-da ljudje, ki pridejo od daleč, ne delajo pota davka odpisano posestnikom, z davkom posebno pre- zastonj. Ce se po teh pozvedbah najde 9 da obloženim. Ni tedaj čuda, da gospodarji naši zemljiškega davka željno pričakujejo polajšanja tež-kega svojega bremena. tarifa napačna, naj se pritoži potem pismeno po novi uravnavi kakor smo že gori rekli, da ima veljavo. 9 Je pa kaka tako # tarifah Drugo 9 1 ^J b u^ujcua. idilični , je to , VI«. OVÍ Da se to zgodi, naj presodijo zdaj posamesni go- na priliko, po kraji zdaj II. kar se kaže kot pogrešek v razglašenih pri njivah srednje cenitve da so bpođarji in cele občine in se poslužijo pripomoči, ki jim jo postava od 24. maja 1869 po poti pritožeb V. 9 III. 9 IV. ; druga drugi vzeta, previsoke. zdaj pa III., IV. ) } ponuja. Pritožba pa ni křič in vpitje z besedo da 99 ta Gospodarji! pazite dalje na tarifo vrtov, da ne bo previsoka in da se vsak košček zemlje, kjer otroci da v in ta tarifa je previsoka", ampak pritožba mora biti v okoli hiše skačejo, ne šteje za plodonosni vrt! pismu nar ej eni dokaz, kaj je napačno, kateri go- Pazite na tarifo nogradov! Podoba je, spodarski stroški niso od doneskov odšteti itd. Doka- okraji Kočevskem je tarifa prava; drugod so nogradi zati to pa tako, da doseže veljavo pri komisiji, pa ni srednjih vrst tako cenjeni, kakor da naj bi Kranjci tako lahko in potřebuje temeljite gospodarske vednosti, odvadili se vino piti. Pri cenitvi nogradov je treba v a tudi natančne vednosti dotične postave, — vsak skor račun vzeti stroške naprave nograda (Anlagekapital), i zato potřeboval izvedenca na svoji strani. Poduk po Časnikih ali knjigah se more gibati le bolj v s pio an i h slano in točo itd. Poglejmo okolico Novomeško opominih; vsacemu posebej ni mogoče je samo za-nj. gnoj, kako so nogradi razdelani po toči; i koliko stroškov bode povedati, kar treba za novo napravo, in kedaj pridejo še dohodki? Se ve, da se pravi, da pri vremenski škodi se odpiše dávek. Dobro! to je pravično, přidělal, tudi nima kaj plaćati. vsaj gospodar, ki ni nič mu uuuu u , -x »i» o« ▼ vj\j * "" 5 4 »j o v» , pa luui > b a & pusainesDi a a V K a davki, dokler poakodovani nograd zopet k moči pride? plačevalec in sicer tako zastran svojih, kakor zastran bodo Zoper vcenitvene podatke ali postavke se lahko pri Ai vprasanje je: ali se tožijo občin-e (soseske, srenje) in občínain ne pridru- — —j i--------- --- r-----j j ---— —j~ " " w • ~ v U4VUJW/ íakj pnuru- ali še več let zaporedoma odpisavali žene grajščrne, pa tudi vsak posamesni davka ^ m so 9 kakor v Podbrezji sami vinogradi, lim eliko škodo > ogradom v Podbrezj pa na ško posebno hud mraz. Skušnje starodavne ucijo, m tù še posebno ponatisnemo tož ba h (ugovorih) tako le pregledajo na drobno 37 Naj daj h 6 let gotovo saj enkrat pripeti taka škoda » da na Mlaki ves pridelek posmodi mraz i ko je memo f ki govori o tega v Podbrezji dobra letina Ker ta uirna ima elik Ko je vcenitev po čelem okraju ali vrstilnem od- imenovanih nogradov , zato se podp na poprečni donesek „U.V, J^ V^WiilW VU..U1 V/ÍW«JW r.OH.UWU V, V* ....... , ---- seku dokončana, naj okrajne komisije predsednik vce- zoper to, aa je čisti doneses občina pritoži 1 - - - nítvene podatke razglasi, enkrat tako, da vcenilni register za ves okraj ali vrstilni odsek odpre vsakemu na pregled, enkrat pa tako, da gradov pod Miako in v Podbrezji enako cenjen, ter prosi: Naj si. okrajna cenilna komisija donesek gori pod k registra za graj ščino niku z opominom žiti pri okraj ni komisi j bč poslj in 3 prepisek od tega .ko samostojno dotičnemu županu in grajščinskemu zastop- zoper vcenitev lahko prito pisanih ogradov v pravo razmero staví Občina Jezerska 15. maja 1870 9 župan se Ako pa ima kak posamezen gospodar tako pritožbo t v od tih ted u pan naj precej o vcenilni register přišel začel. od tistega prestopnem roku (brištu) naj jo naredi tudi enako tako na cenilno komisij 9 ko je ta dop oČitno po celi občini 9 přišel da na Lia županijo , ivatcia jyj pn»uiuui uiuvujvui j»• * « tudi s samo besedo se sme gospodar pritožiti pri županu, katera jo predloži omenjeni komisij ali Pa .Ie 9 in da se je za pritožbe ki pritožbo zapiše pisnik in jo potem izroČÍ komisij 0 zatiranja pleveia. Spisal Ft. Kuralt. BP I (Konec.) V raspravi pleveia sploh naj omenim samo eno pie-velsko rastlino, katera je polju že sila veliko škode naredila in je zato vsakemu poljedelcu znana, in ta je predenica (Flachsseide, Cuscutta europaea). Kako pa pride la škodljivka v deteljo, grah, gra- šico, ali pa v lan ? Poljodelec sam jo prinese, pomešano z drugim zrnom, ali jo pa pripelje na njivo v gnoji, in tako si jo sam zaseje. Zrnje predenice je trikrat drobnejše od deteljnega, je iste barvě in obdrži več let moô kalilno. Kot rastlina samo toliko časa iz zemlje živež dobiva, dokler ne doseže nobene druge rastline. Ko je pa v svoji rasti to dosegla, potem je ta rastlina njena hrana, od ene rastline do druge se razprostira in eno za drugo zapleta. Mnogo se je že poskušalo, kako bi se predenica zatrla; al večidel bilo je vse zastonj. Žveplena kislina, kuhinjska sol, klornatrium, res da pokončavajo prede-nico; al ta sredstva škodujejo kasneje tudi drugim rast-linam. Ako se predenica zapazi pri enoletnih rastlinah, n. pr. pri lanu, grahu ali pa grašici, naj se nemudoma predenica