I fUmM^I^^S f fT A "1WJ* A A	^me 81o™°to ^
f^rr^rl ii Ajauuii	i ^"J:;; i
List slovenskih delavcev v Ameriki.	* : Sundays and HoMay8 : l
TELEFON PIEAENE: 4687 CORTLAv'OT.	»ntered M gecond-Clas, Matter, September 11, 1*3, »1 th. Port Office * New York, s, - »nder the Act of Oon«m. of March 1, 187t. TKLEFON PUAJtNl: 4687 COETLANDT
- Na' " _ ___NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 16/1912. - SOBOTA, 16. LISTOPADA, 1912.	VOLUME XX. - LETNIK IX
GREEK AMMUNITION CONVCV -I^EADy TQ -STAELT.
j ^ A Kžfe^al
/ /KIKIG AND QUEEN OF GEEECE. $ ' / LEAVING METROPOLITAN CMIII3CIK J AFTEE, CEC?EMOMV	%
ČPETANI VOLUNTEERS )Ki NATIONAL COSTUME	~
AJ2C?IVINJG AT ATHENS
v i rsis_i mi /MinrrrMo
Na predvečer konca krvavega klanja. Bolgarska stavila pogoje za premirje.
---o--
PREMIRJE ŠE NI PODPISANO. BOLGARSKE ČETE SE NAHAJAJO PRED CARIGRAJSKIMI VRATMI. KILIOS OB B0-3P0RU V OBLASTI BOLGAROV. -o--
VMEŠEVANJE VLASTI.
-o-
PREBIVA-STVO GLAVNEGA MESTA NE VE, V KAKŠNIH STISKAH JE ARMADA. — NAZIM PAŠA POŠILJA OBUPNA POROČILA. — RODOSTO V PLAMENIH.
Carigrad, Turčija. 1"». nov. — Pri oddaji 1 brzojavke je vsaki •'•as pričakovat i pro|fliiši-nj;i pre-! m i rja. dasi mirovni ilupnvor šini podpisan. Ministrstvo s.- je danes cel <lan posvetovalo «< brc-; zupnih vest«»h, ki prihajajo z bojišča. Nu/.im paša in drugi po-' veljniki poročajo. da >e more držati < ataldža k večjem se nekaj dni. kiij 1 i kolera, novi sovražniki pospravlja med Turčini bolj. kakor bolgarske krogle. Ku/na bo-If/cn nastopa v najstrašnejši obli-ki, zdravstvene razmere v tut-i škili taborih so grozne. Kakor naznanjajo obupani poveljniki, je pobrala kolera že do 6000 turških vojakov, na tisoče jili zre smrti v| obličje. ker jim uinujka zdravili-! Ške pomoči.
Večji del prebivalstva tukajšnjega mestu tie Ve lllč. kaj se dogaja zunaj na fronti, in zato vlada popobii mir v mestu. Trgovine ho odprte, zabavne dvorane so danes zvečer prenapolnjene, na promenadah se* sprehajajo ljudje, kakor <la se ne bi nekaj milj dal«*«'- vršila krvava vojna. Nikdo ne misli na to, da s«- nahaja sovražnik preti mestom.
Poveljniki v pristanišču zasidranih tujih ladij pa ne verujejo temu miru.
Pripravili so se za vse slučaje, in kakor hitro bi se pripetili izgledi. s-- izkrcajo čete s strojnimi puškami, katere postavijo na uličnih vogalih evropskega dela.
'1 ukaj bivajoči Evropejci ne verjamejo, da bi jim pretila kaka> nevarnost in se ne bojijo klanja. Kdiria nevarnost preti strani de-moralizirenih čet, ki so prispele v mesto pred Bolgari. Ako pridejo poraženi vojaki v Štanibul, ne more ni kdo reči, kaj se zgodi. V tein sfueaju *»• none raz\iti iz
najmanjšega k a len j il miru kla-! nje. plenjenje in opustošenje.
Bolgari pridejo v mesto brez prelivanja krvi. Tako je vsaj sklepati. Sicer se širijo govorice, i : tla poženejo Turki Sofija mosejo v /rak. čim bi hoteli postaviti Bolgari nanjo sveti kri/, mesto turškega polumeseea. a verjetno j to ni.
Begunci, ki so prihajali v veli-j kem šetvilu v glavno mesto, in ki *«o se nastanili v mošejah in dvoriščih, odhajajo preko Bospo-ra v Azijo. Ceni se. da je pri bežalo v mesto že do f»<MUMM> beguncev. Večina teh je brez vsakih ; sredstev, če izbruhne kolera med njimi, bo umiranje grozno. Na ladje jili u krča j o kakor živino pri prihodu na azijska tla jih prepustijo usodi. Mošeje so prenapolnjene z vojaki in begunci. V njih kuhajo in spijo.
< asopisi. katerim je bilo doslej prepovedano pisati o turških porazih. začenjajo sedaj odkrivati resnico. Danes naznanjajo listi, da je prišla Visok Porta v take stiske, da se je morala začeti pogajati /. haikanskin i državami.
V vojnem ministrstvu vlada velikanska zmešnjava. Na prostih trgih pred ministrstvom vež-bajo podčastniki iz Male Azije ' d oš le novince, toda v (ataldžo jih ne morejo poslati, ker nimajo i orožja zanje.
Mirovna pogajanja se vrše naj-brže v Sofiji, kakor hitro bo podpisano premirje.
Carigrad, Turčija. 15. nov. — Bolgarske čete so dosegle Kilios ob izhodu Bospora v Črno morje. Sedaj so samo še nekaj milj od-daiejni od glavnega mesta. Bolgarom j.e posrečilo obiti severni \ front in se nahajajo v bližini predmestja Terapija. Ni še znano, kako močna je voj-
■	XX,
GREEK RESECVISTS^ OFF TO THE F BOK! T.
na sila Bolgarov, ki je dospela v[l Kilios.	j J
Med Kilios in mestno mejo je ob Bosporu res nekaj močnih i utrdb, toda zgrajene so za obrani-' ba proti napadu z morja. S suhe-j ha jih je lahko zavzeti.	',
Preteklo nedeljo so zavzeli Bol - \ gari mesto Derkos ob severnem!* koncu verige < ataldža utrdb. Blizu j tega mesta se začenja veliki vo-t dovod, ki dovaja pitno vodo v ( glavno mesto iz Derkos jezera, j Vodovodno napeljavo so pustili' Bolgari v miru.
Scfija, Bolgarsko, 16. nov. —(■ Uradne brzojavke potrjujejo že < ( javljeno vest. da so razbile bol-j' j ga rs k e čete centrum turške ob-I rainbne črte pri Cataldži in da so | prodrli Bolgjfri do Hademli. S J 450 težkimi topovi. katere imajo. :so pregnale bolgarske čete Turke iz šestih utrdb Cataldže in razpršili vso obrambno črto. V krat-M kem bo tudi ostanek utrdb v ob- ' lasti Bolgarov, kajti Turki se ne , morejo zoperstavljati zmagovitim j Bolgarom.
Nazim paša ima sauio še 60.00(1 ; mož. in ta razmeroma majhna ar- : ' mada je popolnoma demoralizi-rana. Pri San Stefano. katerega ■ pa glasom zadnjih veslih Srbi že : napadajo, se nahaja še 20.000 mož rezerve. Ta oddelek še ni bil, v ognju.
London, Anglija, 16. nov. —j Iz C arigrada brzojavljajo. da je I Rodosto v plamenih. Turške kri-1 žarke streljajo na mesto, učinek j-ni znan. Rodosto je ob Marmar-i skem morju ležeče pristaniško j , mesto, katero so te dni zavzeli j1 i Bolgari.
—-
Nezadovoljni Indijanci.
Tulsa, Okla., 15. nov. — Ker; se predsednik Taft brani dovoliti j Osage Indijaneom. da bi dali f 680.000 a krov zemlje v najem i neki špekulatijski družbi, so sklenili pridržati onih 45.000 akrov. j ki jim jih je dal zunanji depar-| tement za neodvisno prodajo. Obenem so poslali predsedniku : pisanje v katerem zahtevajo svo-to $ 8.000.000. katero jim je vlada obljubila, k6 so se preselili iz Kansas v Oklahomo, pa je seve- ' da ni izplačala.	]
Nov sovražnik zoper turškega sovraga. Kolera med Turki; 6000 jih že umrlo.
i	—o—
TUREK MORA VEN IZ EVROPE, PO TEM NAČELU JE SESTAVILA BOLGARSKE TOČKE MIROVNE POGODBE. — CARIGRAD NAJ POSTANE MEDNARODEN.
. i
-o-
j POLOŽAJ V CARIGRADU.
L	-o-
{POSLANIKI VLASTI SO SE OBRNILI NA VLADE BALKAN-ISKIH DRŽAV. — ČRNOGORSKI KRALJ JIH ZOPET DAL POD . NOS AVSTRIJI IN ITALIJI.
t
----«i---
Sofija, Bolgarsko. 15. nov. —I Bolgarski ministrski svet se je i včeraj posvetoval <> turški pros- r nji glede premirja, ki jo je izro- j čil veliki vezir Kiamil paša kralju Ferdinandu. Sklenili so najprej obvestiti <i telil drtlge balkanske države in o sklepu prej ko mogoče poročati. Splošno se sodi. da bodo odločevali generali balkanskih zaveznikov o premirju zgolj iz vojaškega stališča. To se pa tla šele tedaj doseči, če obljubijo Turki, da ne bodo tega i premirja upotrebljavali v svojo} korist in si pridobili med tem ča- , som potrebne pomoči iz Male Azije.
London, Anglija. 16. nov. — I Kakor se poroča tukajšnjem 'Daily Telegraphu". je pripravljena Bolgarska skleniti mir pod sledečemi pogoji:	i
1. ( ataldža armada se moral udati in umakniti.
-. Turki morajo izprazniti Dri-; nopolje, Skader. Monastir in Ja-! nino.
■i. Turki morajo plačati vojno i odškodnino.	I
4.	Vsa osvojena zemlja pripade Bolgarom.
5.	Carigrad se mora nacionalizirati.
6.	Dardanele morajo biti proste, Solun naj postane prosta luka.
London, Anglija. 16. nov. — Nek poročevalec brzojavlja iz Carigrada "Morning Post": Da-
i lies se je posvetoval veliki vezir J 'Kiamil paša v ruskem" poslani-] štvu s bolgarskim poslanikom j Popovom glede miru. Bolgari na \ vsak način zahtevajo predajo; turške armade pri Cataldži in so' dali turški vladi poziv, da naj sej Odloči v 48 urah. Ker je pa ta i čas že pretekel se je posvetoval Kiamil paša s poslanikom de I Giers.
"Mir" poroča: Včeraj smo pisali. da je vojska končana, danes pa pristavljamo, da je današ-1 I nji dan. dan pred mirom, ker se j je Turčija obrnila na balkanske zaveznike. Vojska je premagala vse težave, sedaj je samo še vprašanje, če se bode dal doseči trajen mir. boljši odnošaji in spora, zum med Turčijo in balkansko ,zvezo.
i Pariz, Francija. 15. nov. — Zastopniki velevlasti hočejo poare-I dovati in zaradi tega so se obrnili na zunanje ministre balkan-jskih držav; ti so odgovorili, da ! se bodo posvetovali s svojimi vla->dami. samo črnogorski zunanji j minister je rekel, da prej noče ničesar slišati o miru. dokler ne ; odstopijo Turki od Skadra.
London, Anglija. 15. nov. — Avstrija in Srbija sta se na videz sporazumele, Črnagora pa noče odstopiti niti za ped od svoje osvojene zemlje. Vse velevlasti so se začudile ko je kralj Nikolaj odklonil avstro-ogrsko posredovanje. Tudi, bolgarskemu
1 kralju je rekel, da ne sklepa prej j nobenega miru, dokler se Skader
•	ne uda.
I Dublin, Irsko, 15. nov. — Kralj j Nikolaj je pisal velikemu dublin-! skemu poročevalcu pismo, v ka-jtereni omenja sledeče: ''(Jlad-j stone je bil velik borilec za sveto j stvar balkanskih narodov in ve-! sel bi bil. če bi videl, da se borijo naši za iste ideale, kakor vaša'
•	plemenita dežela" ■
London, Anglija. 1~>. nov. — Iz Bukarešta naznanja neka br-: zojavka, da sta se zjedinile Bol-j garska in Turčija za časno premirje.
London, Anglija. lf>. nov. — | Kakor se poroča iz Dunaja, za-! j hteva Srbija sedaj še Valovo ob I : Jadranskem morju zase. Odgo-1 vor Avstriji še ni znan. Srbske; i čete so zasedle albansko obrežje j na -Jadranskem morju. Avstrija I je poslala tri velike ladje na jug. i I Ne ve se, ali hoče transportirati j j rekrute v Bosno in Dalmacijo ali j j je pa to v zvezi s zasedanjem srb-'
j skih čet. j ---
Ukraden zavoj denarja.
Lake Charles, La.. 15. nov. —! V tukajšnji ]>isarni Wells Fargo .Express Co., je bil danes zjutraj ukraden zavoj v katerem je bilo j: $ 25.000. Prijeli so I. E. Chevisa, j nočnega klerka. ki je naznanil j tatvino. Rekel je, da je šel priča-i kovati polnočni vlak. zaprl blagajno in vrata ze seboj. Pozneje je zapazil na zapadni strani po-slovniee pa odprta vrata. Blagajna je bila zaprta, toda zavoj z denarjem je izginil.
K slikam.
Dosedaj smo prinašali slike iz srbske, črnogorske in bolgarske armade, danes pa vidite nekaj prizorov iz grške vojske. 3. Urška niunicija pripravljena na odhod. 2. Kralj in kraljica na poti iz cerkve. 3. Prostovoljci iz Krete v narodni noši v Atenah. 4. (irški rezervisti na potu k fronti.
Čudeži zdravilstva.
—o—
Na kongresu je 3000 zdravnikov. Nevrjeten napredek, ki ga je dosegla v zadnjem času ta veda.
:*000 zdravnikov, ki so bili zbrani na severoamerikanskem kongresu je odšlo včeraj na 182 'različnih klinik, kjer bodo priso-I stvovali operacijam. Medicinska družba v Kings Tountv se ie na vse načine potrutlila. da je pokazala svoj napredek inozemskim zdravnikom. Zanimi pokus je napravil dr. <i. B. Crane v Brooklyn bolnici. IVi uspavanju bolnika je upotrebil namesto kokaina kinin, ki se bode skoraj gotovo tudi od-sedaj zanaprej vedno tipotrebo-vali pri operacijah.
V presbiterjanski bolnici je pokazal dr. Clarence A. Williams. kako se napravi bolniku nov nos.
Na mestu, kjer je bil nos, so pritisnili odrezan prsi, ki se bode prirastel in omenjeni zdravnik zatrjuje, da bode tak umeten nos} čisto naravno izgledal.
Dr. Peyton Rous je odrezal v Rockefeller institutu mački glavo in ji napolnil pljuča s etrom. Mačka je bila sicer brez glave, srce ji je pa še dolgo časa bilo.
Zdravniki so razpravljali veliko, če je rak ozdravljiv ali ne in prišli do zaključka, da se ga lahko ozdravi, če se prične takoj od začetka s temeljitim zdravljenjem. Bolniki le preveč skrivajo take bolezni in si šele takrat iščejo zdravniške pomoei. ko je že prepozno.
Slovensko-Amerikanski Koledar
za leto 1913
•e marljivo tiska in izide v nekaj dneh. Obseg Vzelo zanimiv. Velja 30 ct s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda",
82 Cordandt St., New York.	1
I
Bela poročna obleka.
Arabeska. Češki spisal J. Arbes.
enkrat se je pozorno pogledala v velikem stoječem zrcalu, v katerem je odsevala njena vitka postava od glave do peta.
Z desno roko je -uredila nekoliko mehkih plavih laseev, ki so se prikradli tihotapsko izpod inirtovepa venca, z levo je popravila gube snežnobele ukusne $iMeke z dolgo vleeko, potem se ji- počasi obrnila.
daj j'- stala nasproti verni i. mnogoletni prijateljici, i t pomagala pri toaleti.
Ziuti žarki jutranjega poletnega solina, prodirajoči skozi težke zav< se elegantnega budoarja, oblivajo z nežno svetlobo lepo postavo inodrooke plavolaske.
V	svež.-m, smehljajočem obrazku z rožnatimi lici, škrlatnimi u-!nicami, jasnim visokim čelom, grškim nosom in sramežljivo po-v«. šeiiimi očmi, z dolgimi trepalnicami in gostimi obrvmi se kaže v tem hipu ona neizrekljiva blaženost, v kateri bi srce tako rado zavriskalo, a je vendar stiska neka tesnoba, kakor bi hotelo z nemlpustnim grehom postati popolnoma srečno.
Ljubila je in bila ljubljena!
Slutila da se končno uresničijo najslajše sanje, vedela je, d.i bo v nekoliko trenutkih za večno zvezana z bitjem, ki ga skoro obožuje!
Čegavo srce ne bi trepetalo sladke groze? V čegavem obrazu se ne bi pokazal odsev redkega cutstva popolne sreče?...
"Kako si krasna, mila Emilija!" je vzkliknila verna družica, zroča v obraz lepe prijateljice.
"In kako srečna, moja draga, draga Ružena 1" je šepetala E-milija, kakor bi se bala, da ne bi zaslišal kilo drug ko verna družica teh besed.
Iz vzdignila je sramežljivo pove še ne oči.
Pogledi obeh oči so se srečali.
V	jasnih, modrih očeh Emilije sta se zalcsketali dve solzi in padli po rožnatih licih do nedri.
"Kako ti zavidam te solze!" je rekla čez trenutek prijate-ljiea.
"Ali. nikakor ne. mila Ružena!" je odvrnila hitro Emilija. "Vem, da mi ne zavidaš, ti mi ne moreš zavidati!"
"In vendar te zavidam!"
"Ni mogoče! Ali nisi bila pred dvema letoma ravno tako srečna kakor jaz? Ali mar nisi srečna do danes?"
"Sreča je opoteea..."
"In zato. ker je sreča opoteea, moreš komu — zavidati solze radosti?"
" Ne zavidam ti tako solz radosti kakor solze sploh. Jaz ni-snra nikdar plakala radosti in bo-
'»i se — če me kedaj sreča za-'Sti. da ne bom mogla zapla-kati, da ne najdem v solzah ute-
"Pa se morda ne mučiš s kako nespametno slutnjo?"
"Narobe! Zdi se mi, da nesrečna sploh ne morem biti! Toda nesreča ne vprašuje, če bi bil kdo rad še nadalje srečen: pogosto pride nepi ičakovano in potem je treba..."
"Morda ni prav. da se človek izplaka?" jo je prestrigla Emilija. "Morda meniš, da bom mogla takrat plakati, da utešiin bolest s solzami?!"
"Ravno tako, kakor si sedaj mimogrede pretakala solze radosti. utešiš se pozneje s potokom solza, ko bom jaz reva..."
Ni izgovorila. Temno oko se ji je zasvetilo s posebnim izrazom, kakor če srce krčevito pretrese hipna bolest.
"Ali. ti si vendar nespametna, mila Ruženka". je rekla po kratkem presledku Emilija. "Povej vsaj. kaj te je privedlo do te misli l"
"Tvoja snežnobela poročna o-
bleka..."
"Kako to?"
"Tudi jaz sem imela tako, tudi jaz sem za njo spravljala nov-cič k novčieu. tudi jaz sem jo sama šivala, toda tudi jaz sem jo. kakor ti. poškropila s svojo krvjo..."
"S krvjo? S svojo krvjo?" je ponavljala Emilija osuplo, opa-zovaje svojo obleko; pa takoj nato je zaklicala naglo in rodost-no: "Pa vendar ne misliš na ta majčkeni madež, ki sem ga tako ekrbae 9 kredo zakrila, da ni
fmogoče niti od blizu spoznati?"
Pri teh besedah je pokazala z j rožnatim prstkom na rual, komaj viden madež na svojem srcu.
Rožena je žalostno prikimala, j
Emilija je molčala nekaj časa j in začudeno zrla prijateljici v o-braz, ki je bil v tem hipu zelo resen.
"Toda jaz ne razumem", je rekla mirno in važno, "v kakšni zvezi bi mogel biti takšen madež z mojo ali tvojo bodočo srečo!"
"Nisi še nikoli slišala, kaj čaka nevesto, katera omadežuje pri šivanju poročno obleko s svojo; krvjo?" je vprašala Ružena z j resnim, skrivnostnim glasom.
"Se nikoli! Pa jaz je vendar nisem omadeževala! Zbodla sem se neprevidno z iglo v prst in ena sama kapljica krvi je kanila na obleko. . . "
"Toda ta edina kapljica je zate ravno tako usodna, kakor zame, mila Emilija", jo je pretr- j gala Ružena. "Tudi jaz sem z eno samo kapljico svoje krvi o-; madeževala svojo poročno obleko. Mar i tebe čaka prej ali slej nesreča... Ti najdeš vsaj uteho j v solzah, medtem ko jaz reva...":
Zopet ni končala; zdelo se je, kakor bi ji bila nespametna slut-1 nja na krat prestrigla besede.
Emilija se ni mogla ubraniti : posebnemu čutu tesnobe.
"Pojdi. - pojdi, ljuba moja!" je rekla Čez nekaj časa premi-1 šljeno. "Ti si vendar nespametna. da verjameš takim vražam in, predsodkom..."
Ružena se je obrnila nezaupljivo, skomizgnila z rameni in odgovorila čisto resno:
"Čudno! Dobro vem, da je samo vraža, in vendar se ne morem iznebiti nespametnega predsodka. To vražo poznam od mladih let in zato sem pri šivanju svoje poročne obleke tako pazila, ka-i kor nikdar poprej... Pa vendar' sem se zbodla, kakor ti, mila E-milija, vendar je kanila ena kapljica na obleko... V onem trenutku me je obšla tesnoba brezmejna in..."
"Brezmiselna!" je dodala E-milija s povdarkom in gotovost -' jo. "To vendar ne more biti nič drugega, kakor posledice razburjene domišljije..." ; "Mogoče", je nadaljevala Ružena, "toda mene obide ta tesnoba vedno, kedar se spomnim na to usodno nezgodo..."
Gotovo bi bile obe prijateljici nadaljevali ta naivni in brezmi-selni razgovor — ko potrka na-krat nekdo lahno na vrata.
"On je. 011!" je vzkliknila še-petaje Emilija z veselo razburjenim glasom.
"Prosto!" je zaklieala Ružena.
Vrata so se odprla, na pragu ! *e je pojavil mlad, čeden mož v elegantni salonski obleki.
Emilija mu je planila v naročje. ..
Kar je sledilo, je preprostejše nego to. kar smo ravno povedali; že čez pol ure je klecala Emilija na njegovi strani pred oltarjem.
j Sreča!
Čudovita, prečudovita beseda! Česa vsega ne mislimo pri tej be-, sedi!...
Pa vendar ne pomeni v bistvu i nič drugega, kakor zadovoljnost. Vse drugo je samo minljiv blesk.
Emilija je bila zadovoljna — ■ torej popolnoma srečna.
Ni si želela drugega, nego da bi vse ostalo tako, kakor je ravno bilo: preprosto, mirno, prijetno, brez duševnih viharjev, brez skrbi in težav...
Po prvem letu je postala iz ' srečne ženice neizrečeno srečna ' mamica.
i In zopet si ni želela več, nego ! da bi vse ostalo tako. kakor je ravno bilo...
Toda sreča je opoteča. Ni odvisna od človeka in njegove volje ali njegovih želja...
Nanagloma — samo po nesrečnem slučaju — se je obrnilo vse narobe.
Koncem tretjega leta je umrl ljubljeni, da, skoro oboževani so-j prog.
• Preminul je kakor navadno tisoč drugih, čisto slučajno.
Vračaje se domov nekega dne opoldne iz pisarne, kjer je veljal za ravno tako pridnega in vestnega delavca, kakor vzornega tovariša, se mu je izpodrsnilo na opoljkem tlaku in zlomil si je nogo.
Izpočetka navadna nezgoda se je izpremenila v nesrečo.
Nekoliko dni je bolehal. Na-krat se je pa bolehanje izprevrg-lo v nevarno bolezen in v treh dne Ji je umrl.
Mlada vdova je skoraj obupa-vala.
Prvič v svojem življenju je spoznala pravo žalost, in sicer žalost čez mero strašno in obupno.
Plakala je, da se ji je krčilo j srce. ruvala si je lase. . . Toda vse to ni nič pomagalo! Priroda je tudi v svojih najnavadnejšili pojavih neizprosna, brezsrčna...
V prvi dobi se ji je zdelo, da sploh ne prenese neizmernega f gorja, da mora podleči... Toda j najdražji spomin na soproga —j dveletni zlatolasi angelček — ji' je bil v oporo v trenutkih naj-trpkejše. najhujše bolesti.
Dete, ki ni imelo niti pojjna ° obsegu strašne rodbinske nesreče, je ostalo nedotaknjeno od krutega udarca usode. Smehljajoči obrazek se je sicer mimogrede zmračil pri pogledu na mater, ki je krčevito jokala, pa že v naslednjem trenutku je poigraval j okoli rožnatih ustnic neizrazno! sladek nasmeh neskrbnosti in i7} jasnih, modrih očesc je odsevala porednost.
Izpočetka je bilo ubogi materi neizrečeno težko in bolestno pri srcu. Pojmila ni več niti najna-ravnejših reči in zrla na svojega edinčka z izrazom trpkosti. Zdelo se ji je, kakor bi lastno dete j zasmehovalo njeno bolest in srce se ji je krčilo bolesti...
Toda kmalu se je zavedla.
Silno je privila dete k svojim) razburjenim prsim in je strastno poljubila.. .
Spoznala je, da ne sme obupa- ■ ti. da mora živeti za svoje dete...j
In od tega trenutka ji ni bilo pri srcu več tako težko...
Živela je — prazaprav životarila, kakor navadno životarijo 1 vdove.
Neznatni prihranki in mala dedščina po stariših, ki jih je izgubila že v nežni mladosti, omogočili so ji izpočetka življenje,': ki se je dalo še prenašati. Toda zaslužek, ki so ga ji nesla ročna dela in s katerim naj bi se živela, ni zadostoval, — prihranke je porabila in čez dve leti je trkalo na vrata preprostega doma pomanjkanje. . .
Vse se je zgodilo čisto preprosto — čisto navadno. . .
Zastavila je sicer tudi sedaj, kakor že poprej, vse svoje sile; ; delala je noč in dan z neumorno (pridnostjo, dosegla pa ni več, kakor da se je komaj ubranila smrti od gladu...
Ni čuda, če je prodala po ma-1 Icm vse. kar ii je ostalo iz srečnejših dni: sedaj kak droben na-1 kit, sedaj kos lepše obleke ali pohištva, kar je lahko pogrešala — : toda končno je bilo skoro vso — najlepše in najcenejše — pro-I dano...
Pa čudno! Kar bi bila storila na njenem mestu skoro vsaka I ženska, to je Emilija opustila. I Bela poročna obleka iz atlasa, ki • bi jo bila gotovo vsaka druga . vdova v slabih razmerah najprej ! prodala, je ostala v kovčegu j skrbno zravnana.
Reva se je sicer često sporani-jla nanjo in večkrat, zlasti v prvi zadregi, ji je prišlo na misel, da j bi jo lahko bolje v denar spravila, kakor katerokoli drugo zla-, to ali srebrno malenkost, toda kadar je odprla kovčeg in pogledala na skrbno zloženo obleko, ji je bilo neizrečeno tesno in bolestno pri srcu.
Zdelo se ji je, da je sploh nemogoče, ločiti se od tega spominka. Varovala je to obleko tudi že za časa svoje sreče; imela jo je 11a sebi le nekolikokrat — o priliki nekaterih odličnih obiskov, pa na nekaterih plesih, katerih se je udeležila s svojim soprogom. Od tedaj le ležala v kovčegu nedotaknjena...
Nazadnje, ko ni bilo že ničesar več prodati, je prišla vrsta tudi na ta spominek.
Bilo je čarobno poletno jutro, ko se je spomnila uboga vdova, ki ni imela ničesar, da bi skuhala preprost obed, na poslednji spominek prejšnje sreče.
Obotavljaje se je pokleknila h kovčegu. ga odprla in s tresočo roko vzela obleko iz njega. Raz-loživši jo pred seboj na mizo, se je zamišljeno zagledala predse...
Bila je sama v borni sobi.
Dete, njen ljubljenec, je sedelo zunaj na dvorišču in se igralo s
kupčkom peska in kamenčkov. ♦
J
Mati ga je lahko videla skozi okno; toda ni ga videla — str- j mela je predse in se vtopila v j spomine. . .
Dolgo je stala nepremično. V j žalostni duši so se vrstili sporni-1 ni: v začetku trpki, bolestni, po-J zneje pa že jasnejši in milejši, ko ] se je spomnila srečnih trenut- j kov...
In zdelo se ji je, da je zopet ravno tako srečna, kakor takrat, ^ ko si je šivala svojo poročno o-1 bleko; zdelo se ji je, da zopet ob- j vladuje sladka slutnja njeno du-j šo in da ji stiska srce neizrazno: blaga tesnoba...
Trenutek jo je držala v roki. : nakar jo je — gotovo ni vedela, I zakaj — začela oblačiti.
Vedla se je pri tem sicer nekoliko okorno; toda oblekla se je vendar dosti hitro in urno. • I
A zopet je neodločna, v misli vtopljena, nepremično obstala, vpiraje svoj pogled v daljavo... j
Blagi in sladki spomini, ki so se pred trenutki vrstili v njeni duši, so se umaknili žalostnejšim in trpkejšim, da, bolestnim spo-
-	I
minom. V bledem, skrbi polnem, toda vendar še lepem obrazu se i je zrcalila žalost.
Hitro se je vzdramila iz te žalosti.
Na dvorišču se je zaslišal hri-pavi, zoprni glas starinarjev — in ta zvok je zbudil v duši uboge vdove najtrpkejši odmev.
Brzo je skočila k oknu in po- i gledala po starinarju. Pogled ji je obstal na detetu in dvoje solz' se je zalesketalo v krasnih očeh.
Hitro se je obrisala — starinar je ravno vstopil.
Vse se je zgodilo čisto prepro-j sto — čisto navadno.
S tresočim glasom je ponudila j starinarju obleko, naj jo kupi. (
Bil je pripravljen skleniti kup-j čijo — pregledal je obleko od' vseh strani... V tem je zagledal na prsih temen, nekoč s kredo zakrit madež.
"Aj! Kaj pa je to!" je vsklik-nil in pokazal na prsi. "Nekak madež. . . "
Mlada vdova se je stresla. . .
Usodna beseda jo je spomnila šele sedaj po tolikih letih čudnega prerokovanja prijateljice, ki je že pred dvema letoma umrla, 111 ta spomin jo je skoro omamil.
Nehote je položila roko na srce in se s krikom strahu opotekla.
Starinar ji je priskočil na pomoč.
"Prosim, jutri, če vam je mogoče — jutri ali danes popoldne!" je govorila pretrgano, nevede. kaj bi počela...
Lice ji je žarelo, srce ji je silno tolklo, prsi so se dvigale hitro in burno.
Priletni starinar se je obotavljal, da, še več. obljubil ji je pomoč, da gre po zdravnika, po sosedo. . .
"Ne, ne — hvala!" je govorila žena pretrgano. "Prosim samo, jutri — nič drugega — pridite jutri!"
Obotavljaje se odšel starinar.
Komaj je pa zaprl za seboj vrata, zgrudila se je uboga žena kakor omamljena 11a napol polomljeni stol.
Zlati žarki jutranjega solnca oblivajo z rožnato svetlobo vitko postavo modrooke plavolaske v snežnobeli obleki z dolgo vlečko.
Pred trenutki še bledo lice je zardelo, ustne so razpaljene, oko — to globoko modro oko žari izpod dolgih gostih trepalnic v čudovitem ognju.
V	tem trenotku je ravno tako krasna in dražestna, kakor je bila takrat, ko je prvič oblekla svojo poročno obleko — toda njena duša je razburjena, srce takorekoč uničeno...
Zelo dolgo je sedela kakor brez čuta z glavo na prsi poveše-no — samo razpaljene ustne so včasih zatrepetale, kakor bi hotela nekaj izpregovoriti in bi ji besede zamrle na ustnah...
V	tem je nekdo lahno potrkal 11a vrata.
Preslišala je in se ni oglasila.
Trkanje se je ponovilo — a ker se tudi sedaj ni odzvala, so sc vrata malo odprla in na pragu se je pojavil približno tridesetleten, elegantno oblečen mož prikuplji-ve vnanjosti.
Pogledal je po siromašfti sobi in njegov pogled je obstal na lepi plavolaski. sedeči v krasni obleki sredi najbednejšega pohištva v naj mami ji ve jši svetlobi.
Pričujoči prizor je tako silno vplival na mladega moža, da je stopil nehote korak nazaj... Še-
I v-
le čez nekaj trenutkov je stopil ; nekoliko naprej in s ponižnim j glasom nekaj izpregovoril.
Sedaj šele je vzdignila mlada j vdova glavo.
Pogleda obeli sta se srečala.
Vdova je napela vse sile in i vstala. Hotela je iti do vrat, toda j opotekla se je in vlovivši se za j naslanjalo stola, se je ustavila.
Neznanec je ponovil svoje vprašanje.
Šele sedaj je razumela, da I vprašuje, če stanuje nekdo v hiši. ..
Odgovorila je s trudom: "Ne ■— ne — stanuje —" in glas sc ji je tresel zelo čudno. ..
Nezjiauec je odšel. : Uboga vdova se je zopet vsed-la na stol in zelo dolgo je ostala vtopljena v mučne, bolestne mi-sli...
Sele ko se je vrnilo dete, njen ljubljenec, se ji je zopet zjasnilo i lice...
Slekla je svojo poročno obleko, jo zopet zložila v kovčeg — in bila zopet uboga, siromašna i vdova.
Sledeči dogodki so bili še bolj j priprosti ko dosedanji.
Še istega dne popoldne je dobila pismo čisto vsakdanje vsebine.
Glasilo se je tako: Cen j. gospa!
Oprostite, prosim, da se predrznem izraziti se pisme-i no.
Ko sem iskal danes v hiši, ki v nji stanujete, starega prijatelja, sešel sem se slučajno z Vami in — priznavam Vam odkritosrčno — > naredili ste name neizbrisen vtis.
Pa oprostite tudi moji od-( kritosrčnosti, ako povem, da sem takoj povprašal po Va
1 Si h razmerah in izvedel najvažnejše : da se Vas predrznem prositi za prijazen odgovor — je li možno med nama kako zbližanje...
Prečitala je pismo iz velikim ; začudenjem.
Izpočetka se ji je zdelo, da se nekdo z nio samo šali — toda po-
I
< zneje--
j Obotavljala se je z odgovorom.
Ko je prišel drugega dne starinar, odklonila je vljudno njegovo ponudbo — in potem — čez nekaj dni je odgovorila na pismo — ugodno.. .
In čez nekaj tednov .v1 klečala v isti snežnobeli poročni obleki pred oltarjem na strani moža, ki ji je postal ljubeč soprog in njenemu detetu vzoren oče.
Društvene tiskovine!
T ISOČE *k * *
- zahval ima naša slovenska unijska
tiskarna za lepe in najcenejše tiskovi-*	ne od slovenskih društev po celi Ame-
riki.
II MILIJONE * %
Jr.
tiskovin je že naredila naša tiskarna za Slovence po celi Ameriki. Pravila, pisemski papir; zdravniška spričevala kuverte vseh mer in barv, sploh izde-lujemo vse mogoče tiskovine po naj-nižjih cenah. Točna in vestna postrežbe**^ ba. Slovenci, naročajte svoje tisko-vine v slovenski unijski tiskarni. ,
Clevelandska Amerika,
6119 ST. CLAIR AVE.
glftS i	CLEVELAND, O.
Vprašajte za cene nas, predno sc obrnete drugsm in prihranili si bodere nekaj denarja. -:- -:-
se kaj radi spominjajo Slovenci svojcev v stari domovini in jim pošiljajo darove; seveda iz te dežele večinoma le GOTOVE DENARJE; v tem oziru je najboljše, da se obrnejo v materinem jeziku na podpisanega, kateri : : : : : vse hitro in točno odredi. : : : : :
Prank Sak
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
SI 04 ST. CLAIR AVENUE, N. E, CLEVELAND, O.