s temi rastlinami vred iz ruje in požge. To se mora na vseh mestih storiti, kjerkoli se predenica zapazi. Le tako je mogoče, da se hitro razvijanje predenice ustavi. Ako se pa pokaže predenica v de tel ji, naj se ona města hitro pokosé, in vse skupaj sožge. Ponovi naj se to vsakokrat in povsod, kjer se predenica pokaže, Jsar se že lahko meseca velikega travna (maja) vidi. Čem přeje se to naredi, tem boljse je, kajti čez poletje počne cvesti, in tako se potem zopet na novo sama zaseje. Na prazna města vseje naj se potem Turska detelja (Esparsette), ker nje se predenica ne prime tako rada, kakor pa drugih rastlin. Glavno in najboljše sredstvo pa je to, da se čisto seme vseje. Dragi gospodarji, oskrbite si zmirom Čisto zrnje za setev; ako ga nimate sami, kupite ga rajsi, če tudi nekoliko dražeje. Le tako Vam bo inogoče vbraniti se predenice, katera je prav volk na polju. rodlične stvari. Le pametno, da si pri kužnih boleznih već ne škodujemo, kakor koristimo! 4 . „Slišali so zvoniti, pa ne vedó, kjeinkaj" — tako se res sme dandanes reči od nekaterih ljudi, ki si smra* dijo stanovanja s klorovim apnom ali karbolovo kiel i no — brez potrebe, mislé, da * tem smradom od-ženó koze, kolero in vsako drugo kužno bolezen. Noč in dan živijo nekateri v tacih osmrajenih izbah, da jih glava bolí, smrad se jim na pljuča vlega itd., al vse to trpijo — naj nam nikakor ne zamerijo, da naravnost rečemo — prav po nevednosti lastni ali nevednosti tistih, ki jim kaj tacega priporočajo. Dolžnost nam je tedaj, jim to stvar razjasniti. Noben zdravnik ne more tajiti velike moči karbo-love kisline (kreosota premogovega, Steinkohlenkreosot), klora, klorovega apna, železnega vitrijola, žveplene kisline in še drugih kislin več do tega, da pokončajo kužni ne, ki se narejajo pri nekaterih boleznih človeških in živinskih, in vsak izveden zdravnik vé, da podnebni zrak, prav po kislicu (Sauerstoff) svojem, je prvi čistivec okuženih stvari, kateremu si le oginj v svoji še veči moči primerjati more. Al kedaj in kako so karbol, klor in druge kisline na pravem svojem mestu? — to je treba vedeti. Naj zatega del to reč našim bralcem razložimo. Kužnine so mnogovrstne, vendar se naposled delijo v dve vrsti. Ene so namreč take, ki so privezane na snovo (materijo), ki je kužna, in se ne širijo 1)0 zraku dalje, ampak le po do tik i ž njo. Tako sifi-itičen člověk (ali po naše člověk, ki ima francoze) ne bode okužil druzega, ki ž njim v isti izbi prebiva ; tudi ste kl ega psa se ni od blizo ali daleč bati, če le ne popade ali da kužnina steklinska ne pride s kako odr-tino ali rano člověkovo ali živalno v dotiko. — So pa kužnine druge, ki člověka ali živino že okužijo, če se je tudi ne dotakne, ker po sapi (zraku) dobi kužnino v se, in okuži se tudi včasih, če je natura njegova podvrže na taki bolezni, ako kužnino kak drug zdrav člověk prinese na svoji obleki (volnati, svilni ali drugi) do njega; v to vrsto spada kužnina kóz in nekaterin druzih kožnih izpuščajev, tifusa s petehijami, Turska človeška in goveja kuga itd. Kužnino tacih bolezen pokončavajo gori imenovani klor, karbol itd., in so zato nepřecení jive vred-nosti. Al — to treba dobro si zapomniti — kužnina mora na tistem mestu biti, kjer jo ta sredstva imajo pokončati. Zato se čistijo take izbe, kjer je, na priliko, ko za vi člověk bolan ležal ali kjer je umri, — zato se čedi peril o, ki ga je tak člověk rabil, in potrebno je, da ga peró posebne perice, ki ne peró druzega; zato tudi se vliva železni vitrijol v stra-nišča, da se jim smrad vzame itd. itd. Tù povsod ie kužnina raztresena bolj ali manj, in zdatnega čiščila je po imenovanih sredstvih potreba. Tudi bi bilo dobro, da bi se ljudje, ki so bili pri takem bolniku, zdravniki in duhovni, prekadili vsaj svojo površno obleko, kedar gredó od bolnika k zdravim. To vse je prav in potrebno, da se ne zanese kužnina od kraja v kraj. Zato pa je tudi ukaz popolnoma opravičen, da take mrliče brž iz hiše prenesó v mrliš-nice, da ne širijo še več kužnine v hiši; zato je tudi prav, da se take sobe ali tudi cele hiše zapró, da iz nje ne hodijo ljudje ven in ne hodijo drugi ljudje noter. To je sicer oštra reč, al opravičena je in potrebna, in ni bilo ne neumno, da so nekdaj — v svarilo ljudem — gosposke dale črno tablo obesti na hišo, kjer je bil bolnik s črnimi kozami. Kakor pa je vse to pametno in potrebno, tako neumno je to, da si nekateri sicer pametni ljudje, polni strahú, da bi se jih kozé ali druge kužnine ne lotile, v svoje navadno stanovanje, kjer ni sledů ne tirú od kóz ali druge bolezni, postavijo klorovo apno ali karbolovo kislino in noč in dan v zdrava svoja pljuča sopejo ta smrad, ali da tudi v nekaterih štacunah imajo te smrdljive reci razpostavljene, da zdrav člověk, ki stopi v ta smradlišča, kar bežati mora! In tako se je s kuž-nimi kozami res k nam pritepla kuga neumnosti, da marsikdo, zapeljan po švindelnu nekaterih trgovcev, ki na prodaj ponujajo karbolne miškulance in klorove preparate, okužen samega strahú, noč in dan diha v svoji sobi nezdrav smrad, ki ga delata klor in karbol. Cisti zrak snaži in čedi najbolje naše stanovanje, — njemu odprite duri in okna prav na široko vsak dan enkrat ali dvakrat pozimi, — dobro je tudi, oginj napraviti z brinjevim lesom pa že v kuhinji, in ko se je dim