A. J. KRASHOWITZ
Oakford Ave., Richwood, W. Va.
trgovina z mešanim blagom
Pri meni dobite vsakovrstno špecerijsko blago, najfineje sveže in suho meso, vse po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo tinih svežih in suhih klobas, gnjati in plečet. VSE JE PRIPRAVLJENO IN PREKAJENO PO DOMAČI ŠEGI.
ROJAKI! Ne hodite k tujcem, ki vas le toliko časa do kosti glodajo, temveč podpirajte domačo obrt to je svojega rojaka.
svoji k: svojim!
Mati divjakova.
Črta iz nemško-francoske vojne.
——o
Prosto po Guy de Maupasantu.
Ili.sa je stala na samoti, daleč j od vasi kraj gozda, in reklo se ji .j«* "Pri Divjakovih". Najbrže zaradi divjega, hudega značaja družine ki je prebivala tam. Starca. ki j«* bil strašen lovski tat, so ustrelili neke noči gozdni čuvaji, in zdaj sta živela v tej hiši! samo mati in sin. Ta je bil kakor oče: nevaren človek in strasten! divji lovec.
K<» pa je leta 1870 izbruhnila vojna z Nemčijo, je šel na vojsko tudi <»n in mati je ostala sama v samotni hiši pod hosto. A bala se ni nič, ker je bila take korenine, , kakor njen mož in sin: osorna, < velika, suha starka, ki se je le j malokdaj smejala in s katero se . iti bilo šaliti.	;
Mati Divjakova je živela dalje ] Kvoje vsakdanje življenje tam v ; koči, katero je kmalu pokrival ] mu -z. Po enkrat na teden je hodila v vas. kupila si mesa in kru- -J a in se vrnila zopet med svoje ž staro zidovje. Ker so pripovedo- . vali ljudje o volkovih, je hodila , z doma vselej s puško na rami. s f ftar-.., obrabljeno puško svojega sina.
Nekega dne pa je prišel v vas | j sovražnik — Prusi. Nastanili so j s.- po hišah, po eden. po dva ali , po več, kakor je bilo pač dotič- 1 nega gospodarja premoženje, in 5 s ara Divjakova, ki je bilo znano £
0	njej, da ima denar, je dobila kar štiri goste!	,
I i jI i so to štirje korenjaški fan- -t je, plavolasi. modrih oči in de- ,
1	!i kljub nadlogam, ki so jih že j prestali med vojno. Poleg tega , p;i so bili >e zelo dobrodušni in ; pohlevni in prijazni s starko, ka- g kor le kaj. Ker ko videli, da je j j stara iti sama, so ji stregli in ji j f pomagali pri delu ter ji prihra- , njevali, kolikor so mogli, trud in ^ si roške. Videti jih je bilo zjutraj h na vodnjaku, kako so se umivali j s zunaj na ledenem mrazu, medtem ) e ko je starka tekala semtertja in -pripravljala zajutrk. Potem so t pometali po kuhinji, sekali drva. -lupili krompir, prali perilo in o- ^ skrbovali vsa domača opravila, j ki kor štirje dobri sinovi okoli svoje matere.
Starka je mislila neprestano J n«- svojega velikega, suhega fanta z orlovim nosom, rjavimi las-! mi in silnimi brki, ki so pokrivali enako črnemu gozdu njegove' ustnice. In izpraševala je vsak l dan slehernega svojih vojakov: j "Ali ne veste, kje je bil 23. peš- j, polk? Moj je tam." Nihče ji ni L vedel povedati; a umevali so nje-j no skrb in njen nemir, saj so ime-j » li sami matere doma, in še bolj | so ji stregli in bili dobri z njo.!. Pa 1 udi ona jih je imela rada, ka-i kor <la so njeni sinovi.
Nekega jutra, ko je bila sama x doma. pa potrka nekdo na vrata. Bil je poštni sel, ki ji je prinesel * pismo. Nataknila je očala in bra-jj ia : "Mati Divjakova. to pismo j Vam naznanja žalostno novico, i 'V a šega sina Viktorja je včeraj | ^ ubila granata, ki ga je raztrgala 11 na dva kosa. Jaz sem stal zraven, J 8 ker sva bila oba v eni kompaniji. J Prosil me je. naj Vam naznanim,! a ko bi se mu kakega dne kaj zgo-1 •lilo. Spravil sem njegovo uro, j 8 katero Vam izročim, ko bo vojna končana."
Sledil je podpis vojaka 23. peš-polka. Pismo je bilo pisano pred s tremi tedni.	v
Jokala ni. Ostala je nepremič- I na. kakor uničena, tako prevzeta, x da niti ni čutila svoje bolečine. 1 Samo mislila je: "Zdaj je moj j č sin mrtev!" Polagoma so ji prišle solze v oči in bridkost je na- c polnila njeno srce.
Nikdar več ne bo objela svoje- * ga otroka. Logarji so ubili očeta, 7 Prusi sina. Granata ga je raztrgala. Rilo ji je. kakor da vidi ( pred seboj strašni prizor: pada- s joeo glavo, odprte oči in kako je 1 grize! svoje debele brke, kakor 1 je delal, kadar je bil jezen. In kaj so napravili potem z njego-P vim truplom? Ko bi ji vsaj dali M nazaj otroka, kakor so ji prinesli 1 moža. s kroglo sredi čela!	1
Tedaj so se razlegnili zunaj gla-11 sovi. Bili so Prusi, ki so se povr-M nili iz vasi. Hitro je skrila pismo j( in obrisala solze. Sprejela jih je z navadit
im mirnim obrazom, ka- 1 kor da se nič ni zgodilo.	1
Smejali so se vsi štirje in bili -očitno najboljše volje. Prinesli -1 so namreč seboj lepega zajca, ki ' so ga brez dvoma kje "uhvatili" 1 in delali starki znamenja, češ, ' danes bo nekaj dobrega...	1
Takoj se je odpravila na delo.-
Kmalu je bilo kosilo gotovo in sedli so k mizi. A ona ni mogla zavžiti grižljeja. Vojaki po so se veselo mastili z zajcem in se niso brigali zanjo. Gledala jih je od strani in v njenem srcu se je rodila grozna misel. A njeno oblie-| je je bilo tako ravnodušno, da niso mogli vojaki zapaziti niče- " sar.
Naenkrat pa je rekla: "Zdaj 1 smo že mesec dni skupaj, a jaz S niti ne vem vaših imen." Le s te-žavo so uganili, kaj da hoče. Po-I vedali so ji svoja imena, a njej , to ni zadostovalo. Morali so ji ^ j napisati imena na listek in zra- j ven še naslov svojih mater. Papir j je spravila potem v žep k pismu, l ki ji je naznanjalo smrt sinovo.
Ko so vojaki pokosili, pa jim je rekla: 4Hočem poskrbeti za vas."
Nato je začela nositi slamo v ^ podstrešje, kjer so spali voiaki.
»	C
Čudili so se temu. a dopoved&Ia
• .	CJ
jim je, da bodo tako manj zmr-
zovali. Takoj so ji šli pomagat,	j
Naložili so snopov do strehe in	t
naredili tako gorko. vonjivo sobo	^
s štirimi slamnatimi stenami.	g
kjer se bo dalo spati izvrstno
• /
Pri večerji pa je skrbelo enega vojakov, kaj da mati danes nič g ne je. Rekla je. da ima pokvarjen želodec. Nato je močno zakurila v peči. da l»i se ogrela. Vojaki pa so zlezli po lestvi gor v svojo spalnico.
I-	T T	•	,	1
Ko so zaprli lino, je vzela starka lestvo proč, potem je tiho od- ^ pri a vezna vrata in začela noter nositi slamo, s katero je napol- ^ , nila kuhinjo. Hodila je bosa po snegu in tako tiho. da je nihče ni slišal. Od časa do časa je prislu- Z skovala glasnemu neenakomer- -nemn dihanju vojakov. Ko se je * zdelo starki, da je vse dobro pri- * pravi j eno, je vrgla snop slame v -peč in ko je gorel, ga je zagnala • med druge. Nato je Šla iz hiše in j čakala. Tekom malo trenotkovje stala cela hiša v plamenu. Stra- ° hovit požar, kakor od velikanske ^ grmade, je krvavo predočil daleč naokoli sneženo plan. Grozen ] vskrik- je zazvenel pod streho hi- gl še. žalostno tulenje ljudi, ki so v g] smrtnem strahu pretresljivo kli-cali na pomoč. Potem se je zru- u šil zgornji del poslopja in ognjen dež je brizgal proti nebu. med t črnim dimom, in bela snežna pokrajina je svetlikala, kakor pur- u purno jezero.	^
Slišalo se ni drugega več nego ži prasketanje ognja, pokanje zidov h in padanje tramov.	„
V daljavi je začelo biti plat J
zvona.	j-
Starka je stala kakor straža
pred gorečo hišo; bila je oboro-	p
žena s puško, s puško sinovo, ker	d
se je bala. da bi ji kateri voja-	0]
kov utegnil ubegniti. Ko je vide-	p la, da je vse pri kraju, je vrgla
puško v ogenj, kjer se je razpo-	n
čila- d Zdaj so prihiteli ljudje, kmetje h in Prusi.
Našli so starko mirno, zado- d voljno sedeti na štoru.	z<
Nemški častnik, ki je govoril k francoski kakor domač človek, P jo je vprašal:	sc
"Kje so naši vojaki?"	ii
Iztegnila je suho roko proti kupu tlečega tramovja, ki je že ti ugašalo, in rekla s krepkim gla- ^ som:	v:
"Tu notri!"	le
> se se je drenjalo okoli nje.
k
Prus je vprašal: "Kako je nastal ogenj?"	d Rekla je glasno in razločno::^ "Jaz sem zažgala!" z
Ljudje ji niso verjeli, mislili so, da ji je ta nesreča naenkrat n vzela pamet, a ona je začela pri- S1 povedovati in povedala do pičice z vse, kako je bilo. Potem je vzela P iz žepa list in pokazala na žare- z< če razvaline:
"Tukaj so njih imena, da bo- d dete lahko pisali njih materam." .1<
Mil 'no je dala beli list častni-ku, ki jo je, ves iz sebe, zgrabil k za rame. Ona pa je vpila: ** ši
"Pišite tako, kakor se je zgodilo. in povejte njih materam, da n sem jaz, mati Divjakova, to sto- ji rila za sina, ki ste mi ga ubili. A ne pozabite tega!"	z
Častnik je zagrmal nemška po- b velja. Vojaki so jo zgrabili in jo n vrgli ob se gorki zid njenega do- P I ma. Potem se je postavilo dva- d najst mož hitro njej nasproti, v b ! razdaljo 20 metrov. Ni se ganila, o ! Očividno je spoznala, kaj da pri- j j de, in čakala je mirno.	j
Zadonelo je povelje in takoj so e počile puške. Starka ni padla na n tla; le sesedla se je, kakor da so <3 ji odkosili noge. Pruski častnik s je stopil k njej. Bila je skoro na t kose raztrgana, njena razstrelje- s na roka je še v smrti oklepala s ^ krvjo oblito pismo, ki je nazna- s njalo smrt njenega sina.	t
To je vojna.	1
Delo, smrt in bolezen.
—o—
Napisal L. N. Tolstoj.
Med Indijanci v južni Ameriki kroži naslenja legenda:
Hog je ljudi — pripovedujejo
—	izprva tako ustvaril, da jim ni bilo treba delati, da niso rabili ne hiše, ne obleke, ne živil, in vsi so živeli do stotega leta in niso poznali nobene bolezni.
Ko je Bog čez nekaj časa pogledal. kako žive ljudje, je videl da skrbe, namesto da bi se veselili življenja, vsak le za svojo lastno osebo, da se pričkajo in prepirajo med sabo in žive tako, da ne le niso imeli nobenega veselja do življenja, ampak so ga preklinjali.
Tedaj je Bog rekel: "To pride od tega. ker žive drug od druge-sra, vsak zase". In da bo to drugače, je Bog tako uredil, da lju-Ije niso več mogli živeti brez dela ; da ne umro od mraza in lakote, so si morali stanovanja zidati, morali so prekopa vati zemljo, saditi rastline, zbirati sadeže in zrna.
"Delo iih bo zedinilo", je mislil Bog; "zakaj en sam ne more ^odirati dreves, ne more vlačiti jrun in zidati hiš; tudi ne more ?n sam izgotoviti priprav, ne more sejati in žeti, presti in tkati in šivati oblek. Razumeti bodo norali. da čim bolj delajo drug irugemu v roke. tem bolj izgoto-re in tem boljše, in to jih bo ze-linilo".
Miyilo je nekaj časa in Bog je :opet pogledal, kako žive ljudje.
Ampak ljudje so živeli sedaj U' hujše kakor poprej. Delali so skupno — drugače niso mogli
—	toda ne vsi skupaj, temveč lo-:eni v majhne skupine, pri čemer e imela vsaka skupina teženje, la ugrabi drugi delo, in vsi so »virali drug drugega, izgubljali ;o čas in moči z medsebojnimi >oji. in vsem se je godilo slabo >ri tem.
Ko je Bog videl, da tudi to j sredstvo jai nič pomagalo, je j iklenil. da uredi tako, da ljudje ! le bodo vedeli za svojo smrtno iro in bodo vsak hip utegnili im ret i. Jn naznanil jim je tudi a svoj sklep.
Bog je mislil: "Če vedo, da itegne vsak izmed njih umreti sak hip, tedaj se že iz skrbi za :i vl j en je, ki lahko preneha vsak lip, ne bodo jezili drug na drugega in ne bodo drug drugemu grenili sebi določeno dobo živ- j jenja".
Prišlo pa je drugače. Ko je i 3og zopet pogledal dol. da bi vi- [ lel, kako žive ljudje sedaj, je i ipazil, da se ni njih življenje >rav nič poboljšalo.
Tisti med njimi, ki so bili moč- 1 lejši, so se okoristili z okoliščino, la utegnejo ljudje umreti vsak i lip, pa so podjarmili slabotnejše ' tem, da so nekatere umorili, j Irugim pa so pretili s smrtjo. In < daj se je prevrglo življenje ta- « :o. da nekateri, močni in njih 1 »ristaši. prav nič niso delali in 1 o stregli lenobi, škodljivi duši i n telesu. Slabotni pa so delali ez svoje moči in so se čutili za- l irane, ker se niso mogli odpo- * iti. 1 n vsi so se bali in so se so- [ < rražili med seboj, tako da je bi- ] o življenje ljudi še nesrečnejše i :akor poprej.	j
Ko je Bog to videl, je sklenil, la izboljša razmere, poskusiti i adnje sredstvo: udaril je ljudi vsakovrstnimi boleznimi. Milil je, če bodo vsi ljudje v nevar- : Losti pred boleznimi, tedaj bodo : poznali, da morajo imeti zdravi
bolnimi sočutje in jim morajo > >omagati, da tudi njim pomagajo dravi, če obole.	i
In zopet je prepustil Bog lju-li nekaj časa samim sebi. Ko pa e vnovič pogledal nanje, se je zkazalo, da se je njih življenje, ter so jih mučile bolezni, še shuj-ialo.
Tiste bolezni, ki bi imele po nnenjti Boga ljudi zdruliti, so lih še bolj ločile. Tisti, ki so na-iiloma prisili druge k delu, so :daj te primorali, da strežejo >olnikom. dočim se sami prav lič niso brigali za bolnike. Tisti ja. ki so bili nasiloma primorani, 3a delajo za druge in strežejo šolnikom, so bili tako utrujeni >d dela, da niso imeli časa svojim lastnim bolnikom streči in so jih pustili brez pomoči. Da bi pogled na bolnike ne motil bogati-aov v njih razveseljevanju, so iali bogatini postaviti hiše, kjer so ležali in umirali bolniki brez brige sočutnih ljudi pod nadzorstvom v ta namen najetih oseb, ki so stregle bolnikom ne le brez sočutja, ampak z nevoljo. Razen-tega so smatrali ljudje večino bolezni za Nalezljivo in ker so imeli
strah pred okuženjem, niso občevali z bolniki, ampak so se celo izogibali tistih, ki so prišli v do-j tiko z bolniki.
Tedaj si je dejal Bog: "Če tudi s tem sredstvom nisem mogel privesti ljudi do spoznanja, v čem je njih sreča, tedaj naj pri-1 dejo sami in po svojem trpljenju do spoznanja." In Bog je pustil ljudi čisto same.
In ko so ostali sami, so dolgo časa živeli, ne da bi spoznali, da bi mogli srečno živeti in da bi to tudi morali storiti. In le v naj-zadnjem času so začeli nekateri izmed njih razumevati, da delo ne sme biti nobeno strašilo za ene in nobena galerska kazen za druge, ampak da mora predoče-vati skupno in veselja polno stvar, ki privede vse do edinosti. Pričeli so razumevati, da je spri- : čo smrti, ki preti vsak hip vsakemu, edino pametna naloga vsakega človeka v tem, da v ljubezni i in slogi veselo preživi sebi odmerjena leta, mesece, ure in minute. Pričeli so razumevati, da bolezni ne le smejo biti nikak povod za ; razpore, ampak nasprotno — povod za ljubeznipolno medsebojno | občevanje. ___________,
Patron sveti Martin.
"Saj sem dejal, da ne more biti 1 več daleč moj patron, in kakor bi ga bil po.lical, je že tukaj! 1 O, pozdravljen, sveti Martin! ' Kje imaš pa bokal vina, kje imaš ^ pa gos, pitano in pečeno Ali ne 1 veš, da si moj patron, da sem jaz krščen za Martina, in tebe ni • blizu!"
Prav s temi besedami je pozdravljal Martin Grozd, umetnik in velik človek po duši in po te- ( lesu, god svetega Martina. Na i praliko je gledal in pri tem po- ; menljivo in zamišljeno majal z 1 -glavo.	1
"Seveda, seveda mora biti ta-ko! Ali se mi boš zopet izmuznil kakor druga leta ? He? Ko si od- J I šel tako natiho, da niti vedel ni- 1 ; sem, da si bil v deželi. In zares f j bi se spodobilo, o sveti moj pa- 1 tron, da se zglasiš letos tudi pri 1 meni, prvič, ker sem te pozdravil že navsezgodaj, in drugič sem ® velik tvoj prijatelj in čakam sa- J mo prilike, da te dostojno počastim in dam duška velikemu svo- £ jemu spoštovanju in navdušenju, s Zakaj ni ga svetnika, ki bi bil c vreden tolike slave kakor vi, moj i patron! Kmetič na polju in go- s I spod pri pogači vas časti in vam > | srečo in še mnogo in dosti let c želi".	V
, Umetnik Martin se je odkril t in priklonil. -	I
"In da ti povem vso resnico, c še obril bi se danes v tvojo čast, p da ni, da ni — pobila toča moje pšenice in ni vzela slana mojih 1, smrek in hrastov. Tudi preoble- V kel bi se, ali ti poznaš moje skro- 1 mno in ponižno srce, in zatega-del se ne bom. Sicer pa bodimo n odkritosrčni", je nadaljeval ve-1 d liki umetnik. "Zlatega plašča, ki t bi bil vreden tebe, nimam, dru- n ge pa je vzel — hudič".	g
Nato je začel umetnik plesati po sobi, takšen, kakor- je bil. V z čižmih brez pet in podplatov, v b dolgem platnenem plašču, in suknjiči, podobni strahu. Bila je č po sredi votla, a okoli kraja je u ni bilo nič.	z
Ko je odplesal svoj kankan, je ž sedel znova k mizi.	k
"Ko sem prišel na svet, je bilo t jutro svetega Martina, kakor j sem izvedel pozneje. In mati je d menda jokala, češ, prav gotovo r bom pijanec. Ali to se ni zgodilo, r čeprav sem že večkrat zastavil r vse moči v dosego tega cilja. In oče je na mojega rojstva dan iz- 1 pil iz veselja in meni na zdravje in srečo čeber vina. Pa tudi to r ni drugega izdalo, kakor da se je £ sam utopil v vodi. — Oh, da sem l pijanec, bi bil danes pop! A jaz r nisem hotel dobro niti materi, a še manj sebi. Nekdaj, nekdaj, v 1 tistih neumnih letih me je pra- t Šala mati: "Povej, povej. Mar- č tinček, kaj bi pa najraši bil?"— s In Martinček je modro in sra- 1 mežljivo odgovoril: "To, da bi t med mašo vino pil". — In mati, s o reviea je menila vsa blažena, t da hočem biti župnik, debel in i rdeč. Njene solze so se smejale. 1 "Da, cfa", je dejal zamišljeno i Martin in požvižgal in kimal z i glavo.	J
"Pišem se za Grozda. Tudi to i bi imelo nekaj pomeniti! Lahko { bi bilo dobro znamenje pa ni. Nekoč sicer, pa to ni bilo nič do- i brega — mi je dejala gospodična Nevemžekako, da silno rada zo-1. bije grozdje. Bog je odpusti to i besedo, jaz ji nemorem. Zakaj storil sem nekaj strašno neumne- 1 ga. A bij. sem takrat še zelen in 1
moker. Nikoli nisem maral žensk, a takrat sem jo pogledal in se ji nasmehnil. O, imela je tako prijeten gobček — fej! — "Zares zobljem tako rada grozd-je". Zadnjo besedo je poudarila in zategnila. Ali je kaj mislila, ali ni nič mislila? In jaz sem šel in pritisnil svoje raskave, debele, napete ustnice — na njene tople, rdeče korale. "Še enkrat", je dahnila, "prosim". — Kaj te ni sram, mi je šinilo v glavo, da li-žeš kakor otrok bonbone? Fej! Sem rekel osorno in šel in se skril. Ženske so v resnici gosi".
Veliki umetnik se je zasmejal.
"I seveda, to bi bilo nekaj drugega. da so gosi svetega Martina!"
In takrat, in takrat se je zgodilo, da je stopil v sobo mož s cesarsko kapo na glavi. In na mizo je pustil težko, zlato se prelivajočo pletenko, in na mizi je pustil okrogel in skrivnosten jer-bašček.
"Kaj pa je to", je dejal veliki umetnik, kaj pa je to? Velja, da pogledamo!"
In odmašil je pletenko in jo poljubil na odprto grlo in bil dolg in prisrčen poljub.
"To se pravi, da je tole jeruzalemsko vino, in pismo zraven mi pravi, da je mi pošilja gospodična. Nevemžekako. — O, Bog te poživi gosopdična prekrasna, tvoj pozdrav je kakor pesem, i žarka in glasna, kakor cvetje nebeškega raja me -s sladkim vonjem opaja". — — —
In bila je dolga pesem, iti bila je velika ljubezen, zakaj :
"Kjer se rujno vino pije,
sladka pesem v srcu klije".
"Nikoli fe ne pozabim gospodična, iu pijem na zdravje tvoje in tvojih otrok. D? bi se namnožili, kakor ptice pod nebom, kakor čebele ob roju, kakor cvetje na jablani. "In veliki umetnik je pil z zvonkim požirkom.
"In sedaj moj patron, sveti Martin, te vabim v goste. Kar pridi, miza je pogrnjena. Že dolgo se nisva videla, zato se nikar ne mudi! Na zdravje, in da boš ! hitreje hodil."
Zopet se je nagnila pletenka, strasten in vroč, kipeč in bleščeč , je bil poljub.
Na vratih pa se je zasmejal tisti trenotek široki in žareči obraz svetega Martina. Glavo je imel ovito z vinsko trto, ki se je pre-minjala v živih in pisanih jesenskih barvah, Črno grozdje mu je viselo nad čelom, pod desno pazduho je nosil majoliko vina, lahko nagnjeno, da so pri hoji bliskale iz nje in pršile svetle kaplje. Izpod desne pazduhe pa je gledala tolsta, lepo rumeno pečena sros.
"Ho-ho" se je doneče zahah-Ijal sveti Martin, "ho-ho pozdravljen, umetnik, ki nosiš moje ime. Kaj bo dobrega?"
In sveti Martin je koraeil k mizi, bliskala se mu je zlata brala, gromeli so njegovi težki, zla-:i škornji. In postavil je na mizo najoliko in postavil je na mizo ?os.
"Pozdravljen" je veselo pov-iel umetnik, '/najprej obnoviva bratovščino, da ne bo zamere".
Ko je bilo to storjeno sta nadela gos, in potlej je prebral .imetnik svetemu Martinu tisto zaljubljeno pismo, ki ga je prilo-sila pletenici mlada gospodična moralnih ustnic. Gromko se je krohotal sveti Martin, držal se je za široki svoj trebuh, in kakor loneča reka je šamel smeh iz njegovih ust. Imetnik pa se je praskal po bradi in se zadovoljno smehljal.
Sedela sta tam za mizo in imela veliko in važno besedo.
Ko sta prebrala pismo in se nagovorila o lepi in radodarni gospodični, sta jo mahnila v nebesa in začela rešetati velike in male svetnike.
"Tudi v nebesih ni vse zlato, kar se sveti", je rekel sveti Martin. "Kakšen svetnik — ne rečem — da ne zasluži svojega mesta in zlate lune okoli glave. Takole na primer, sveti Vrban, to ti je poštenjak, on je dober vinski varuh, ampak je pa že nekaj tako pasjih svetnikov, ki bi vedno le gromeli, se kremžili in pretili s točo. O, to so kajoni! Če so na zemlji pretrpeli svoje bolečine, saj so zato zdaj na gorkem v nebesih, in naj puste ljudi lepo na miru, če jim že nočejo pomagati".
Takole sta moževala in trkala in pila.
In sta pila kasno v noč, in se je zgodilo, da sta se oba zvalila pod mizo.
O, srečni kmetje, srečna vas, ki imaš svetega Martina za pa-trona!	C. Golar.
►	S l Mi ne govorimo nič nepravičnega o Severovih Zdravilih,
i
i -_______
i NE KAŠLJAJTE! !
J
h	Ako zanemarjate tisti kašelj, bo trpel "celo zimo,
J	Odpravite ga takoj. Vzemite	»
: Severov Balzam 1
'	v	^
za plfuea
(Severa's Balsam for Lungs)
, * j
Je časti vredno zdravilo za kašelj, vnetje sapnika in druge nepravilnosti pljuč, grla ali sapnika.
>	-	Cena 25 in 50 centov.
! ~
" ————
JETRNE NEPMLIKE !
i 1
_	1
se kažejo skoro povsod, samo na jetrih samih ne, katerih ne moremo videti in ne čutiti. Kažejo es
1
V	GLAVI (omotica in glavobol)
V	ČREVAH (zapeka)
V	ŽELODCU (neprebava)
NA KOŽI (opaliki in slaba kof-i)
V	USTIH (slab okus in nečisti jezik)
-3
1 ---*------—-—----
9
Se ver o ve j© trsu- I krogljiee (sev^u™™.,) i
...	s
upUvajo naravnost na jetra, popravijo in odpravijo velilso število neprilik. Poskusite jih.
25 centov.
5
■i
Naprodaj v lekarnah. Pristne nosijo napis "Severa" Zavrnite nadomestitvi-. Za zdravniški svet pišite na	n
- —r^TiBiiBiirrri- - rti « ■	i in Id' mi liniff—m — ■	- - ■
C?" Veliko haloga vina In žganja, ~ "
»CyQgh IVI arija dr m i
^SHttBTOiriiraKfeaL Prodaj-, beio riuz po...............	%
Cmo vino po .............50",
Proi^ik 4 gilone ia......................P3
Brinjtvec 12 steklenic =z...............$12.0.
JllaHflllllgfyp	4 gal (sodCrk) za ...................
^^tt*^	Za. obilno naročbo priporoča
/VIAR^A QRILL,
B3Q8 St. CJalr A v©., IV. E., Cisvelond, O |
NAZNANILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom naznanjamo, da bodemo od sedaj naprej imeli cene naših pristnih domačih pijač, priob-čene od časa do časa v časopisu "Glas Naroda".
Brinjevec......zaboj	12 steklenic $13.00
Tropinjevec .... "	" " 12.00
Slivovka...... "	"% " 12.00
Cognac....... "	" " 12.00
Kneipovo grenko vino "	" "	6.00
Cena na galone.
Slivovka	galoni	$2.75
Tropinjevec	4 4	2.75
Cognac	"	2.75
Whiskey	"	2.00
Vino domače rdeče "	.50c.
vv"Ako bi kdo izmed rojakov rad zvedel cene drugih pijai. !:tere niso tukaj priobčene, ga prosimo, da nai se pismeno na nas obrne. Pri večji naročbi znat?n popust. POSTREŽBA TOČNA,
Za obila. naročila se priporoča,
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 St. Clair Ave., Cleveland, O.
rSLAS NARODA"
(Slovenlc Daily.;
Owned and published by the llovnlo Publishing Co*
(«, corporation.)
FRANK SAKfiER, Preeident
MMKO PLEjSKO, Secrfctarf
LOUIS BEtfEDIK, Treasurer.
Place of Bosinasa of the corporation and iddrmtm of above officers . b'2 Cortland t Street, Borough of Manhattan, Nev York I City, N. Y.
la celo leto velja list za Ameriko in
Canado........*3.00
•• pol leta................1.50
*	lato za mesto New York . .	4.00
*	pol leta za mesto New York .	2.00 m Evropo za me late. . . .	4.50 " « " pol leU. . . .	2.50
*	" " četrt leta • . . • L75
»GLAS NARODA" izhaja rsak dan iz-
▼Eemši nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA"
("Voice of the People") {(Wad every dav, except Sandsys and
liolidays.
Subscription yearly $3.00.
» wi tlmi'unU or-- agi »»I NT.t,
Dopi«i brez podpisa ta osebnosti se n< pvtisnejo.
Denar naj s« blagovoli pošiljati po — Money Order.
Pri spremembi kraja naročniko\
Eoeimo, da ee nam tod i prejšnje
lvnliščo naznani, da hitreje najde-ao naslovnika.
Dopisom VQ pošiljat vam naredite ta v a tfov -
»GLAS NARODA"
M Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4<MS7 Co rt lan < it.
11> ANAŠStJČJ
^gfflPLfl^ koncem tedna.
R.- p t.	«—o —
Bolni -	Je->poru se po-
lavija —	življenja ampak
iz Kvrope. j urški polumesec jt
ehm.*1 v Evropi.
i. • *
Evropske vlasti hočejo na vsak način imeti mir. Ce ne bo šlo dru gače, ga upajo doseči s — svetov po vojno!
' * *
Kakšne interese" ima Avstri ja na Balkanu? V prvi vrsti te da se moč Slovanstva na jugu n< otrdi! Zato rajše privošči krvo ločnemuvernemu Turku oblas ob Jadranskem morju, ksikor kr
ičanskemu Srbu.
*
Na Hrvaškem vladajo takšu< razmere, pod kakršnimi ni žive noben narod na Balkanu po«, turško oblastjo. Hrvatom je od vzela Avstro-Ogrska ustavno j in zajamčene pravice, za Albance pj zahteva z orožjem v roki neod
visnost! Za poč *t.
• * *
Stari črnogorski kralj Nikiti Se preklicano malo zmeni za di plomatične neodkritosrčnosti. — Avstrijske note še sprejel ni, češ brigajte se za svoje stvari, mi s< bomo pa za svoje. Tako se go vori!
* • *
firška armada ob>>toji iz slede cih častnikov: bypostrategoi (brigadui general), syntagma tarchis (polkovnik , anthysyn tagmatarchis (podpolkovnik) tagmat arebis (major), loehagos (stotnik hypolochagos (nadpo ročnik), anthyhypolochagos (po ročni k) in anthvpaspistis (adju tant). Naslovi zvenijo kakor eti kete prav grenkih zdravil. Ni ču da, tla bežijo Turki pred Grki.
• . •
Članom SNT.l priporočamo, ds odločno nastopijo. Sedaj je čas zvonenje po toči ne pomaga. V plačujete, Vi imate govoriti, m
kakšni zagrizeni posamezniki!
* * *
Sumljiva je naglost zahteve z i zgradbo Doma. Kadar se gre z t več tisočakov, je treba dobro pre udaritpredno se sklene kaj do ločnega. Kakor rečeno, je ta na gljica jako sumljiva in močno di ai po — graf tu.
•	a •
Ce se ne motimo, sta morab do-,. daj urednik in glavni tajnik skrb za uradne prostore, sta n irio »- * - t. t . plači. Zate je pot ti	oljčno vpraša
kje • i • profit, če bo ime z glavni odti • l>um?
Pri kurjavi in svečavi se bo tu di hranilo pravijo. Čudno, zelc čudno, kajti tega si ne moremc misliti, da bi delal glavni odboi
v temi in na mrzlem.
*	^ •
•
Kdo bo vzdrževal Dom v dobrem stanju T Kdo bo pometal, čistil? Mogoče gospod glavni tajnik ali gospod urednik? Ne verjamemo. In o teh stroških poziv
aiž 80V0,i«".
Nič ne škodi ugotoviti se enkrat, da na konvenciji SNPJ v Milwaukee, Wis., ni bila sprejeta izprememba pravil glede pisanja Glasila v tem zmislu, da se agiti-ra za socializem. Za delavstvo, da, tako se naj piše, in tako je bilo sklenjeno, ne pa za brezdo-
movinski socializem.
* # *
Socialistom v album: kamor pridejo Turki, požigajo. ropajo, morijo, skrunijo žene in mladenke uboge raje, režejo ljudem nosove in ušesa, počenjajo strašne, i nepopisljive grozovitosti. Tlačena raja se je dvignila zoper kr-| voločnega trinoga Turka po pet-, stoletnem trpljenju, bori se za svobodo — in socialisti grmijo proti tej vojni! Kakšno svobodo
(zagovarjajo potem?
* *
*
Povdarjamo, da nimamo prav nič proti SNPJ kot taki, ampak j proti zadnjim novotarijam. ki ji j j morajo biti v škodo. Kakšen vi-j bar je bil pri jolietski Jednoti ra-Idi strankarstva, tega menda še niste pozabili. Nastopiti je treba ' tedaj, ko je še ras. po toči zvoniti
1 je prepozno. ■ * »
*
'! I)a smo na pravi poti. nam dokazujejo številne čestitke starih (članov SNPJ. ,!Koncemteilnar" ,1 s»- na tem mestu prisrčno zahvaljuje za vsa priznanja.
* — ™ m * t
Poziv na prvi občni zbor j slovenskega zavetišča.
Začasni odbor Slovenskega za-I vetišča v Ameriki je poslal ne-i davno poziv za prvi občni zbor ali konvencijo. Da se bode ta po-. ziv v javnosti še bolj upošteval.
■	smo sklenili spodaj podpisani zastopniki slovenskih listov v Ame-
. iriki, da izdamo podoben poziv na _ j vso slovensko javnost, vse večje I organizacije in vse slovenske liste. Da dosežemo skupno postopanje vseh naših listov, kateri naj bi zainteresovali javnost, smo i poslali najprej nasvete na samo-..stojne slovenske liste z namenom.
da že za prvi občni zbor deluje .jsložno vsa naša javnost. Na ta način smo se ognili eventuelne-mu predbacivanju, da sklicuje občni zbor samo začasni odbor , ali samo ta in oni list. S temi na-j sveti smo dali priliko vsem samo-j stojnim slovenskim listom, da delujejo že pri sklicanju za dobro 1 j in plemenito stvar. i j Nasvete smo poslali: dnevniku Glas Naroda, dvotedniku Cleve-landska Amerika, tednikom: A-
■	merikanski Slovenec, Edinost. { Glasnik Glas Svobode, Narodni
iVestnik, Proletarec in Slovenski Narod, mesečniku Naš Gospodar. Poslali nismo vsled skupnega sporazuma na Ave Marija, kateri je verski list in se bavi samo z duševnim življenjem našega naroda in pa Glasilu S. N. P. J., kateri je uradni list in lastnina S. s X. P. J., in sicer zato ne, ker bi J S. X. P. J. imela potem pravico do večjega zastopstva na prvem občnem zboru kot druge organi-^ zaeije, katere nimajo svojih lima jo svojih listov.
Od teh slovenskih listov je podpisalo izjavo za prvi občni zbor šest spodaj navedenih listov, štirje listi pa niso še vrnili izjave. K«-r je bilo treba za veljavnost prvega občnega zbora le ( tretjino slovenskih listov in ker je čas za prvi občni zbor kratek, ne moremo in ne smemo več odlašati s sklicanjem.
Vsled medsebojnega sporazuma sklicujemo torej prvi občni zbor, ko je bilo naznanjeno že v 1 oklicu začasnega odbora, na dan 1 28. novembra, in sicer na 9. uro
-	dopoldne v dvorano Welky, 1805
-	Blue Island Ave., t. j. vogal Blue Ialand Ave., 18. St. in Loomis St.
•	v Chicago, 111.
Prvi občni zbor ima namen, da se odloči, kaj nameravamo usta-i noviti, da uredi pravila, voli od-c bore in direktorij ter da poskrbi,
-	da se zapoČeta misel o Sloven-) skem zavetišču tudi res izpelje.