odkadil in brez dima les gorí, oginj ta nesti v izbo, ki požgé vso nesnago in stanovanje čisti. Kdor pa more, naj si napravi v svoji sobi peč tako, ki se od znotraj (v sobi) kuri; take peč! vlečejo nečisti zrak iz sobe ven in Škoda da se take peči ne cenijo po svoji veliki zvezkih. zrak v njej. društvo je začelo , izdajati svojo m Talijo U v zaporednih vrednosti tako, kakor jo zaslužijo. Vse to pa, kar smo zdaj obširnejse na kratko tako-le reči: povedali, se dá prvem predsedniku, gosp. Levstiku, vé zgo dovina dramatičnega društva le toliko povedati ni bilo skor v nobeno odborovo sejo in da } da ga Če je kaž ní na kóz ali kake druge nalezljive bo- cenljivi marljivosti gosp. J. No Ilija gré zasluga nepředa y lezni v kaki izbi ali kakem drugem prostoru, ali v pe rilu ali kaki drugi obleki, tam naj se rabi karbol f komaj rojeno mlado društvo ni zopet zaspalo. Vsled tega pri občnem zboru gosp. Lev s tik, ki se še zbora klor itd., ker imata moč v sebi, pokončati kuž- vdeležil nil, ni bil več voljen in přišel je na njegovo Kjer pa kužnine ni, je škodljivo smradití mesto gosp. Grasse Ili. Tudi odbor se je premenil in ni no. take prostore s karbolom ali klorom, namesti čisti volile so se va-nj moči, katere so bile zmožné svojega zrak vsak dan va-nje spuščati. Kako, da hočete s posla, pa so imele tudi veselje do delovanja. Odbor je Kako karbolom pregnati kozé iz sobe svoje, ki jih v sobi imel zdaj pogostoma seje, pripravljale, prebirale in pře- ni? Ali jim mar hočete morebiti zabraniti vhod v sobo? sojevale so se društvu izročene igre, osnovaîa se je Smešno! Kdor se kóz boji, naj ne hodi okoli med dramatična šola; njeno vodstvo je blagodušno prevzela ljudini, da še mui oc ivu/i KJyJ j i , uaj ut» uviui uauit uíuu uiaiuauuua o u i a j iijouy Yuuoivy jo uiaguuuouu ne bode jih naležel drugod in jih potem izvrstna deklamatorica in v dramatiki izvedena gospá prinesel v nedolžno svojo sobo, katero trpinči Kornelija Solmaj erj eva, in tako je bilo društvo kmalu vstanu, brez strahu poštene kritike, pokazati se na javnem odru deželnega našega gledišča. Deželni s smradljivim karbolom. Nasproti bojažljivim ljudém pa, ki v mnogovrstnih 8mradovih panaceje pred kozami iščejo, so pa drugi, ki zbor mu je naklonil nekoliko denarne podpore. In tako »e > vsaj vse ni res, da bi bile kozé nalez je društvo jelo se Sravijo : jive; glejte zdravnike in duhovne, ki hodijo vsak dan kozavim, pa ne zbolijo misel res nekaj za se ; razcvetati; skušalo se je v mnogovrst nih predstavah prav srečno, obČinstvo se je hvaležno ska Na prvi pogled ima ta zovalo za tako marljivost z obilim obiskovanjem sloven- znanstveno ogledana je skih večerov in nepristranska kritika je v javnih listih stvar vsa drugač. Prvič je to, da imajo zdravniki in pripoznavala s spodbudljivo pohvalo vodstvo in igralce. duhovniki pač večidel cepljene kozé, in tacih se ne Blagajnik je zato primejo tako lahko prave; drugič možje mogel zadovoljnega srca poročati y ki svoje občnemu zboru, da ja stan društva ugoden, da stroŠki, življenje prostovoljno žrtujejo svojemu pokliču, nimajo dasiravno veliki, ne presegajo nič strahú v sebi pred boleznijo , in tacih se bolezen manjkljej jako majhen. 1 • . 1 . . • t w> • t 11 1 All 1 • dohodkov, ali da je pn- tudi ne prime rada > tretjič pa je to y da bolezen naleze le tak, čegar natura je podvržena oni bolezni 9 dru- gač ne; kdor nima nagnjenosti (dispozicije) do bo- venski" duh jel zavidljivo Al kmalu se vgnjezdi črv v priljubljeno domačo napravo. Přisel je namreč čas, ko je tišti „tnladoslo- lezni 9 delà naj y kar hoce , ne bode je naležel. To se ravno prav oČitno vidi pri kozah satnih ; poznamo otroke in tudi odrašene, katerim so se dvakrat, trikrat cepile kozé, a niso se jih prijele gledati vse, kar je pred njim zidala sloga, pridnost in trud za narod vnetih nesebičnih delalnih moči, ki so na tihem delovale in ne po časnikih razbobnovale, kar so izgotovile ; pri s ic — in zakaj ne? Morebiti ni nesrecni časjjovuu^uu^uja »u m a<»iw«. J aurtj ^uoiuvuuu uiati uiuvciiija ^ ua ju ucprcuc in predeial že čez 30 iger večifa in: manjših, dramatič- Skodujejo, kjer koli le morejo? 0 • nemu društvu vložil v žaloigra Sad modêrnih zavodov h iger: „Očetova kletev" dejanjih , - „Sirota" , resna igra v v << , resna igra v delih ; )9 delih Bla 9 f • « % Politične »tvari. J I zen , směsná igra v zgodovinska igra v delih delih nica" v 2 delih, z namenom in f) i dalj naj Francozi v Kamniku" tudi opereto „ i arov Kako f aaj ui 86 kakemu kompo nistu izročila, če je tekst njen za kompozicijo pripraven Vse te igre, pregledane po prejšnjih odbornikib, Bismark, sovražnik kristjanske vere* niso bile za gledališke j,smeti" pripoznane in posebno hva ena je ljudstva svojim očitnim bila prva, ki slika naravno zdaj pa jih pÍ8atelj em našega > kateri noče dati protnikom v presojevanje, nazaj vzel t naprej vedé, da jih zavržejo kot „strašansko slabe" ker pridejo iz njegovega peresa; ne izroči jih zato leta 1849 mislil iu govoril o vcrskih zadevah. • à t • J" • # « r Bilo je 15. novembra leta 1849, ko je sedanji knez Bismark, takrat le še pl. Bismark, v Praskem deželnem zboru pobij al náčrt postave ci v i ln ega zakona. Za-nimivo utegne biti našim bralcem, zvedeti iz njegovega govora glavne točke, tako le se glaseče: morem verjeti, da bila bi naloga postavo Ne tedaj več dram, društvu, dokler je edanj odbor Po vsem tem pa vprašamo : s kako pravico pridržuj odbor obcinstvu igre, katere bi po vsem, kar se sliši delati na to 7 to, kar je ljudstvu sveto. MarveČ — če postavodajstvo boče ljudstvu učenik in voditelj biti — mora zvesta naloga njegova biti. daj stvu, prezirati je moja misel ta, da o jih 7 goto 1Z- delki pisatelj bolj dopadle obcinstvu, kakor puhli G^rmonikove ali prestavljalcev Zelez t da se življenje ljudstva v vseh raz nikarj vrste? Ce se bo čakalo, da bo kak korifej „mladoslovenskega pioaicipiva i*<»j o j j i o a, i y li ou«) uv/ Metuzalemove starosti. Dolgi jezik in široka usta niso u pisatelj st va kaj pisal treba bo še nikoli ničesa vstvarila Ko deželni zbor Kranjski razpisal nagrade za slovenske gledališke igre, misliti se merah trdno opira na palico vere in blagoslove njene, — ne pa, da bi to palico kot nepotrebno pritik-lino svojega življenja po vladnem ukazu od sebe vrglo in tako s poštovanje cerkve in verskih naprav spodkopalo tam, kjer je to spoštovanje v življenji ljudstva ffloboke korenine Doernalo. in to v takem času. ko je smelo no ! zdaj bodo Stritarji e tutti quanti nek Zoričani" vsuli cele kupe svojih del na drama da n j i tično polje, ne zato, da bi vgrabili nekçliko desetakov, stvu 3 tem, da rekó ampak zato, da bi kot „ &ioboke korenine pognaio, in to v takem času, se je ljudém, ki nobene vere nimajo (Freigeister), pa se „omikane" (gebildet) imenujejo , posrećilo , svojo neôi-murnost do vsake pozitivne vere cepiti v srca občin velikani" dramatičnoga Parnasa da resili čast slovenske Muze in drugim ,,bornim" slo skim pisateljem kazali, kako se pišejo gledališke igre zmotili smo se! No bed teh vitezov se ni pal prikazati v dramatičnem turniru. Se ve lahko pisariti zabavljive y sonetteu in dokazovati bil P neumen 7 ker se ni Pa tudi občinstvo je zgubilo pisal P 7 da je da je oštri bajonet stoji med hu-dodelnimi strastmi in mirnim ljudstvom in da vojska vseh proti vsem res ni prazna Če se ljudstvu ena njegovih starodavnih kri-stijanskih glavnih pravic za drugo jemlje pravica vladanemu biti od kristijanskib svojih viših pastirjev 7 e do društva tako odborsko večino. Dokaz temu so nekatere predst pri katerih bi člověk po praznih prostorih prav lahko plesal. Vse sloní na gosp. Noll i-je vi h ramah, ki bi moral res pravi Atlant biti, da bi bil ta- dožíveti pravica svojim otrokom v šo lah , v katere pošiljati otroke, in katere zdrževati je doižnost kristijanskih starišev, zavarovati kristijansko izrejo, — pravica, po kristijanskem običaji in po svoji veri v zakon stopiti brez odvisnosti od konsti-tucijonalnih ceremonij, tedaj po vsem tein upam vendar kemu bremenu zmirom kos. In oni odborniki, namesti da bi ga podpírali v težavnem njegovem poslu, zabavljajo V se to da se bode norčava ladija časa razbila na skali kristijanske cerkve, kajti še priďno po svojih časnikih čez igre, predstave^ in njega, f da ni jih sram 7 celo kati pri predstavah. Ce so igre same po sebi slabe, zakaj odborniki tega poprej ne vedó in ne zabranijo predstave? V časniku potem se vsesti na visocega stoji v ljudstvu vera na razodeto besedo Božjo trdneje kakor vero na izveličavno moč kakoršnega koli paragrafa ustave naše Tako je govoril Bismark leta 1849. Takrat se << za parado" po Zarnikovi me ) ve da Je bil todi, to, gospoda, ni skrb za doroačo reČ Tako. se vé ; 3 more geslo, predovati, čeravno je ,,napredekť da društvo vaše lažnj kakor so dr. Zarnik, J u r č i č, L e v s t i k i preprost Prusk žlahčič, danes je knez in nemškega cesarstva kancelář. Vendar mislimo, da mu te njegove lastne besede iz in će se večina sedanjih odbornikov vidi da J0 dan- 7 i njak i. dr ne odpovedó emu ) dr društvu pogubnemu poslovanju, bomo v krátkém času šli za pogrebom dru štvu, in tem odbornikom bo pripadala zasluga, da so ga pokopali, kakor so pokopali že marsikaj narodu ko- ristnega. To 8pregovoriti zdelo se nam je ravno zdaj po- vidimo, kako slabo so obiskovane večidel leta 1849 šumijo včasih po ušesih, vsaj ..v.., danes prav on tišti, ki „norČavo ladijo sedanjega časať žene na skalo katoliške vere ! Za Bogamilega! to so vam značaji, da je sramota! to so vam izdaj alci samega sebe! — to so vam politični petelini, ki se sučejo zdaj sem zdaj tje, kakor jih strast suče! Kar je trdil kot mož zrele pa meti 7 to zatajuje zdaj šepasti starec 7 ki trebno i ko že s toj i v grobu! z eno nogo slovenske predst in je „Slov. Narod" še tako pre 7 čitati deželnemu odboru, da namesti držen bil představ ni dovolil jih 6 na mesec dni dram, društvu Dober kos slabega vspeha pripada nemarnosti teh od Lepoznanske stvari. bornikov, ki so se dali voliti zarad ) ^ČárStl ' 'j pa se ne zmenijo dalje za društvo, menda zarad tega ne, ker od-borstvo — nic ne nese. „Dramatično društvo", osnovano ob času. ko n mladi" petelini peli po strehah, ima brez toraj kar dvoma velike zasluge o zbujenji narodnega duba, nimajo „mladiči" nikakoršne pravice vgonobiti ga i Dvojni sveti večer. Novelica, po E. svobodno posael Josip Levičnik (Konec.) V. tem hipu potrka nekdo na okno. Oče hiti tje po vsem rečenem nameravajo. Kaj neki jim je storila odpre mala v okno vdelana vratica, m na neko v izbi nerazumljeno vprašanje odgovori:. „Da, to sem jaz; «apovêdite?" Minka si molčé obriše