-	Ima nadalje nalogo, da združi i vso našo javnost za to misel.
Prvi občni zbor obstoji iz sledečih zastopnikov: začasnega od-
-	bora, nadalje po enega zastopni-» ka od prej navedenih slovenskih > listov v Ameriki in po enega za-
*	stopnika od vsake podporne organizacije. Med podporne organizacije štejemo naše jednote in
. zveze, katere imajo ali katere ob-. stoje iz več kot enega društva. . Na zastopstvo od samostojnih . podpornih društev nismo mogli računati, ker imajo le krajeven pomen in ker ne oglašajo redno ' ▼ javnosti svojega društva. Na
ta način bi se lahko katero pre-J zrlo. Sicer so pa itak člani samo-j stojnih društev po večini v tej j ali oni jednoti ali zvezi.
Apelujemo v prvi vrsti na naše j Jednote in Zveze, da pošljejo za i gotovo vsaka po enega zastopni- j ka, ker se gre za zadevo, katera \ ima prav poseben pomen baš za j Jednote in Zveze. Vsaka organi- j zacija naj se posluži svoje pravi- j ce do zastopstva, ker je to zelo; važno, da pridemo skupaj vsi. j Organizacija, katera ne mara poslati svojega zastopnika, pokaže; s tem, da je že v principu zoper vsako narodno delo. S tem, da se vabi vse organizacije s pravica- j mi do enakega zastopstva, se odvzema orožje boja proti zaveti zavetišču: vsaki organizaciji je dana prilika, da zastopa svoje misli in svoja mnenja, in katera se temu prostovoljno odreče, nima tudi nobenih pravic do "ki-kanja", da se ni to ali ono pravilno uredilo. Velika misel za Slovensko zavetišče rabi velikega dela in skupnega zastopstva. Zato naj ne manjka nobenega zastopnika podpornih organizacij. Vsako organizacijo se še formalno povabi pismeno.
Apelujemo na vse slovenske liste, katere smo navedli prej, naj ne pozabijo poslati svojih zastopnikov. Listi so tista moderna sredstva, s pomočjo katerih se govori z vsem narodom. Različna so pota, po katerih gredo, in različne struje fn načela, katera zastopajo. Toda pred veličastno mislijo, pomagati sirotam lastnega naroda, naj prenehajo vsa na-sprotstva in vsa sovraštva. Veliko so napravili listi za probujo naroda, za splošno izobrazbo, za podporne organizacije. Zdaj pa prihaja do njih večje in važnejše vprašanje, kot smo ga imeli ke-daj: naše zavetišče. Veliko je žrtvoval narod, veliko gradil in dajal. a do zdaj še ničesar ne, kar bi bilo res last vsega naroda. Prva velika misel je naše zavetišče. In vi, slovenski listi naše nove domovine, pokažite z dobrim vzgledom, da znate pozabljati na vsa nasprotstva in prepričanja, kadar se gre za korist vsega naroda. Pokažite vi. ki živite za narod in od naroda, da ste vi na po-zorišču, kadar se gre za dobrobit vsega naroda. Naj ne bode lista med nami, kateri bi dajal orožja v roke svojim nasprotnikom, kar bi se zgodilo na ta način, da bi skušal zadrževati ali nasprotovati veliki misli o ustanovitvi zavetišča. Bodrite ljudstvo in pomagajte združeno polagati vogalni kamen. Bodite vsi veliki pri veliki in lepi ideji.
Vi, ki danes dvomite, ali bi poslal list ali podporna organizacija svoje zastopnike na prvi občni zbor. vedite, da se ustanavlja zavod, kateri ne bode ne katoliški, ne nekatoliški, ne svobodomiselni in ne politični: zavod, kateri se ustanavlja, bode NARODNI zavod, last vsega naroda. V njem bode imel vsak po razmerah svojo pravico, v njem bode vsak vršil svojo dolžnost tako, kot mu veleva njegovo prepričanje. V zavodu ne bode prostora samo za ljudi enakega ali sorodnega prepričanja, v njem bode prostora za vsakega Slovenca po krvi in jeziku.
In vi, ki mogoče mislite, da se vaš poklic ali vaše prepričanje ne strinja s takim zavodom, vedite, tla tudi vi živite od naroda in da ste del svojega dela dolžni posvetiti tudi narodu. Ne kažite se oz-kosrčne — bodite veliki pri veliki ideji. Ne sodite in ne obsojajte dela naprej: pridite in govorite tam, kjer bode prilika in prostor za to, to je na prvem občnem zboru.
Ena prošnja do organizacij in slovenskih listov: pošljite najboljše in najbolj zmožne ljudi, ker je naloga prvega občnega zbora za zavetišče velika in težavna. katera zahteva najboljše ljudi med nami.
Vsled medsebojnega sporazum-Ijenja mora vsak delegat za prvi občni zbor trpeti stroške za svojo osebo in vožnjo sam, oziroma tista organizacija ali tisti list, katerega zastopa dotični delegat. Začetna blagajna za zavetišče je majhna in nikakor ne more utr-peti, da bi se moglo plačevati stroške za prvi občni zbor. Žr-tvujmo vsak nekaj, organizacija in listi, samo da se uresniči od vse slovenske javnosti pozdravljena misel o zavetišču.
Prvi občni zbor zboruje, dokler ne konča svojega dela. Slovenske liste pa še posebej prosimo, da se udeleže shoda'ljefc pwfvi reprezentantje ali zastopnlSi listov, ker bi po končanem občnem
Zboru za zavetišče imeti lahko
*
•jposeben sestanek za zvezo slo-
-	j venskega časopisja in časnikarji jev ali vsaj za nekako medseboj-
'lio zbližan je, kar bi bilo samo na korist listom — ljudstvu in splošni izobrazbi sploh.
•	i Delujmo rok^ v roki za to, da bode dan 28. novembra res pravi ^zahvalni in zgodovinski dan slo-
■	j venskega naroda v Ameriki.
j Ta oklic naj se smatra zajedno »iza vabilo. Prosimo, da ga ponatisnejo vsi slovenski listi v novi
-	domovini. Kdor ima kake dobre ' nasvete glede zavetišča samega,
•	naj jih pošlje na tajnika začas-; j nega odbora ali pa na začasnega
zastopnika slovenskega časopisja
-	za sklicanje prvega občnega zbo-i ra: Frank Krže, 2616 S. Lawn-1 dale Ave., Chicago, HI.
'' Končujemo z najlepšim upa-i njem, da se uresniči najlepša mi-
-	sel, kar se jo je kdaj rodilo v na--'ši novi domovini med nami, veli--'ka in plemenita misel o Sloven-i skem zavetišču v Ameriki, in po-
-	zdravi jamo ves narod.
j Dano v Chicagu, 111., dne 3. no-
-	j veinbra A. D. 1912.
•	j Za dnevnik: Glas Naroda pei -jFrank Sakser, 1. r.
I Za dvotednik: Clevelandsks
-	Amerika per Douis Pire, 1. r.
j: Za tednike: Glas Svobode pei »-■M. V. Konda, 1. r.; Narodni Vest a|nik per Ivan Zupan, 1. r.; Sloven e ski Narod per E. J. Mensinger a I. r.
Za mesečnik: Naš Gospoda: i- per Frank Krže. 1. r. i- -...»-
a
Onam, onamo,..
i-
^ Srbska narodna himna, ki jo j a spesnil sedanji črnogorski kral, ;e Nikola in ki tako razvnemlj *" vsako črnogorsko dušo, se glasi
Onam, onamo, za brda ona, r Govore, da je razoren dvor, Mojega čara, onamo vele, Bio je nekda junački zbor.
£
Onam, onamo. da vidju Prizren Ta to je moje — doma ču doc Starina mila tamo me zove, ^ Tu moram jednoč oružan poc
i-	Onam, onamo, za brda ona,
>-	Gdje nebo plavo zavija svod,
tt	Na srpska polja, na polja bojna
a	Onamo, bračo, spremajmo lioo
a
r	Onam, onamo, za brda ona,
)]	Milošev kažu prebiva grob.
u	Onamo! Pokoj dobit če duši,
i.	Kad Srbin više ne bude rob. i- " m *
^ Duhovnik obtolzen umora, i.
Topeka, Kan.. 14. nov. — Vče raj se je moral zagovarjati pre<
■	sodiščem duhoven M. L. Beers i ij Wakarusa, Ivan., ker je svoji že L_ ni potisnil umetno zobovje v gi
-	lo, da se je zadušila. En mesec j živel ločen od nje. Pred neka dnevi se je vrnil k njej in ko g;
j je ona začela zopet zmerjati ji j n položil roko na usta, lioteč nare diti konec upitju; ženi so pri ten , ušli zobje v goltanee, nakar se j> ' zadušila.
L-	~
Izvojevana češka šola.
Iz Dunaja poročajo, da se je t' a dni vršila slovesna otvoritev če u ške šole v Poštorni na Nižnjen Avstrijskem, za katero so se Ceh e toliko let bojevali.
e	POSLANO.')
& *
a	Waukegan, m.
. Nikdar nisem imela namena napadati ljudi po časopisih, se daj sem pa primorana odgovorit neki ženski, ki me grdo obrekuji v listu <4Araerikanski Slovenec' št. 49. Pa še bi ne, če bi se ne ti kalo to moje hčere, za njo se po staviti je pa moja materinski Q dolžnost. Moji otroci niso bili š< I" nikdar nikomur v pohujšanje ii li mislim, da tudi ne bodo. doklei a jih 'bodem jaz imela v rokah. C«
-	mi je pa hčerka povedala spo p vednikovo zmoto, ji ni za zame
riti, ker se še učeni spovednik .- lahko zmoti in ne ve, če spove i duje ženo ali neizkušeno dekle.
0	Tega si pa ne štejem v sramoto
-	ker mislim, da mora vsaka mat .- vedeti za otročje grehe, in doklei :. se otroci materi izpovedujejo,
e še nedolžni. Moja hči je prav do
-	bro poučena v verouk^i, kar st
1	lahko ona ženska prepriča, o za
-	konu pa seveda svojih otrok šc a. ne podučujem. Opravljivka iras 1 pa še dosti drugih neresnie na
-	vesti. Pravi, da daje tajnica dru štva sv. Ane dopise v '"Glas Svo
_ bode". Druga neresniea je, da j( >_ rekla gospa Amalija Bizjak, ds ne mara Še za zadnjo uro sprejet i od Rev. Stukeljna sv. zakramen i- tov in da jo ne smejo nesti mrtve Q v cerkev. Potem pa še pravi, df o na®-je Rev. Kalan tako učil. Lai
C"NoWork-NoBaf The Woxkingmarfs
temarjen pre lil o d.
Dr. Richterjev ;|PA1N-EXPELLER
j odstrani nevarne posledice, ako •se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. jin 50c. steklenice. — Pazite na i ime in sidro na omotu.
j F. AD. mCl'TER Co.. 215 Pearl SJreef. Ne« York, H. T.
tj Ur. R.ciiterirvo Cr.ngo Pilulo olajšujo. . ' B	<'Jic. n5i 50c.)	t
Jr--,
j je tudi, da je moja hči stara 14
-	let. Vse bi še bilo, če bi pustila že vsaj mrtve pri miru. Umrli A-
rjmaliji Bizjak očita sv. zakramen-I le, ko je bila na smrtni postelji, i 1 Jaz sem jo bolj poznala nego ona.
zato naj jaz mesto nje odgovori rim, da je biž, česar jo dolže
-	strupeni jeziki. Ona je bila dobra
-	žena in skrbna mati; večna luč t •, naj ji sveti! Da, draga Amalija,
j odpusti mi, da se te spominjam r v časopisih, pa saj je v tvojo j čast. Zemeljske besede naj ti ne kalijo nebeškega veselja!
Ce mi |ia moja napadalka ne. bode dala miru, sem ji priprav-. Ijena še drugače posvetiti!
Marija Hrovatin.
e —--T .	.i
j *) Ta spis je plačan oglas in e uredništvo ni z njim v nikaki i: ; zvezi.
(A d v e rt isem ent.)
DAROVI
za "Rdeči križ balkanskih držav'':
i. Darovali so sledeči iz New •; Yorka: po : J. Zore in J. Ma-sarik; po 50c-: J. Anetta, P. Gros ». in S. Petroff; 27 neimenovanih i po 2~>c. Skupaj $10.25. Darovalci so- Zoretovi sodelavci v tovarni.
Dosedaj izkazano $21.80, z da-našnjim vred $32.05.
Danes smo odposlali 150 K na odbor za "Rdeči križ balkanskih držav" v Ljubljano v razdelitev, preostane $1.90.
Zahvaljujemo se darovalcem in prosimo še za liadaljno naklonjenost ranjenim bratom!
Ured. "Glasa Naroda".
a MOHORJEVE KNJIGE
f so dospele in prosimo vse one rojake, kateri so te knjige pri nas naročili in med letom svoj naslov \ spremenili, da nam to nemudoma naznanijo, da ne bode ovir in ne-a potrebnih stroškov. ' Kdor rojakov želi imeti M0-" HORJEVE KNJIGE za leto 1913 n in jih ni naročil, naj nam dopo-* šlje $1.30 in mu jih pošljemo po-štarine prosto na dom.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City, e--—--
FARME NA PRODAJ!
95 akrov v Ohlman, Reynolds Li County, Mo. 40 akrov obdelane zemlje in ostalo je lep hrastov gozd, milje iz mesta in od postaje. dve hiši, klet, velika šupa, vodnjak, 2 konja. 1 krava, 30 kokoši, 40 sadnih dreves, 20 vinskih trt, 2 voza, 1 koleselj, 3 plu-j ge, 2 brani, 1 sedel in drugo poljedelsko orodje. Cena $2200.00, $1500.00 v gotovini,
drugo na j
obroke.
N. Piklor, 2026 Blue Island Ave., (14-25—11)	Chicago, 111.
Slovensko katoliško
B
podp, društvo ^^^m svete Barbare
B—	B
ta Zedlnjsnc držav-© Severn© Amerike.
Sedež: FOREST CITY, Pa.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Penniy!vani#
•DBORNIKfi
: XARTIf." GSRCMAN, Box 111. For«*! City, Jflfc V. djjredsednik: JOSE* PETER>TEL», Box II ^Tilloek, Pa. V tajnik: IVAN TELBAN, Box 707. Fcre«t City, Pm. U. tajnik:: STEFAN ZABRlC, Box 608. Conemaurk, JPt Blagajnik: MARTIN MUmC. Box 537, Foreat City. Pa.
NADZORNIKI;
i -edgediilfc nadzornega odbora: KAROL SCALAR, Bo« C47, Forest City, L andzornik: IGNAC PODVASNIK, 4784 Hatfield St., Pittaburg, Pj» ^Z. - adaornik FRANK SUNK, BO Mill St., Luzerne. Pa
tU - »dzomlk. ALOJZ TAVČAR. 28» Cor N — trd 8t. Ko«k Spring« Wr*
POHOTNI IN PRIZTVNI ODBOM,
l-rodeediiig perot. odbora: PAUL OBREGAR, Box 102, Witt, in L »orotnlk: MARTIN OBERŽAN. Box 61. Mineral, Kana. H. iH>-o*nlk; ANDREJ SLAK 771t !Baler Cleveland O**^
VRHOVNI ZDRAVNIK: Th J. m. MJCLIfiKAR. «117 SL dalr At«., Clerelan«. OW^.
Oodibi Ml C« »otUialo L tajnik* IVAN »MLHAN P. O. Bam 9 T*r*n City Pnu
7>rB»tT®no gimsllo: "QLAB NARODA"
Iščem sina od mojega brata. Ime mu ju ANTON S ME RTE L in je bil pred enim letom v Fairbanks Gelmore, Alaska. Prosim cenjene rojake, če kdo ve | za njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi. — Gregor Smrdel, 13fi:> E. ! 38th St.. Cleveland, Ohio.
Iščem svojega brata IVANA GROZN1K. V Ameriki je nad 14 let in doma je i/. Višnje gore na Dolenjskem. Rada bi mu poročala nekaj važnega, pa ne vem naslova. Prosim cenjene rojake, kdor ve za njegov naslov, da mi ga naznani, še bolj pa bodem vesela, ako se mi j sam javi v najkrajšem času.— Fanv Orožnik, omožena Pe-I char, L. Box 328, Conemaugh. j Pa.	(15-18—11)
POZOR,
rojaki v Butte, Mont. 1
Podpisana naznanjava rojakom v Butte, I\Iont., in okolici, da sva odprla svojo
KROJAŠKO OBRT,
kjer bodeva rojake vedno dobro in pošteno postregla. Preje sv;i bila 11 let v Lead vile, Colo, in 4 leta v Lead City, zato upava, da j<- tu mnogo rojakov, ki naju od tam poznajo. Prosiva jih, ila naju tiuli tukaj obiščejo. Postregla bodeva vse s finimi oblekami, katero bodeva naredila vedno po vaši volji in za primerne cene.
Ignac Pahar in Jos. Novak, 213 E. Park St., Butte, Mont, (15-29—11)
NA PRODAJ!
Radi vojnega stanja na Balkanu prodajam fino urejeni saloon, kateri je na glavni prometni ulici med tremi kolodvori v India-! na Harbor, Ind.
Zahtevam le $1000 gotovine za j vštevši "licence", blago, 2 regi-I stra, blagajno, biljard, stroje in j *'lease za tri leta. Rent je $65 na mesec za zidano dvonadstrop-| no hišo na vogalu, katera ima 12 sob.
Požuritc se, ker boljo in cene-jo priliko bodete redko kedaj našli.
Pišite ali pa vprašajte pri: M. Malisic,' 3315 Michigan Ave.,
Indiana Harbor, Ind. i	(15-18—11)
Pozor!
Rojake širom Zed. držav, kateri še niso naročeni na "GLAS j NARODA", vabimo sedaj k na-rečbi. VSAK DAN bodemo prinašali vse važne vesti iz balkanskega bojišča,
a poleg čtiva tudi SLIKE. Dnevne vesti so zelo zanimive in Slovenci se jako zanimajo za to vojno, v kateri se bore naši bratje. ' '4GLAS NARODA" DOBITE SKOZI ŠTIRI MESECE VSAK DAN IZVAN NEDELJ, AKO DOPOŠLJETE
jeden dolar
kar je gotovo nizka cena za 104 do 105 listov.
Upravništvo "Glasa Naroda", i 82 Cortlandt St., New York City.
^^ VABILO NA ^^
'zabavno veselico s plesom
v prid
SLOVENSKE SIR0TIŠ8ICE
s	prigodom prvega sestanka in zborovanja
e
; zastopnikov slovenskega naroda v Ameriki,
,	ki se vrši
na Zahvalni dan dne 28. novembra
- v veliki Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici,
Chicago, 111. i	V3T0PXLVA 2.S centov za posamezno osebo.
Začetek ob (J. uri '/večer.
Vstopnice je dobiti pri vsih slovenskih gostilničarjih v Chicagi,
. Vsi dobrodošli!	Začasni odbor.
Več dela in boljše delo.
J^xjy/^ Ako rabite električno luč, pronašli bodete, da iadi tega po. I	ji i	množite delo in kakovost povspeši vam boljši zaslužek.
Istodobno bodo vaši delavci zadovoljneji. Isa»l mBL	Om enjeno od več strani in resnično preiskuŠeno.
t g^HSsSa&ff ■HIB	Dovolite, da vam damo dekaj važnih dokazov.
The New York Edison Company
55 Duane Street	At Your Service	Phone Worth 3000
Branch Offices for the Cor.visicnce cf the Public: Address	Phone	Addrcci	Phc= -	j	Addrctj	Pho=e
424 Broadway Spring 9SSO 124 V/. 42d St. Bryant 5262 j 27 E» 125th Si- Harlea 4020 126 Delancey St. Orchard 1960 839 Third Ave. Plaza 5343 J 3S2 E. 149th St. Meiroae 3340
Zlata zrna. t
T
Ostati človek —.to tvoj vzor in smoter bodi tvoj najvišji! Ljub bodi ti obraz človeški in sveta ti človeška čast! O bodi človek ne fakir! O iie sovraži mi življenja, ne beži pred sveta trpljenjem, ne loči od sobratov se!
A. Aškerc.
O ta počitek, sladki sen, ki ga oko v očeh uživa! Kdo ve za srea nemi izraz, ki duša ga v solzah prikriva?
i .j ud Poljanec.
(
O ti blaženo naročje zveste žene! Naj se ti je tudi za nekaj časa izneveril uestanovitnež, naj je iskal veselja, omame drugod; po vseh svojih zmotah in krivih potih se vrne slednjič k tebi skesan; vse je sleparstvo po svetu in laž; tu je ljubezen, zvestoba, tu je mir in sreča !
Jos. Stritar.
Odločeni so roži kratki dnovi, ki pride nanjo pomladanska slana
al v cvetju jo zapadejo snegovi.
Fr. preieren.
0 ti krasni, veliki, po velikih poetih proslavljam ponos! Kna beseda in dvoje, troje, desetero src bi zaplalo brezmejne sreče in solnce, žarko krasno solnce bi posijalo izza oblakov v ta bedna zrorzujoča. bolj in bolj ledeneča srca!. .. Toda ne! Oni ne izgovori' te besede, oni zakoljejo raje celo svojo srečo maliku Ponosu na žrtvenik in potem strmijo žalostno, brezupno, s sklenjenimi rokami v njeno počasi na trdi tlak curljajočo rdečo kri in vene-jo in mrejo... O ti krasni, veliki, po velikih poetih proslavljam ponos!
Dr. Ivo Šorll. } w i
Oh, dvom je strašna, strasna reč; hujši menda od bolesti. Kadar smo gotovi kake stvari, kolikor nas je ona tudi stala težav in bolesti, ipak nazadnje se ji vdamo in koiikrat celo z neko voljuo-stjo. Dvom pak nain vedno ziblje srce med upi in bojaznijo in v naši duši vzbuja boje, koji nam povzročile bridkih težav.
Pavi Pajk.
Oh, jokajo se milijoni, da jeden le se veseli.
•	Jos. Stritar.
Odpri sreč, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje!
Slm. Gre^orCift.
Odprta noč in dan so groba vrata,
al* dneva ne pove nobena prat'ka.
Fr. Pre&eren.
Oh, cvetje je rahlo, čez noč se vspe.
bitu- Grefforčifi.
Oh kako težko na sveti brez človeka je živeti, ki z ljubeznijo bi živo z nami trpel ljubeznivo, ki gorje bi z nami nosil, ki solze bi z nftmi rosil, ki bi tešil nas v brezupu, tu v življenja burnem hrupu!
Drag. Jesenko,
Oh, kelih našega življenja je kelih žrtev in trpljenja, bridkosti poln je čez in čez, sladkost kaplja le redko vmes.
Sim. Gregorčič.
Ohol in žiljen duh ne boža,
bojniku nosi psovke tuje.
Z besedo se opeva roža,
a tudi blato opisuje.
Ali t. Medved.
Oj leta ve otročja, leta sreče S edine, ki človeku se prisodi! A predno se zave, izgine mu — zavest nesreči pot odpre široko!
Jos. Stritar. ;
Oj prave ljubezni nebeška sladkost,
kdo pač se ti more ubraniti?
Sim. GregorCič.
Oj »rečen, ki živeti dano
pri ljubljencih mu je doma,
ki ga ne tira v tuje rano
od tihe sreče moč gorja.
Fr. 8. Cimpermaa.
On kakor sen izgine prazen, zgubi ko nočna se prikazen, ne vzre ga ve? oko drogov in ne pozna ga kraj njegov. j
Sim. Gr«frorCie.
*M*	*lS* Hff—W-W
j Odločno odpovej se svoji sreči, goreče išči drugim jo doseči, živeti vrli mož ne sme za se!
Sim. Gregorčič.
I
i Oh. težka od doma je ločitev! Pretežka, če ločiš se po sili!
Fr. Gestrin.
I
(Oj svoboda je modrost najvišja, v njej je sreča, v njej je izpolnitev,
v njej življenje in vseh blagrov
blagor.
Brez svobode ni modrosti prave,
a s svobodo vse je dosegljivo,
kajti ž njo se druži moč junaška.
E. Kristan-
Oj težka pot, oj tožna pot, kod od srca, srce se loči.
Sim. Gregorčič.
O j zlata prostost, o j neskrbna
mladost,
kako te je težko pustiti!
Sim. GregorCič.
Oj zlata vinska kaplja ti, ki nam srce jasni, mladi! Ko človek ne bi te imel, kako bi bil kedaj vesel? Za čašo vinca rujnega pošten kristjan življenje da.
Drug. Jesenko.
O kako lepo je zlo, lepo in čudovito, lepše stokrat od najlepše čednosti! Nikdar čednost ne osvaja tako, ne jemlje duše s tako vročo, ošabno silo. Nikdar ni čednost tako mamljiva in čarobna, sladkega presenečenja polna, kakor je greh, kadar hoče zmage.
Zofka Jelovšek.
O kako sladka je ljubezen, ko v mladem srcu prvič tli, nerazumljiva je bolezen, greni življenje i sladi.
Jos. TurkuS.
O načela, načela! Koliko se greši v vašem imenu !
Dr. Fr. Detela.
O ne žaluj, če ti je kriva sreča, namenjena je tebi slava veča!
Jos. Stritar.
O ni življenje sladka le omama, ni penava igrača, šala ni, življenje naše je mogočna drama, ne mara plehkih govorov ni sanj. nastopa v njej vsa deea od Adama,
značajev klenih hoče in dejanj
in zmago hoče ene, ene le resnice.
Ant- Medved.
O zemlja je res le dolina solza. ! le žalost. trpljenje je tukaj ,
doma, Sim. Gre^orčlfi.
Opasen dar božji je mlademu človeku genijalnost, ako ni krepke volje, neutrudne pridnosti in jeklene značajnosti.
Jos. Stritar.
Oj povej, kako bi rasle rože brez svetlobe solnene? O povej, kako brez nade moglo bi srce živeti?
Iv.' Cankar.
O sladka vera, polna tolažila: ''Človeška duša je neurarjoča !"• Ljubezen sama tebe je rodila, po dragi duši duša žalujoča. Ločitev si ne more misliti brez združenja ljubezen pregloboka. ; Jos. Stritar.
Otresite zaduhlih se sanj! Po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil — ves klic
zaman — doživi ga le, kdor je pripravljen nanj !
O. Zupančič.
Otroci odpuščajo lahko in z vsem svojim bitjem. Mi veliki ne znamo odpuščati — ne pozabljamo.
Zofka Jelovšek.
O zakaj je zlata zora naših dni pač tako zelo kratka! Pa vendar vsak veljaven mladenič željno hrepeni po truda polni moški dobi. Ko bi vedel, kaj ga v njej pričakuje, nikdar se je ne bi tako veselil; prosil bi, naj se ustavijo ure cvetnega živenja kakor je bil nekdaj Jozva solnce ustavil na nebu, da bi morju ne pripovedavalo sramote zmaga-nih bratov; znal bi, da se veselo ozira mož v leta za seboj, ki bi ae vanja tako zelo rad povrnil, in da m boji bodočih dni.
Fr. Levstik. 1
Italija po sklepa mira.
Med Italijo in Turčijo je, kakor že znano, sklenjen mir. In kakor je sklenjen, priča, da se je Italija rešila iz velike zagate. To je dejstvo. Drugo pa je, da se ima Jtalija zahvaliti na tem balkanskim državam. Kajti nobenega dvoma ni, da so dogodki na Balkanu sklonili Turčijo, da je postala popustljiveja nasproti Italiji. Vesti iz Belgrada, Sofije in Aten so bile za Italijo prava mana z nebes.
Da se je Italija s sklepom miru res rešila iz mučnega položaja, vidimo, če prav precenjamo to, kar je Italija dosegla, oziroma, v kar se je obvezala.
Glede Afrike se more vsebina mirovne pogodbe glasiti edino le suverenost Italije v Tripolitaniji in Cirenajki; drugo je postransko. Evropsko javnost pa zanima bolj to, kar je določeno, kar je sklenjeno glede otokov, ki jih je Italija zasedla v Egejskem morju. Ali si je Italija pridržala oblast na katerem teh otokov? Italija je tu popolnoma popustila.
Vest o sklepu miru gotovo ne bo ugodno delovala v balkanskih državah in izključeno je, da bi se še ponavljale manifestacije pred italijanskimi odposlanstvi, kakor so se vršile v Sofiji, Belgradu. Atenah in na Cetinju.. In italijanska javnost, ki je z velikim zanimanjem, skoro oduševlje-n jem spremljala dogodke na Balkanu, bo razočarana. Italijanska vlada jim bo odgovarjala, da se je brigala samo in edino za italijanske interese. Vendar ne bo mogla utišiti glasov njih, ki pravijo, da je Italija sedanje dogodke samo egoistično izrabila v svojo korist. Morda ne bo mogla pOmiriti tudi glasov onih," ki trdijo, da je Italija pognala Črno goro v vojno, s čemer je prevzela tudi velik del odgovornosti za sedanje dogodke. Ravno to je govoril delegat Kramar v avstrijskih delegacijah, rekši, da je italijanska diplomacija zopet stopila na višino svoje tradicijonalne politike: da potiska druge v o-spredje in da potem za njihovim hrbtom pobira sadove.
Italija je to enoletno partijo svoje kolonijalne politike poplačala z 30 do 15 tisoč izgubljenih mladih življenj, pol milijarde efektivnih vojnih stroškov in pol milijarde, ki jo bo morala še plačati za odškodnino, za obnovo ar-tilerije, vojnih ladij itd. Da li je Tripolitanija toliko vredna, to pokaže bližnji zgodovina. -
No, med svoja pasiva mora Italija všteti še: mizerno ulogo pretežno bojevitega imperija li-stičnega naroda, ki jo je igrala skozi leto dni, izgubljene simpatije med velesilami, ki jo itak že davno smatrajo za balast na tehtnici evropskega ravnovesja, in slednjič izgubljene simpatije na vsem Balkanu, v Carigradu in v krščanskih državah na polotoku. Kje je torej na novo vznikla slava cezarskega orla ?!
4 4 Edinost
Pomračenje meseca.
Na dan, ko je Srbija, Bolgarija in Grška napovedala vojno Turčiji. so videli v Belgradu pomračenje meseca. Ta nebeški pojav tolmačijo za znak zmage nad polmesecem. Ob tej priliki so oživele stare pravljice o znamenjih, ki s r se pokazale ob začetku kake velike vojne.
Za "Rdeči križ" slovanskih balkanskih držav.
V	Dubrovniku v Dalmaciji so nabrali za "Rdeči križ" slovanskih balkanskih držav že okoli 20,000 kron.
Avstrijski častnik prešel k Črno-gorecm,
"Berliner Tagblatt" je te dni priobčil iz Zagreba vest, da je poročnik Ban, Srb, ki je služil v Hercegovini v Foči pri 53. peš-polku, s 30 vojaki svoje stotnije, Srbi. šel čez mejo in se pridružil črnogorskim četam.
Buski a via tik Avramovič na Balkanu,
V	Belgrad je prišel ali pride v najkrajšem času ruski aviatik Avramovič. ki bo vodja srbskih pilotov. Nedavno je dobil Avramovič prvo nagrado na mednarodni aviatični tekmi, na razstavi aeroplanov, najprimernejših za rusko vojsko, je dobil Avramovi-čev tip drugo nagrado od štirih razpisanih.	i
— Cenik knjig, = ji
kater« m dob« v ndofi	!
Slovenic Publishing Company !
82 Cortlandt St- New Yorlc. N. Y
MOLITVENIKI:	j j
DL'SXA PASA, vezana	$—.SO ]
z zlato obrezo	1.—' J POBOZXI KRISTJAN', fino vezano —85 TOT K BOGI", elegantno v šagrin
vezano	1.20
RAJSKI GLASOVI	—,4u ]
Sv. URA, elegantno vezano	1.20
s zapono	1.30 SKRBI ZA DUŠO, elegantno vezano 1.20.
s zapono	1.30
VRTEC NEBESKr. v platno vezano —.4o!
VOlJlTELJ V SIl^C.VO VEČNOST
v platno vezano	—.40
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slov. vezan	—.25
Abecednik nemški	—.25 ,
Ahnov nemško angleški tolmač	—.50 |
Evangelij vezan	—.50
Domači zdravnik	—.50 ;
Xove kuharske bukve, vet.	—so' ;
Nemščina brez učitelja	—.50: ;
Grundriss der slovenischen Sprache	j i
vezano	1.— ;
Hitri računar, vezan	—.40i
Angleščina brez učitelja	—.40
Mala pesmarica	—.iu!
Atigl. slov. in slov. angl. slovar	—.40
Prva nemška vadnica	—.40
Katekizem veliki	—.40
Prva računi ca	—.30
Slovar slov. nemški (JanežiC -	Bar-
tel) nova izdaja	2.50 Slovar nemško slovenski (Janežič-
Eartel) nova izdaja	2.50; Zgodbe sv. pisma, stare in nove	zaveze, vezane	—.50 Zirovnik, narodne pesmee, vezano,
I., II. III. in IV. zvezas vsaki
po	—50;
Tiobra Kuharica	2.50
Nauk o pčelarstvu	1.—!
Novi domovinski zakon	—.30
odvetniška tarifa	—.40j
Pesmarica, nagrrobnlee	1.—'
Katekizem mali	—.15
Pouk zai očencem	—.70
Ročni slovensko-nemški slovar —.40
Schimpffov nemško-slovennki	slovar 1.20 Schimpffov slovensko-nemški	slovar 1.20 Hpisovnik ljubavnlh pisem	—.40 Spretna kuharica	—.80 •■ Trtna uš in trtoreja	. —.40 Veliki slovensko-agleški tolmač	2- — Zbirka domačih zdravil	—.50 Zbirka ljubavnlh pisem	—.30 Popolni nauk o čebelarstvu	1.— Slovenska pesmarica, I. in IT.	zvezek. vsaki po	—.60, -
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIG*
Baron Laudon	—.30
Andrej Hofer.	—.20
Avstrijska ekspedicija	—.20
Avstrijski junaki, brnš.	—.70
vezano	—.90
Baron Trenk	—.20
Bele noči________—.20 j
Fielgrajski bieer	—.15!
Beneška vedeževalka	—.20, Beračevi skrivnosti, sto zvezkov 6.— J
Beraeiea	—.20]
Boj za pravico	—.35 |
Božični darovi	—.15 j
Bucek v strahu, burka	—.25
Burska vojska	—.25!
Ciganka	—.20
Car in tesar *	—.30
Cerkvica na skali	—.15 ;
Cesar Fran Josip	—.20 ;
Cesarjevih in sestri flvojčkinji	—.20 1
Človek in pol	—.80
Črni bratje	—.20
Ctpanova osveta	—.20 :
Ciganska sirota, 93 zvezkov	5.— :
Cvetko	—.20 1
Ons je zlato	'—-25'
Darinka mala Crnogorka	—20
Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20
Dama s kameljami	1.—
Oeset let v peklu	—.30
Homa in na tujem	—.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Dve povesti	—.20
Dve čudapolni pravljici	—.20
Erazem Pred jamski	—.20
Kvstahlja. dobra hči	—.201
Fabiola	—.35
Fra Diavolo	—.25 j
Oeorge Stephenson, oče Železnic	—.25 \
Golobček in karau-ček	—.20j ■
Godčevski katekizem	—.20
Grof Radecki	—,20!
Grofica beračica, sto zvezkov	4.—!
Iledvipa. banditova nevesta	—.20 '
Hildegarda	—.20
Bitka pri Visu	—.30
Bojtek	. —.10
Cvetina borograjska	—.40
Devica Orleanska	—.30
Don Kižot	—.20
Eno leto med Indijanci	—.20
Gozdovnik, 2 zvezka	—.fiO'
Grizelda	—.10 i
Hlapec Jernej	—.60j
Hirlanda	—.10 i Hubad, pripovedke. T. in TT. zvezek
po	—.20»: Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.2o't
Tzdajavec	—.35
Tslandski ribič	1.—j
Izlet v Carigrad	—.20,
Izdajalca domovine	—,20j
Ivan Resnicoljub	—.20 :
Tzanami, mala Japonka	—.20
Izidor, pobožni kmet	—.20
Jama nad Dobrušo	—.20 j
Jaromil	—.20,
Jazbec pred sodnijo	...50j
Jetnikov! otroci	—.50!