solzne oči, in pogleda bol) na blizo pokazane pastirske kipiće. Al kaj vidi? Edea Bodite tako prijazni, mi odpreti; imam neko spo- nesel je v rokah malo zlato pilić drug pa je čes ročilo do Vas" — odgovori neki miloglasni ženskini glas. ramo imel v kolobarček zvito vrvico iz zlate strune Kot ostrobrušen nož přesune ta pogled Minkino srce Oče zapre malo okence, ter hiti v vežo, da bi odprl duri; memogredé pa reče >y z svojo kremžo ; nekdo pride. Minka! zdaj pa le prijenjaj in kri jej zažene zagorelo rudečico v lica. Ko u Jokati ne smela bi se milovanja vredna deklica, ki gled pa po še tretjega pastirčka, ki je imel malo krošnj je bila zavzeta neizrekljivih srčnih stisk in britkosti ! denča v zlatem okvircu sa plaha tresla se je enako drobni šibici ob valovih na ramah, vidi, da nosi na njih fotografijo zalega mla dereče reke, kajti druzega ni mislila, nego to 9 da je moči, nezavednost vati J° pade, in 9 pristjéni Smoláč zopet poslal kako moro z novim neslanim 8poročilom. Med tem je 8 srČnimi besedami vtolažiti. mati poskušala, Minko skoči Minik ko strežaj odvrže klobuk in plašč tem hipu zapustijo deklico ravno se jame zgrude- , nagloma pri- i ter s presrčnim klicem: „Minika, moja prisrćna /iiiixii ucocuauii TiuiaAiut nekdanji jetnik, i v otu i um uaujc Kmalu bil je oče zopet v sobi ; ž njim stopila pa zapora, zdaj pa pomilosteni plemenitnik stisne jo v svoje naročj rešen po roki Bil je on djetničarjeve Minike 9 X»UJ»IM jv vwv » WV»" j « «.VJ/..VP f- AIMJ/UIU, ««»J J/VUJJlUđlVUl tv Ui VU1IU10, (VI J6 là UlAtClJ^ je tudi skoz duri okusno opravljena, zimskega mraza z svojo vred hotel veselo obletnico napraviti nadjetnićar materjo dragocenim kožuhom dobro obvarovana gospá. Sprem-Ijeval jo je njen strežaj, zavit v dolg plašč. je vi družini, ki je zarad njega v nesrećo prišla 99 jvr j v, «JVU ««..v . r*----. — ~ — Vaši blagi hčerki veljá prav za prav moje no- reče: „Predrag Primši zdaj nježno-belo desno roko Minkino živahno cojšno obiskanje najdem pri domu?" „Tukaj-le je* pol tamni kotiček ob svojo mater. spregovori zdaj gospá; - moja mati, gledite, to je tista ročica ki mi je nocoj pred letom přinesla najdražj dar » ; odgovori začuđeno oče ter kaže v kjer jer je stala Minka, naslonjena odj rešitve iz strahovite temé živega groba a Gospá prime molčé deklico za roko, obrne se starišem, ter pravi oče. „Pridi bliže, Minka!" mojega edineg sina 9) 9 Smem položiti to ročico v roko ki se je ravnokar vrnil iz dalj veleva nekako osupnjeni Amerike na dom , in ima v last vzeti velika posestva t w i # «i t * » _____r pobešenim pogledom se hčerka primikuje, mater moja? Sme prijeti nasprotno Minkina roka njegovo, ne rahlo z roko za seboj potegnivši. Gospá s pozornim da bo odslej držala za vselej nekdanjega beg oČe8om pregleduje zali šibki život in lepo bledo obličje spustila ga nikoli več od sebe , ter navezala si ga po 1 li« w « r • i 1» • • 1 . • T" T • • • « i ^ . . O 4 deklice ter reče : „Minka, kakor je videti, Vi nocoj vezi sv. zakona v vedno posestvo in last?" íTfltn tn?" So T7& da vé, blagorodna gospáfu „Se ve, se U^HUl^, l^X „WIUAO, JV, »IUV nimate veselega svetega večera. Kako to?' Minka, ki je kot marljiva in jako umetna vezilja poznala mnogo imenittih gospá po městu, ter od njih Minka zdaj odvrne osup njeni oče ; „se vé, da v vse srčno rad dovolim ; nai ga ima zato tudi pogosto iskana in obilno z naročili poČislana bila, mislila je, da jo tudi ta išče v zadevi kakega delà; slov naj jima bode 9 in naj ga trdno drží on, kakor malo kdo, držal dano besedo i 8a.J Je tudi u Božji blago- enacega mnenja sta bila tudi oče in mati. Predno ven- dar deklica na ogovor imenitne gospé odgovoriti more, radosti In praznovali so skupaj sveti večer v neskončni k je ne popiše nobeno peró. In štiri tedne po že se vtakne oče vmes, povzame besedo, ter naglo reče: tem postala je Minka presrećna sopruga bogatega Milo8tljiva gospá! * * ravno obravnamo, naj bi se omožila miča j,xuuuoujiva lavijw uui <* v uauiu, unj ui ov, umuč...«, ULUU» U— , in Oni , 1S.I JU USCUHO pOZHajO, praVlJO , (ia in vzela si v zakon nekega vrlega, premožnega pošte- živita v krogu svojih otrok tako srečno , da se o nju ki ju osebno poznajo, pravno 4 O da nj ak a ; brani se zoper to z rokami in nogami Je to modro?" Deklica se ozre zdaj na ptujko, in le ta vidi trepe-tati v njenih živožarečih očéh svitlo se bliščečo solzico. Kot rahločutna gospá prezrla je besede nadjetničarjeve, zakonu po pravici řeči sme, da je sklenj bil v raji Naši dopisi v pristopi bliže, prime deklico za roke in pravi: 99 Stopite , dobro dete; povelje imam, izročiti Vam mal bo- bliže žiČen dárek." Pri teh besedah pomigne strežaju pri poslednjih besedah gospé vzel izpod plašča malo ki je Zelcznikov 29. jan. (LetoŠnja zima) tukajšnjim krajem zeló slabo služi. Stanujočimi med visocimi go-rami nam je o tem času sneg potreben, da se more do- vazevati polikano skrinjico posebno umetnega delà, postavil jo vinska klaj glj ruda itd y lesnina za kurj m kup na mizo, potem pa stopil zopet za duri. bilo sicer snega padlo kakih v ravnino. Okoli sv. treh kralj 9 do Minka je viděla, da v městu je neko društvo pie- ker je bilo precej mrzlo so se «.»v j/i^v/vj uii&i v» , ou oc 1 j U d j C iicuieguma» pu menitih gospá, ki so si postavile nalogo, vsako leto na přijeli dovaževanja