Jurčičevi spisi, umetno vezani,	II
zvezkov po	1.—'
Kaj se ,1e Marku sanjalo	—.2o:
Kraljevič in berač,	—.15 1
vezano	—.2!! <
Kako postanemo stari	—.3<j
Kako se ie pijanec izpreobrnil	—.firt
Kraljica Draga	—,?0 j
Krištof Kolumbo	—.20
Križem sveta	—.35 <
Krvna osveta	—.15 ]
Knez črni Jurij	—.20. j
Krvava noč v Ljubljani	—.40: 1
T-ažljivi Kljukec	—.20 ,
Eeban. sto beril	—.20 Llubezen in maščevanje, 102 zve z. 5.—j j
Materina žrtev	—.50'. }
»-tvl e-ostač	—.20 j
Maksimiljan	—.20.
Mali vseznalec	—.20 j
Mati. socijalen roman'	1.—
Marija hči polkova	—2ft 1
Miklova Zala	—.40 I
Močni baron Ravbar	--20 1
Mlinarjev Janez	—.40 i
Mladi samotar	—.15 \
Na različnih potih	—.20
Na valovih južneea morla	—.15 I
Narodne oripovesti. T., TI-, ITT.	in 4
zvezek, vsaki po	—.20 J
Na divjem zapadu	—.5" '
Na bojišču	...35 ,
Bflsjeelavci	1.— I
Pot spokornika	—-40
Mir boži i	—70 j
Mirko PoštenjakoviG	—.20 I
Muaolino	—.30
Na jutrovem	—.35, j
Na preriji	—20
Naseljeni cl	—-?0l ,
N* sel ni kova hči	— -20f j
Navihane!	1.—|
Navodilo za soisov^nje raznih nisem —.75 1
xVdol/nost preea.Ti.1ana in povelltana —"O,
Nezgoda na Palavanu	—-?0j
Nikolaj Zrinskt	—.?*> 1
Gče na S	—.351
Ob tthii večerih, ve«.	—.M)
O ietikl	—.IS I
o* Me Amerike	—60 j
Pavi i ha	—?0
Petrosinl. *nar>f N. P. detektiv	—.25
Poton. zgodovinski roman, 2	zv. 2.—•
TNitnvnnte v TJHput	—.20
Poslednji Mehikanec	—.90
T'n^alec	—.?0
1 T»red nevihto	—-20
, Prlhajač	—.»0
j T»TBK-ovori. urlllke, reki	—
Pri severnih Slovanih	—.75
i T»ri telefonu	—25
Pri VrbCevem Grogt	— 20
— - n ~ -• , ujcnt	—•— ^\j ,
Prst božji	_20* 1
Pod turškim jarmom	_^2o' ]
Pariški zlatar	_.20
Pol litra V pav ca	_.jy '
Podobe iz msjonskih dežel	—
Punčika	_20
Revolucija na Portugalskem	—25
Ribičev sin	_15
Rlnaldo Rinaldlni	_30
Roparsko življenje
Robinzon	_4g
Kepostev	_2«'
Rokovnjači, narodna igrz	—.40'
Rusko japanska vojska 5 zvez. _.75.
Sita, mala Hindostanka	_.20
Skozi širno Indijo	_-jo
Slovenski šaljivec	_
Stanley v Afriki	* — _1>0
Stezosledec	_20
Sveta Notburga	_v„
Sveta Genovefa	_20 i
Srečolovec	_211
Sanjska knjiga velika	_"30
Sanje v podobah	_15
Šaljivi Jaka	_*.>o
Šaljivi Slovenec	_g0
Sto malih pripovedk Krištofa Schmi-
da	_20
Stoletna praktika	_'Jjo
Strah na Sokolskem gradu, 100 zv. 5!_
S prestola na morišče	_.20
Šopek lepih pravljic	_20
Strašna osveta	_
Skof med Indijanci v Ameriki	_.35
Sin, rodbinska drama	_50
Slovenske legende	_35
Strelec	_«0
StraSno maščevanje	—'"•o
Strahovalci dveh kron	_šo
Sanje v podobah	_J5
Tegetof	_"9 q
Turki pred Dunajem	_.^0
Ting Ling	—'-0|
Timotej in Filemon	, ,	_.201
Trije tički, burka v dveh dejanjih _30
Trebušnik na slov. jugu	_25
Trije rodovi	_
Uporniki	_";!5
Vojna leta 2000	_*LT0 ®
Vojska na Turškem	_r?o!
V	snegu sama	_.40 '
V	delu rešitev	_.20.
V	gorskem zakotju	_.20:
Vrtomirov prstan	_20
Voščilni listi	_>)q
V	padišahovi senci, C zvezkov	1 — Veliki trgovec " _35
V	srca globini	_"30
Zaroka o polnoči	_20
Žalost in veselje	_45
Zadni grof celjski	_30'
Za kruhom	!	_20 I
Za tuje grehe	*	_/r,0
Zlate jagode	_30
Življenje trn jeva pot,	_.35 i
Življenjepis Simona Gregorčiča	—.60
Z ognjem in mečem	2_
Zmaj iz Bosne	_.50;
Zeninova skrivnost	,_20.
Krasni roman "Prekleta":
1.	zv. Prokleta,
2.	zv. Volčji ubjalec
3.	zv. Na pokopališču v Fremicourtu
4.	zv. Skrivnosti starega. Mardochea
5.	in zv. Ugrabljeni grofic
4. in 8. zv. V kamnolomu.	j
Cena vseh s zvezkov	i.so
SPILMANO VE POVESTI: !
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike _.25
2.	zv. Maron krščanski deček	—.25
3.	zv. Marijina otroka	_.30'
4.	zv. Praški judek	_.25'
5.	zv. Ujetnik morskega roparja	—25
6.	zv. Arumugan sin indijanskega
kneza	_251
T. zv. Sultanovi sužnji	—.30
S. zv. Tri indijanske povesti	—.30
9 zv. Kraljičin nečak	_.30-
10.	zv. Zvesti sin	_.25}
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	—.30
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	z v. Boj in zmaga.	_.30 i
14.	zv. Prisega huronskega glavarja —.3o|
15.	zv. Angel j sužnjev	_25
IG. zv. Zlatokopi	_.30
17.	zv. Prvič med Indijanci	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30
19.	z v. Mlada mornarja	—.30
TALIJA.
Cigani	_,4o
Zupanova Micka	_.20:
Prvi ples	_.20 I
V	Ljubljano jo dajmo	—.20'
Brat Sokol	_.20
Dve tašči	_.20 I
Nemžki ne znajo	_.20
I*utifarka	_.20
Doktor Hribar	_.20 !
Pot do srca	_.20
V	medenih dneh	—.20 !
Raztresenca	_20 :
Idealna tašča	—.20 I
Starinarica	_.20
Revček Andrejček	—.40 j
RAZGLEDNICE:
NewyorSke, s cvetlicami, humoristič- 1 ne, božične, novoletne in velikonočne po komad	—.03' ducat po	—30! Narodna nošnja in mesta Ljublja- I ne. ducat po *	—.351 Z slikami mesta New Torka po	—.05 | Razne svete podobe po	—.05 j ducat	—.35 Album mesta New York - krasnimi
slikami mesta	_.35
ZEMLJEVIDI:
Avstro - Ogrske, mali	—.10
veliki	_.23 i
Kranjske dežele, mali	—.101
Združenih držav, mali	—.lu
veliki	_.251
Evrope, vezan	—,5y | Gorenjske z novo bohinjsko tržisko j
železnico	_.25
Celega sveta	_.25'
Balkanskih držav	_.15
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana. Ohio, Pennsylvania in West Virginia vsak 25 c- komad.
OPOMBA: Naročilcftn je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini,	poštni nakaznici, ali poštnih znamkah. PoStninaj je pri vseh teh cenah že vračunana.
____'—-____L"'_____"rl ■■ JJ________—
J Rojaki!	Slovenci! Vrhničani! i
^	Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhni- ■
škega okraja je
i Občinska hranilnica na Vrhniki. \
X Posluje še le tretje leto in se ji je zaupalo že nad en mi- ! X lijon sedemsto tisoč kron hranilnih vlog.
J*	V to hranilnico nalagajo tudi sodnijeuenar mladoletnih otrok i
in varovancev ter župnišča cerkveni denar.
fj Vložon denar obrestuj« po 4|°|0 brez vsakega odbitka.
g	Za varnost denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem
^ svojim premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba v ti hranilnici — tudi ^J v slučaju voj-ke je popolnoma izključena.
^	Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki
zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na Občinsko hra $ nilntco na Vrhniki in NE v kako drugo manj varno hranilnico ali i g posojilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, ne da bi se obiestovanje kaj prekinilo.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4'GLAS NARODA", NA 7E0JI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
^^^ EDINA ^LOVENSKA TVRDKI
l^^T ZASTAVE, REGALUE. ZNAKE, KAP |f/^fj	PEČATE IN VSE POTREBŠČINE
ZA DRUŠTVA IN JEDNOTE.
Oolo prve vrst©,	C»nc
| T II	F. KERŽE CO.
2616 S. LAVVNDA1 .BJAVB.,	CMlCAQO|lU
HM>VEN8yv cenike pošiljamo zastonj.
i	'	■	.mm.
iPhon« 246.	I
FRANK PETKGVSEK, '
»^Htt 71R-720 Market St., WAUKEQAN, ILL.
agdWB: PRODAJA fina vina, najbolje iganje te-izvrstne smotke — patentov an a zdr«
fflSF PRODAJA rolne llstte vseb prekomor POŠILJA denar
t star kraj iinuljlve
UPRAVLJA vae v notarski posel spadajoč« dela.
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St..NewYork.	'
Jlr* —1Vtrul —	■ ** Vir**^
\ Ali ste bolni?
j 2 .
Ako trpite na kakiv« nepravilnosti želodca, kakor: ^J slabi tek, neredni odeistek, riganje, ako ste slabi, bledi in ako Vaša kri ni čista naročite takoj jedno škatuljo
j:	PARTOLA CUKERNIH TABLETOV,
katera stane samo $1.00 ter Vara zadostuje za več kot M jeden mesec. Omenjeno zdravilo je od najboljših zdrav-j j nikov priporočeno kot najboljše za označene bolezni; ! 2 in da so v resnici neprekosljivi, kaže dejstvo, da se jih je v tem kratkem času že nad JEDEN MILIJON ška-j •* tulj razprodalo.
j 2	Dalje ako trpite na katerej drugi bolezni kakor:
* kašelj, reumatizem, trganje po udih, prsni, pljučni bo-lezni, bolezni jeter ali ledic, glavobol, izpadanje las, ali 3 katera koli tajna spolna bolezen, ter ste že zastonj tro-m šili denar, poskusite od najboljših zdravnikov priporo-
i j cena zdravila svetovno znane lekarne PARTOS. __
1	Pisma naslovljajte točno na:
The PARTOS PHARMACY	j
160 2nd Ave., cor. 10th St,	New York, N. Y.
Slovenski ceniki se pošiljajo zastonj!
■■»wwiJiwwHiii'wiiii'wimiwiiui'wiii'Wiinn'i \
KITRO	POŠILJANJE DENARJA	SIGURNO I
WELLS FARGO & COMPANY
Eden največjih denarnih zavodov v Ameriki.
| Glavnica 24 milijonov dolarjev	Obostojl šesdeset let. |
,	8000 uradov po Zjedinjenih državah, Canadi, Alaski in Mexiku.
1	^ DENAR SE POŠILJA v Avstrijo-Ogrsko in vse druge strani Evrope po	q.
I	našem velikem denarnem zavodu, po najnižjih cenah po najmodernejem na-	I
j	činu in v najhitrejšem času.	|
Preskrbimo VOŽNJE LISTKE
za vse proge.
I Vsakovrstno BLAGO, MOLITVENIK in KNJIGE ZA ČITATL I Točno rešujemo SODNE in NOTARSKE POSLE.
i	Posredovalci pri carini.	Zastopniki zunajnih pošilja tev.
Vsaki svet in pojasmilo brezplačno. Pišite po zalepke in cene.
\Cffl9£>	WELLS FARGO AND COMPANY .	|
j	51 BROADWAY	NEW YORK CITY 1
Pri slikarju.
. i g^as narppa, 16. xjstqpada, 1912.
i v-i fvn.	ivn «.•
"I'i '.-i. očka; slika vaš« ga bika je dobila .na razstavi drugo darilo!"
"<■; pa /.<• niste dobro zadeli, moj bik je dobil vedno prvo darilo!"
Frenagla.
Na javnem predavanju o Ameriki j.- predavatelj popisoval tudi razmer* v Kanadi in med drugim povedal. da je tam mnogo vir moških, kakor pa žensk. Sa-lji\o je dostavil: "Ker so ženi-tovanjske razmere v Kanadi iz-r 1 tn» ugodne, meram cest it i m dumam !♦■ priporočati, da se tja izM-ie. r> d jna ne morejo dobiti moža' . Priletna gospodična je z uzal j«-uiui obrazom vstala iti de-tiioiir.1 rat ivno od^ht proti vra-t-.in. Nastal;« je n.-prijet na tišina. Tedaj je pa predavatelj hudo-' mošno zakli'-.il odhajajoči dami:
"No. vr< spodiena . . . tako zelo s«- pa kanadskim samcem vendar ne mudi ..."
0 ta zakon!
Iz družine.
Sin: At a, kaj je pa to samo-
govorr
< >če: Sainogovor . . . inja - - -veš. ljubi fant . . . mja . . . samo-1 srov .tr jf vs:ik pogovor, ki ga j ima mama z menoj.
Lcčen mora biti.
-»VITAT--
ZA SMEH IN KRATEK ČAS.
Nezadovoljnost.
-Ljudska bajka, razširjena na štajerskem, pripoveduje:
Bog oče je nekega dne poklic i v. Petra k sebi in se je bridko j nitožil. da spravljajo vinopivci L ta zemlji njegovo ime vedno zj :vezo s slabim vinom.
Poslušaj jih, Peter, je rekel j 5og oče. Letos je vino kislo in fako govore: "Oh. moj Bog, ka-io je to vino kislo — oh, moj >og, kako je to vino za nič". Te-ra ne maram,več slišati.
Veš, kaj je rekel sv. Peter, stori, da bo prihodnje leto vino uav posebno dobro — bomo vi-leli, kako bo potem.
Bog oče je storil, da je nasled-:ije leto trta obrodila tako kH !o. kakor še nikoli in je poslal »v .Petra na zemljo poizvedet," kako ljudje zdaj govore.
Sv. Peter je dolgo izostal in ko j se je naposled vrnil v nebesa je bil prav slabe volje.
No. Peter je vprašal Bog oče. kaj pa pravijo ljudje letos, ke! imajo tako kapljico kakor še nikoli.
Oh. gospod, je zavzdihnil sv. Peter, ti pa res nimaš sreče; stori k;;r hočeš, ljudje ti ne bodo hvaležni.
Tako? Ka.* pa govore:
Oh, poglej na zemljo, je rekel sv. Peter. Videl boš, kako ljudje vriskajo in se vesele in govore vmes: Hudiča je to dobra kap-
_^^___i
"Ali so dobri cmoki.'"' "Prav gotovo bi jih jedli, če bi jih vam ponudila!*'
j
Mali mislec.
"Mama, kaj pa je to: "podedovano", vpraša Jurček mamico. "Podedovano je to, kar dobiš n. : pr. ti od ata," odgovori mama. j Jurček: "Ali so tedaj klofute tudi podedovane?"
Na poti.
Radodarna.
■
Iz vojaškega življenja.
Pred vojašnico je stal ves polk in gospod polkovnik je hodil od kompanije do kompanije in jt vojake izpraševal, če imajo kake pritožbe. Med drugim se je usta-| vil tudi pred krepkim prostakom.
Polkovnik: Ali ste zadovolji,
Prostak: Da, gospod polkovnik!
Polkovnik: Ali je brana dobra ?
Prostak: Izvrstna, gospod polkovnik.
Pokovnik :: Ali dobite vedno dovolj hrane.
Prostak: Da, dovolj, gospod polkovnik.
Polkovnik: A kako pa to. da i se vsi drugi vojaki zaradi hrane ! pritožujejo .'
Prostak: Javljam pokorno, gospod polkovnik, da jaz ne jem mena že, ampak sem v kantini a-boniran.
Pri sodniji.
Sodnik: V imenu njegovega veličanstva . . . zaradi konjske tat a .'ine ste obsojeni na tri leta v ječo . . . Ali imate še kaj pripomniti '
Obsojenec: Nič drugega, kakor da se mi zdite zelo zapravljivi s časom drugih ljudi.
Nespremišljen.
Paznik v jezi kaznjencu: "Kakor hitro ne mirujete vas vržem ven!"
:e Sodnik priči: Zakaj pa niste a ženec s kolom po glavi '" i- Priča: Nisem hotel; ranjenec se moram zahvaliti za svojo ž<
1- i
ii	Največa mera.
—	I kaj ste pa delali cel teder delali v Ljubljani?
—	20 vrčkov piva sem vsak dai spil.
—	To je bilo vse ?
11 — Seveda — ker več ne prene sem.
i
- V zenitvanjski posredovalnici.
pomagali ko ga je udaril obto-
je žeiiitvanjski agent, kateremu 10."
u. ,
Napačno razumel.
Fijakcr stopi v prodajalno in reče: "Gospodična, dajte mi par rokavic za mojo ženo."
"Katera številka .'"
Fijakar (pogleda na kočijo): "Številka devetstopet inštiride-set."
Višja vrednost.
Tujec: "Vi še mogoče ne veste. da je v litru mleka več miljo-nov haeih »v .'''
Kmetica: "Moj Bog, toliko! <ia pa moram takoj za dva centa ipodražati!"
Hitro poza'oljenje.
Dva ločena zakonska sla se srečala. Ona: "Tega gospoda sem pa /V enkrat videla".
< >n : "Kako me gleda to dekle
— v splošnem ji* pa prijazen škratelj !"
Kakor je!
Turist: Prosim Vas. povejte mi. kako daleč je pa še do Kačje stene.' Kake štiri kilometre, kaj iie?
Kmet: Ja, ja. kaj kf *a bo. Ampak če boste dobro hodili, zna
j "To mlado dekle ima lO.OOOkron dote: ta je škiljava. jih j ima 20.000; ta. ki je pa grbava ima :Ju.000 kron".
"Ali imate mogoče eno, ki hi bila škiljava in grbava?"
v. —fc. ..	—'-».II — ■■ ■ .— ..i	-Ti.
"Veš dragi, jez sem na jasnem ; če eden izmed naju umrje, se za staliio naselim v Italiji".
Pameten odgovor.
Oče: "Anka. včeraj je trgovec! N. prosil za tvojo roko; a ti mo-! raš še počakati, da pride starejša j Malka prej na vrsto."