zgoraj omenjenih stvari. Pa kaj sv. večer odlično marljive deklice obdarovati z malimi ker je trpelo to le kakih 10 dni* božičnimi darovi; tudi to jej je bilo znano, da so po- tegnil zopet jug, in bolj veliki slani kot snegu podob prstov visoko ; zi- je in neutegoma po sv. Antonu 9 po samesne družbenice pogostoma oddajale take darove bela zemeljska odeja zginila je kot kafra. Včeraj zju lastnoročno dotičnim deklicam. Akoravno je nocoj že traj jelo je bilo zopet snežiti tako, da smo mislili toliko grenkega pretrpela in toliko vročih solzá preto- se bo 9 Čila ganile da gredé nasulo do kolena visoko snega; kmalu so jo vendar besede ptuje gospé nekako prijetno zatem pa zabuči tako strašansk veter, kakoršneg in rodile jej v srcu neko radostno čut. že AI ne- poma odpre se ona na vse štiri straní, in sprelepe male jaslice jako dragocenega in umetnega delà pokazale so da ni še kake veče škode napravil zdrapane tako 9 m več let ne pomnimo. Člověka je bilo res prav groza nadjanemu veselju imelo je slediti še vse kaj druzega. take sile. Celi dan in tudi skor celo nocojšno noč div- ■ I II ~měěě ' mm ' ' fer ■ ~ ■ ~ ' ■ i | i Strehe jasuuc jao.u uraguceiicg» iu umcmega ucia ^u^a^aic ©u so pa razdrapane tako, da bodo imeli dotični rokodelci se pred očmi osupnjenih nadjetničarjevih. Mati z glasnim s popravljanjem dovolj delà in precej zaslužka. Ta píá Gospá pritisne neki gumbiček v pokrovcu skrinjice, hi- jal je s tako močjo, da so se kar poslopja tresla poma odpre se ona na vse štiri strani, in sprelepe male le čudo, da ni še kake veče škode napravil.*) zaČudenjem razodene svoje veselje; Minka gospó začuđeno pogleduje, pa ne more je spoznati. " solzno oko tega krivo? Je njeno * Stopite bliže, ljubi otrok !" reče jej in Naj* opomním tu (kar smo že večkrat zapazili), da naši kraji so z jadranskim morjem oziroma vetrom v nekako Čudoviti zvezi. Spominjamo se, da kedar je bila pri nas kaka oglejte si dobro te le tri pastirčke, ki nesó mladému taka sila, čulo se je tudi kmalu za tem o morskih nesrečah, Jezušku svoje darove". Bog bi hotel, da bi se to pot to ne vresniČilo! Pis. / pa je odmedel zjutraj padli sneg. Brž ko ne nam zima popřej. Da je Kramar plačal 5 gold, kazni za vinotok, ^H A ^H M m J « ^^^ * ^Kk ÉM ® M Si ^Hl řl! ' -HL Mri -A- ne bo prizanesla; al bati se je, da bi nam takrat ne nagajala, ko bi potřebovali že gorke pomladi. da Drug se je je resnica; soseskino kaso. al tudi to je resnica, da ta denár je šel v sari, o tem mi ni treba nič odgovarjati následek dolge in velike suše je pa tudi ta več studencev in vodnjakovposušilo, kar je o tem času sama c. k. deželna sodnijaT in za naše studenčnate gorjanske kraje res zeló redka žal za novce, ki so jih potrošili prikazen. Edino dobro, s čemur se moremo pohvaliti í Kar „Narodovec" o „puntu" pi- y , — govorila je da jim je zdaj da bi me bili podko- Vem je to, da nas je Bog dozdaj obvaroval nenavadnih bo pali, in zato zlivajo na me žolč v umazaném „Národu* i lezen, katere drugje tako nemilo gospodarijo. y da nam milostno prizanesel tudi še za naprej 8eljevati moremo besed Slomšekovih : „Zdravo telo Naj se zve boljše blago. t a naj- Novega mesta febr. Jos. Levičnik. Nemila smrt nam je vzela zopet marljivega in vnetega rodoljuba: V četrtek 29. dne t. m. popoludne je umri v Toplicah kaplan v pokoji, g. Franjo Z ami da za kozami. Bil je ranjki eden naših najvernejših, najdelavnejih in blag mož, žrtvoljubnih domorodcev. Britka, res nenadomestljiva kojemu > s tem tudi naš „narodni dom zguba je zadela je bil eden najvećih podpornikov, kaj ti podpiral ga ni samo denarno, nego tudi z delom. Sam je nakupil ves lés za strešje „narodnega doma", ter potem, ko se je strešje v Toplicah sestavljalo, sam preskrbel tesarje ter nadziral in vodil vse delo. *) Al tudi za svoje farane se je kljubu dolgi bolehnosti vedno trudil. počiva t Naj v miru Vizmarjev 30. jan Ker ima „Slov. Narod" kakor stekla zver navado, da poštene ljudi po krivici napada se e v štev. 22. tudi v mene zaletel. že toliko skusil, kakor jaz , strpi tudi lahko da Kdor je 77 napade njimi z Narodovcev" in se jih še le v čast šteje stopi v vrsto dr. Bleiweisa, dr. Coste, Hohenwarta in mnogo druzih, ki jih domovina naša med svoje najzve* stejše prijatelje šteje. Tišti kovačnici pa blizo Save, ki je skovala pisarijo v 22. listu, naj naj pred povem, da Posanner sem srenjske tlake že do grla sit. Ranjki me je že v 22. letu moje starosti leta 1842 za rihtarja postavil; da sem od tistega časa, ko sem pozneje na-me*tovaí rajncega Severja, ko je šel leta 1848 na Dunaj za državnega po-;lanca, in je namesti Gašp. Zihería, ki je bil zarad nekega pregreška od županstva odstavljen, okrajni glavar Pajik mene za župana postavil, potem pa za župana pri volitvi izvoljen bil, imel veliko truda in mnoge britkosti, to mi bo vsak rad verjel 7 kdor ve 7 kako težavno je vsem soseščanom vstreči. ker še Bog sam ne more vstreči vsem ljudém. Že izprva je bilraz-por zarad županstva ; celó od ministerstva so nekateri zahtevali, naj Ziherla posadi na „tron županski", ali ni • • jim obveijalo. Ko mur znano ; sem pretekla leta imel pri nas vkvartirati da brez števila vojakov 7 da smo let imeli topničarje s konji 7 da sem zoper čez trmo nekaterih sosešČanov veliko Vižmarsko puščobo (gmajno) na korist njim razdelil, da je zdaj rodoviten svet. — da sem se pri pogorišu naše vaši veliko trudil 7 da so nam si. deželni odbor in rodoljubi nasi z zdat-nimi denarji na pomoč prihiteli, — da sem z velikimi težavami se bori I, da sem naredil cesto do železnice vse to in še več druzega je pac živa priča 7 da ; moje županovanje ni bilo na rožicah postláno, jaz pa z dobro vestjo rečem, da sem zmirom storil svojo dolžnost in zato se večkrat ustaviti moral Kar „Narodovec" napacnim zahtevam. kvasi od plan o v za zidanja po po-gorišču, so čenče, ki jih v sramoto stavi prost pogled, kakošna je naša vas in cesta zdaj in kako je bilo to al kaj morem jaz za to, da je sl. sodnija po pravici sodbo izrekla! Če imate pogum , primite deželno sod- njjo, " I gim pa 8 dni kazni prisodila. da ni pravično sodila, ko 7 je enemu večih 14, dru- Da pa v našem cesar- stvu župana ni tako mogočnega kakor je St. Vidški je iz tega razvidno, da v w w v. b ~ o^v^UL JV. flUOftl, njegovi občini po bajtah brez ovira točijo žganje, da se v krčmah brez dovoljenja čez uro dobi pijača in godba! „Narodovec"! ali ni to svoboda angeljska? In čez tacega župana tožiš in polovico svojega lista popišeš! Kdor ima dobro vest At* delà J V^MI iiotw • AAUV& luia KJLVJ KJ l \J Y ^OW y (Íál na prid svoji občini, lahko spi vkljub psovanju nasprotnemu Belokranjskega 1. sveč. („Tagblatt" in pa nesreča Koprivniskega župana.) Zadnjič sem sporočil, da Ko-privniški župan na Kočevskem že sam sv. zakramente delí ter da je bii lastnemu otroku Janez krstnik. blatt", kakor je bilo pričakovati, se 17 Tag- Je s tem „viteškim* činom svojega vernega sinkota prav širokoustno poba-, pri tej priliki pa brez dokazov po svoji navadi trn v pêti. Danes pa stan, ki mu naj huji hal ometal ves oni naj še to pristavimo, da je ravno temu „purgelmojstru" te dni otrok pri treh letih uto nil. Svet je jako rado-veden, če bode tudi tega sam po kop al, kakor je unega sam krs til. Ljudje se nad to nesrečo jako spo-gledujejo, in si marsikaj po pravici na ušesa šepstajo. Vsakako pa mu je to oóiten migljej, da se s svetimi rečmi ni norčevati in da Bog nikomur nič dolžan ne ostane! Ljubljane. (Iz odborové seje družbe kmet ij she 7 pri kateri sta, ker so se obravnavale drž a- dne t. m.) vopodporne zadeve, bila pričujoča deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in vládni zastopnik vitez Roth i poročamo danes zarad malo prostora le sledeče : Od Trpina v RateČah se kupijo ovni in ovce, in od Malavašiča v Butanjevasi 3 ovni čiste Jezerske krvi > da se podelijo dotičnim prošnjikom; pri trgovcu Kringlu v Vratislavi se naroči 65 tón (po 4 mernike) najíepšega izvirnega Ruskega lanú, ker ga je pri odboru že naročenih 24(3 mernikov, — veselo znamenje, da naši kmetje cenijo veliko vrednost tega semena na poročilo župana g. Ložarja, da je njegov plemenni bik že pretežak za kraje Trzinske okolice, kojih je 254 vbrejil, ga bode družbini odbornik pred ogledal; za 100 gold, se naroči novih panjev, 100 gold, pa obrne za denarno podporo učiteljem in drugim čebelar- j e m HÉÉ| * 7 ki bodo za to prosili ; zarad s vilo r ej ske nice podpore naj se vpraša vodstvo Slapške šole in podruž- ; — poročilo upravnika družbe kmetijske gosp. Vodeta v Dolskem, da se je m la til ni ca za majhno od-skodovanje kmetom izposojevala, je bilo s pohvalo na znanje vzeto. (Dalje prihodnjič.) (Iz seje deželnega odbora 30. jan.) sklepa sl. deželnega zbora od 13. januarija t. roči prošnja sl. ministerstvu za državno podporo smislu se iz- za prebivalce Novomeškega in Krškega okraja po toči in nevihti hudo poškodovanim. nišnice 7 Vodstvu bol tukajšnje se naroči, da na poti ocitne dražbe prodá še pred sv. Jurjem senožet „Rakova jelša" v ka * tasterski občini Trnovski, ki je 1 oral in 1319 □ sež- Izplačevanje rednin najdencev za 2. njev velika. Lejte no! pa je le spet bil véliki podpornik narodne pol leta 1873 v Litijskem okraji po uradniku bolniš stvari duhovnik In proc t« Vlegel V liberalni mladi" kričijo i) s farj ničnega upravništva, kakor tudi izplačevanje rednin je v grob preblagi domoljub; bomo videli, okolice Ljubljanske se zarad natančnega nadzor- Na odgovor c. k. kdo z diplomo t,mladihť< stopi na njegovo mesto Vred stva izroči vodstvu bolnišničnemu. deželne vlade, da se občini Kostelskiv Kočevskem vestnostni govor, petje, vepeloigra „Mutée'*; vse to de okraj « * wOfcUV/OHJ gledé na čes. ukaz od 15. maja 1. 1851 stroški lalo bode prijeten večer, in da nas tudi „pust" ne toži ta vkvartiranje voj ako v zarad goveje kuge ne morejo zavrtili se bomo enmalo njemu in nam na ljubo. povrniti iz drž blagaj ) je deželni odbor ostal pri svojem mnenji, da občini po postavi od 29 » » 1 m % - - ~ - - ~ — ' 1868 gré odškodovanje iz državne blagajnice m če se deželna vlada z odborovim mnenjem skladati ne to stvar si. ministerstvu predloži v raz- naj ïnore, sodbo jaške ustanove Schellenburg Izp Ludoviku Tekster-ju stipendija z 49 gold. 94 kr je bila podelj di Novičar iz domaćih in ptujih dežeL Iz Dunaja. — Zbornica poslancev je přetekli teden največ opraviti imela z volitvami razliČnih od- j dijaku gimn sekov. V odsek za vladne verske predloge so voljeni razreda v Ljub- izmed Kranjskih poslancev baron Apfaltrern, grof Ho- Pravila nove Dunajské ustanove pod imenom henwarth in dr. Razlag, izmed Moravskih dr. Pražak, i) Franc - Jožefove ustanove" za prihodnjič (Kdo dobrotnikom na znanje Jd prinesemo izmed Poljakov Groholski. Dunajski mestni odbor je državnemu zboru že potřebuje semen) za vrt svoj ali polje, podal peticijo za občno vpeljavo civilnega zakona. dobi jih , kakor ravnokar izdani obširni katalog kaže, Gotovo pride peticij te baže še več. na vrtu gosp. Julij a D Ljubljani v Karlovškem Kolikor je zdaj znano, so že škofje Linški i predmestji štev. 24 (pod zvonarjem), ki je pod firmo Dunajski, Graški in Briksenski ministerstvu izročili od „C. Schmidťs Gártnerei" zuan in že lani v „Novicah" ločno deklaracijo zoper vládne verske predloge. priporočan bd. Na prodaj ima različno zelenjad, sočivje, Pričakuje se, da vsi drugi škofje storijo isto, kajti po- travna in deteljna semena, kromp uavua in ucicijua ocuitua j aiuiupu , peSO , Ort u j C , UVCl" lice mnogovrstne itd. na veliko zbiro in po pošteni ceni. sadj cvet stave liške > ki tako neznano globoko segajo v načela kato- vere duhovnika Zopet \J ItUi Ut* f vnnv íiUU U ŠLA J7U pUOlC/Ul wui, yuc, spadajo tudi pred forum tistih gospodov, ** gubi naša dežela velike časti vrednega po deželah Avstrijskih stojijo na Čelu dušnega pastir ki gosp Ant G y gré v Ameriko i 8eminiŠki podvodja, stva. Zdaj treba odkritosrćne besede! Oe cenca. Naj nam gospodje, ki domovi puščajo, za zeló ne vzamejo misii naše stopi v Benediktinski stan sv. Vin- storili so vsaj svojo dolžnost. ne pomaga, y naso da o daj za Grof H oh en war t je bil te dni pri cesarju verskih , ki nam pretijo , svet", utegnejo časi priti, poganov kot zdaj ko prihaja ves ,,narobe da imamo kmalu domá hujih prekucijah skozi pol ure. Kakor blisk je ta novica šla po čas- an v\n vi/\lAA «m « U • n n ^ f^ An f í i r\ rm vrn/i a i n r\Aitnn nfl nikih ; na to pa je „Morgenpost" brž vedela povedati } da Je bil Ameriki in da po takem nam bode zmi- stopinjo, ki jo stori 25 minut. Kako pač svet pazi na vsako naš Hohenwart! rom več duhovnih pastirjev treba Govori se, da Moravski poslanci še enkrat v emskega gledališta) čestitamo g. Kocelju zbornici sprožijo poravnavo in spravo; če se zopet 0 dvojném vspehu: od njega v nemški jezik přestav- odbije, pa zapustijo zbor. 1 a n 13 /\ nr » ai r. 1 A A t^ n V\ A \ t C i a i Ir a a rv n /] ' rv ^v M --- ! ^ ^ J __\T _ _____ I ! _ ___Ï - lj Je S1 „Požigalčeva hČi" je jako dopadla, on sam pa da 10 nalogo na občno pohvalo izvršil. (Beseda Vodniku na spomin) v čitalnici naši v Na Dunaji so začeli rogoviliti delavci, katerih je ondi nad 25.000 brez zaslužka. General baron Gablenz, ki je bil kot vojak pondeljek je bila izvrstna, da malo tacih; zato bila je visokoceujen in je v zbornici gosposki v prvi vrsti uštapa tudi skor vsaka točka entuzijastično sprejeta: vse vovernih liberalcev stavil, se je une dni vstrelij, tudi pa je presegel zadnji zb Zajó y »prejeia; vse *~• " • " . «« j- ---* ---Vv j Iztočna zora" z P™ Dunajském denarnem polomu udeležen. Cedalje hestrom in samospevom gosp. Chlumetzki-g ki je v tem zboru, kakor v prejšnjih samospevih ličal Vodnikovo „besedo y pove tudi gospodom našega zbora z izvrstnim svojirn petjem ? in odj Santel pa ve- lik čast in h tej narod Ker drugi pot poročamo kaj več o oČitnejše je, da kuga denarne pfžrešnosti sega najbolje v vrsto liberalcev in ustavovercev, in da tako hudo gnjil je ves liberalizem, da prosimo Boga: „libera nos, Domine !'< ' brat je na jugu že mnogo Hrvasko. esar naši esnosti ki Častil tudi naš gosp. dežel Je z SVOJ zočostj vitez Kaltenegg po in katere sta se prijazno spomnila gospoda knez Met-ternich in baron Čodelli, iz Dunaja pa z pozdravom po telegrafu častiti odbor ,,Slovenije", zato danes le Še to, da tudi drugi del veselice stvom Jeločni k se lep povemo let želijo, dosegli so zdaj: dobili so vseučilišče s fakultetami. Cestitami jim srčno! Ogersko. — Magjari so v hudih stiskah. Vlada je zboru predložila izkaz, po katerem je še za leto 1872 na dolgu ostalo davkov 117 milijonov in 461.676 tudi drugod letos, ni bilo pleŠisče prepol v elega sen bal e pod vod-odlikoval, in če . kakor so gospice gold. ; koliko pa še le od lanskega leta y ko Je de narni polom tudi na Ogerskem na kant djal veliko ljudi y in je letina bila zeló slaba! opravi in živahnem radovanji naredile kra y postrežba v gostil letošnji Vodnik veselem spom trajal čez 3. uro po polnoči. Ker tudi je prav dobra, zato ostane večer zopet vsem obiskovalcem v V # Žitna cena (Osemnajsta slovenska predstava) v deželnem v Ljubljani 31. januarija 1874. Vagán v novem denarji: pšenice domače 7 fl. 20. gledališči bo jutri četrtek 5. februari) prvikrat nova igra „Doktor Rob v slovenil V. Mandele. Potem pa od lani priljublj mična opereta „Iz buje ni 1 —" Igrala se bode % « * * , po-% ko- 7 fl. 92. turaiee 5 fl. soraice 4 fl. 20. banaake rii 4 fl. 80. d ej a nj jeèmena 3 fl. 90. proaa 3 fl. ajde 4 fl. 40. ovsa 2 fl. Krom pir 2 fl. 90. Kursi na Dunaji 31. januarija . Vida nad Lj llblj a no. (Čitalnica nasa) napravi v spomin nepozabljivega ustanovnika, rajnega gosp. BI Potočnika večerno veselico. vkljub britkih uda y ki so katera bode pokazala, da o zadeli, še živi! Slo- 5°/o metaliki 69 fl. 40 kr. Narodno posojilo 74 fl. 60 kr. Ažijo srebra 107 fl. Napoleondori 9 fl. 1 kr. kr Odgovorni vrednik: Aiojzi Majer. • • • , , V Založnik : Jožel Blaznikovi dědici v am. 4