Anka t "Tega ne razumem, saj j vendar de vate najmlajšega otro- j ka zvečer najprej v posteljico." :
Dobro sredstvo.
Enaka sta.
Ni koketnost.
Žena: Sram te bodi. pohotnež, zapeljivec — zdaj koketiraš že s sosedovo pestunjo...
Mož: E. moj bog — komaj sem jo malo pod hrbtom pogladil in ji vzel par poljubčkov, pa že praviš, da ž njo koketiram!
Današnji posli.
Gospa A.: Ali si ti res odslovila svojo novo kuharico. Zakaj pa?
Gospa B.: Oh, veš — odslovila sem jo, ker mi je bilo neprijetno. ! da me je zasačila, ko sem jaz njen krasni klobuk pred zrcalom po-merjala.	.!
"Misliti je treba prijatelj	in delati, jaz sem bos začel svoje življenje!" •
"Kaj mislite, da sem jaz	v škornjih prišel na svet ?"
IZDAL SE JE.
"Jaz sem čuden človek, vedno bi se rad prepiral!"
"Oženi se prijatelj, oženi!"
Prebrisan._____
Oče: Verjemite, gospod kate-het. moj Joško odlično praktičen talent.
Katehet: Ne vem ... v šoli nič prav ne odgovarja . .. .
Oče: Gospod —vprašajte ga za praktične stvari, pa boste videli, kako je bistroumen.
Katehet: No ja, saj hodi šele šest tednov v šolo.
Oče: Boste videli, gospod . . -Joško, pojdi sem in odgovarjaj. Čemu imaš lase ?
Joško: Da jih češem.
Oče: Čemu imaš nos ?
Joško: Da prste vanj vtikam-
Oče: Čemu imaš oči i
Joško: Da jih odpiram in zapiram.
Oče: Čemu imaš roke?
Joško? Da si lahko prste umivam.
Oče: Čemu imaš noge?
Joško: Da lahko hlače oblečeni.
Oče: In kaj boš postal, kadar boš velik?
Joško: Fajmošter.
Oče: No, gospod kateliet . . ali moj fant ni praktičen talent ?
Ona: Kaj je res za vas na Dunaju preveč hrupa; saj je vendar v;.ša žena tam?"
On; "Saj to je ravno največji hrup".
V zadregi.
Zupan: -Jej. jej. jej Katra . . . huda bo . . . dvanajst gospodov se povabil . . . jej. jej. to bo draga pojedina.
Žena: Draga, draga ... A kaj naj stonmo.'
Župan: Veš kaj. Katra . . . še enega bom povabil, da jih bo trinajst . . pa bom koj začel govoriti. d«i bo eden umrl . . .
Zena: Ježeš . . . saj je res . . pa bo vsem apetit pokvarjen.
Mcderni zrakoplov.
Mestni otroci.
Velikomesten otrok zagleda prvič živo kravov Začuedn obstoji, kajti poznal je krave samo po slikali.
Mati: Ali poznaš to žival?
Otrok: To je krava.
Mati: In kaj ima na glavi:
Ortrok: Dva roga.
V tein trenutku je krava za-kal a.
Otrok: Mama, na kteri rog j< pa klava zatlobila?
re—U rPr^l ____..JI'
"Ali se dobro razumeta s ženo . *'
"Da. razen v denarnih vprašanjih."
Otroški odgovor.
Mama: "Pepica. ko boš odrasla. boš pač spoznala, kako dobro mamo imaš!"
Pepica: "Ce bi bila ti res dobra mati, bi bila že zdavnej vzela kakega slaščičarja za moža."
m*\ozi vendar malo bolj mirno, kava se je začela polivati na prt!"
.1 * I <11 i I I ■ ' II1" !■MUHI i : »-ii - ^ V	. . .
;	—————	III. ———	,	I	Ml.......................'
Bratec: Emati vidis^v temi kakor mačka; nauči me tega!" Ema: Saj ne vidim v temi; kako prideš do tega?"
Bratec: "Gotovo" da vidiš! kako si pa mogla reči včeraj v veži, kjer je bilo tema ka^or v rogu, gospodu Kovaču, da se je pozabil briti!"
r—---1 i	i
Jugeslovanska	Katol. Jednota
Wtrporii
ana dne 24« januarja 1901" v državi Minnesota.
«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
, BRADNIKU	i1
t«««nmit: ITAK OXRM, v*r r» « x„ v „ 0r i „ <7 Br»ddo*-k. fL	L
Pod»r«d**dntk: IVAN PRIMOŽIČ, Eveleth. Minn. Box ML	|1
Glavni tajnik: OKO. L. BROZICH, Ely, Minn., Box «».	\
fomutnl tajnik. MIHAEL MUAVINEC, Omaha, N«b , liti k UH ll	.
VU*»jnlk: IVAN GOU23G, Ely. Minn.. Be* 1*.	1
■au»aik: FRANK MEDOBH, So. Chlc&co, ill. 9183 Ewln« iTt.	j
VRHOVNI ZDRAVNIK]	I
Trn. MARTIN J. ITIC Jail* .m . MO NO ChiMRo M.	\
J
NACZORNIKI.	j J:
ALOI0 1C08TKL.IC, BallOa COIO.. Box t»S	i v MIHAEL KLOBrCHAR, Camulet, Mich., Ill — 7tk 0k
nrrca SPEBAR. IUbmj City, Kana.. 432 No. 4th »t-	11
8
POROTNIKI*
rraN KRKJKlflNIK, Bur d in«, Pa.. Box lit	( FRANK GOUZE. Chlxhoim. Minn., Bus ?U
MARTIN KOCHEVAR Pueblo, Colo., Ill* RU*r At*.	li
▼M 4op4rt na) m pošiljajo na (1avnora tajnika, tm denarna »oCtjatra m	^
■a (l«TD*r* blagajnika. Jednot*.	j v
JadnotlM siaallo: "OLAB NARODA".	j '
NOVICE IZ STARE DOMOVINR.
-
KRANJSKO.	,
Ponesrečil s*- j«- delavec lesne u tovarne v Gorjancih Fran Sašt-kj/ i/, Gabrija. Pati**! je poti vagon li /a prevažanje l^sa. IVimarij kan-jo dijske bolnišnice dr. Pavlic mu si je zašil rane iu je upati, da o-jji zdravi.	j ž
Star pohotnež. Zaprli so Tolet- p nega Janeza Zupančiča, kočarja j li iz »ior. Suši«"- pri Toplicah. We p deklic povedalo kaplanu v To-1 ž pticah. da j«* omenjeni deklice o-;u skrunjeval in tla »e j<* to godilo li že w - let. Odposlali so ga okrož- k s:i kot porotni soduiji. Starec de- s janja priznava.	ti
Samomor. V Mali vasi pri Je-j p žici se je obesil tik za sosedovo li lu-it potx-stnik \*alentin Jeromen,' p po domače Kerpucenk. Prepelja-izi li >.«» ga v mrtvašnico k Sv. Jur-ln ju v Sto/je«*. Zapušča vdovo 11* i z, tri nepreskrbljene sinove. Vzrok! d samomora j<* baje neredno dru- j« zimko življenje, ki ga je povzro-1 k rilo pi Hobilo uživanje alkobolič-j ji nib pijač.	d
Umrl ji' po dolgotrajni bolezni 27. okt. v Komendi pri Kamniku j; gostilničar Janez Završali, ki je- -1« bil pod imenom "/an" znan po1 o celeiu < iorenjskeni. Pokojni je j v bil pristen, odkrit značaj, pošte-.« lijak* in povsod zelo priljubljen. !p Dasiravno živeč v skromnih raz-jžl merah, j«- bil izvanredno z<lrave- zj ga humoi'ja. ki ga na dan smr-io it ni zapustil. Njegov za deželo't< veličasten pogreb j»- pričal, kako'o radi so ga ljudje imeli.	jn
Rop. Dne 21. okt. s,, j,- vračal I ž: po cesti iz (Vnomlja boletni že- n lezniški kovač lila/ llončina i/ b Sv. Linije ž«* nekoliko vinjen v p (Movie, kjer dela. Na cisti poleg si ciganskega šotora se mu pri- n družili Pet**r Smolčie. Miku Vi-'ti dakovič, Mijo Bičani*- in Juren Smoiei.- iz Lipice (Ogrsko se-1 p daj /eb zniški delavci v Otovicu, i j< in ga vprašali, koliko je ura. Ko d jiiu ta odgovori, da ne vitli, ker k je t »muh in nima žvcplcnk, so ga A pograbili in začeli daviti. Med-{1< tem so mit vzeli uro z verižico in T inošujiček z 10 kronami. Sedaj'v so že pod ključem; pridejo pred i r, prihodnje porotno zasedanje. ' v
S puško se je nevarno pone- (o srečil. Vodice. 2. nov. Na vernih j s duš dan okrog 10. ure sta šla Mi-|n ha Simnovec. po domače Skubie. ž posestnik v Vodicah, in njegov j bratranec Miha Žitnik, po doma-jg če Kovaček. posestnik v Mestu (Vodice), v bližnji gozd proti Lokarjem na lov. Ko dospela v' gozd. si pripravita orožje, ki sta' r je nosila v delce razdeljeno in j z skrito poti obleko. Pri tem se-^ r stavljanju "štnea po amerikau-js sk«-iii vzoren se Mihi Simnoveujt sproži pnška in .strel mu gre sko-1 s zi drob in pljuča. Kmalu nato je1 ( izdihnil. Ko zasliši bratranec Mi- t ha. ki je stal v bližini, strel iu vi- c tli na tleh s smrtjo se borečega tovariša, divje za kriči: "Miha!" ž iu ko ni odgovora, ves prestrašen j domu zbeži. Na bližnji njivi so I bili zaposleni sosedje, ki soliiteli'c na lice mesta in bili priče žalost- j ne smrti. Ponesrečenec je bil preti t leti v Ameriki in je zadnji čas t delal na Jesenicah. Zapušča ženo t z dvema nedoraslima otročičeina. i
Vlom v občinski urad. Iz Hot i- i ča poročajo sledeče podrobnosti j 5 o vlomu: V noči od -JO. na HI.! s okt. so vlomili •neznani tatovi vjc tukajšnji občinski urad. Zgoditi j se je moralo o«I 12. ure nadalje. 11 ker ob 11. uri so pri sosedu, rav-if no čez cesto, še lepo obrezovali, 1
pa niso ničesar čutili. Železno o-mrežje so izruvali iz okna in zlezli v občinsko pisarno, blagajno, ki telila okoli 170 kg. vrgli skozi okno. nekaj uradnih listin razmetali. mizo pre vrgli in po istem potu o«lšli iz pisarne. Zunaj so ;'.elezno blagajno naložili na županov dvokolesni voz in jo peljali v grmovje za Savo; ukradli so pri sosedu leseni kij in železne zi«'ble iz brane in potem s tem orodjem blagajno razbili, ukradli i/, nje kakor se govori) 2000 kron • tri hranilne knjižice so pustili na mestu z drugimi rečmi, z gotovim denarjem pa jo popihali po svetu. Nekateri so slišali okoli pol 4. ure razbijanje za Savo, pa so mislili, da kdo kje kak kozolec popravlja, da mu ga veter ne preobrne. Ko se je zvedelo zjutraj o tatvini, so prišli na to. da j»- bila tatinska b&nda pri svojem delu; morali so biti, kakor kaže sieil čez njive, trije ali štirje; [»o sledu se je tudi poznalo Ja so bili bosi.
Stavka v Vevčah še vedno traja. Da bi papirnica prisilila delavce vrniti se na delo. je tožila »koli 60 delavcev, ki imajo tovarniška stanovanja, na takojšnjo izpraznitev stanovanj. Papirnica je vložila tozadevne to--be pri okrajni sodniji; ker so pa /ax takt- spore slučajno pristojna obrtna sodišča, so bile tovarniške I tožbe vse zavrnjene iu tovarna! obsojena na plačilo vseh pravd-j niii stroškov. Nato je tovarna tožila pri obrtnem sodišču. Obravnava je bila razpisana. Toženi delavci so prišli pravočasno, ni pa prišel pravočasno tovarniški za-st<>puik. vsled česar je bila tovarna kontumacirana in tožbe na takojšnjo izpraznitev zopet zavrnjene in tovarna obsojena na plačilo stroškov. Zanimivo je. da j<- v tožbi tovarna dala vsakemu delavcu eno ali dve sobi več. kakor jih delavci v resnici imajo. Mogoče sc je hotela tovarna v lepo luč postaviti pred javnostjo. Te dni se je vršila proti trem vevškim delavcem kazenska obravnava. obtoženim, d* so delo-voljue delavce ustrahovali in jih ovirali iti na delo v tovarni. Ker se je izkazalo, da so vse trditve neresnične, so bili vsi trije obtoženi delavci oproščeni na veliko jezo nekega višjega tovarniškega gospoda.
PRIMORSKO.
Napad v Žavljah. Iz Trsta poročajo: Dne :{0. okt. so našli blizu Za vel j nekega moža nezavestnega na tleh ležati. Konstatirali so. da ima počeno lobanjo in pretresene možgane. Ranjenca so spoznali kot Mihaela Miklavea iz Coloneavezi. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. Prepričani so. da je bil napaden.
Zrakoplovec Ivan Vidmer. Tržaški zrakoplovee Ivan Vidmer je končal svoje letošnje polete v Poreču v nedeljo 27. okt. Od .'JO. okt. 1911. odkar je napravil izpit kot pilot, je letel v 25 mestih ter preletel vsega skupaj 4f>4-"» kilometrov v ">:{ urah in 26 minutah. Odkar se havi Vidmer z avi-atiko. je imel samo dve manjši nezgodi, in sicer na letališču v Zavijali in pri svojem prvem poskusil prelet eti Jadransko morje od Tržiča do Trsta.
Dobra lekcija. Z Nabrežine. V nedeljo 27. okt. so bili v gostilni pri Franu Grudnu gostje iz Sv. Križa, ker je bil ravuo tisti dan
semenj. Kar pridrvi v gostilno! nabrčzinski mesar Delorenci in hoče vzeti zasedeno stolieo, ne da bi prašal za dovoljenje. Neki Križan ga je opozoril, da stolica ni prosta. Delorenci pa mu je odgovoril: "qua 11011 eomande i: schiavi!" (tu ne ukazujejo šeia-j vi). Na te besede je naš možakar j vstal in mu je prisolil. kar je za-; služil, namreč dve zaušnici, enoj
I/, levo. drugo z desno roko tako,' da se je prebrniL
Cunard Line in balkanski Slo-, vani. Trst, 31. okt. Odbor za nabiranje prispevkov za '"Rdeči križ balkanskih držav" je poslal nekega gospoda k generalnemu J reprezentantu te velike družbe, ki leto na leto prevaža na tisoče j j jugoslovanskih izseljencev v A-j1 j rneriko, da ga naprosi za prispe- j : i vek. Generalni reprezentant je^ nato odgovoril sledeče: Balkan-' skiin Jugoslovanom je svobodno, j da se bojujejo, kolikor se hočejo, j * Cunard Line jim ne bo pomaga- * la. V Trstu vlada zaradi teh barbarskih besed ne samo med Slo-j^ ; vani. nierveč tudi med poštenimi B i Italijani velikansko ogorčenje.
Zvezni blagajnik odstopil. !r Washington, D. C., 14. nov. —i Danes se je razglasil odst&p zve- c znega blagajnika Lee McClunga. Predsednik Talt je vzel odstop na znanje. Kaj ga je napotilo do ] tega ni znano, pravijo, da je pro-'t stovoljno odstopil. Njegov na-j 3 slednik bode dosedanji privatni ji tajnik - predsednikov. Carini j Thompson. I --- c
VABILO	i
na	3
"SLOVENSKO VEČERJO", j1
katera bode v dvorani sv. Cirila N
in Metoda v Johnstown, Pa., na Zahvalni dan, 28. novembra s
zvečer ob 7. uri.	e
Ker bode to prva skupna ve- j s čerja, je upati. da pridete vsi j 1. Slovenci in Slovenke iz Johns- i towna in okolice. Vstopnina 50č. ,zj Na razpolago* bodo najboljša je- n dila. Po skupni večerji bode'pajt< prosta zabava. Vsak bode naj- 's] boljše postrežen. tudi fina pijača n bode za dobiti. Cisti dobiček Je 'i amen j en v korist blagajne novega slovenskega pokopališča. B Pridite vsi dne 28. nov. zvečer |_ v Ciril in Metodovo dvorano! Na i svidenje!	ODBOR, j j
(5x 14,15.20.22—11) ', ----
Ivie je FRAN RINK? Doma je!
iz Žirov. Pred 4. meseci je bil ^
v Barraksville, No. 12. W. Va. 1;
Poročati mu imam zelo važne
zadeve iz starega kraja, zato ^
bi rad zvedel za njegov naslov. ,.	•	v
J^-osim cenjene rojake, če kdo
ve za njegov naslov, naj ga mi
javi. — Anton Kolene. 3421 AY.
97th St.. Cleveland, Ohio.	J
(14-16—11)	1
-—--s
Kje so: IVAN KRVI NA. do- r ma iz Rovt pri Logatcu, IVAN "v J KRAM, po domače Kocin iz * Nove Oselice nad Škof jo Loko. I ter FRAN LUŠTEK, doma iz Leče vasi na Dolenjskem. Pr- I va sta bila tukaj pred štirimi 1 . leti in s tretjim sva pa skupaj I pol ovala v Ameriko. Opozar- ' jam jih, tla se mi jnvijo na tu spodaj navedeni naslov: John Zagore, Box 134, Broughton. Pa-	(15-18—11) l
NAŠ GOSPODAR. * *
edini slovenski magazin v Ame S fr riki. Izhaja na 32 straneh vsal- j mesec in velja za vse leto samo ^1.00. Prinaša podučne članke za J gospodarstvo, gospodinjstvo, le-i pe povesti, razprave o naših gi- -banjih in zanimivosti iz celega * sveta. Pošlji denar na:	^
Naš Gospodar,	r
2616 S. Lawndale Avenue, 11 (10-8 v 2 d)_Chicago, 111. 1
bmrčHHBH^nBl^HHBBBBftk i
i THE LACKAWANNA. L
NajpnpravneiSa Železnica za potnike j namenjene r Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov.
Prevoz potnikov in prtljage zelo po < ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE ■
NajkrajSa pot v Buffalo.
Direktna pot v Scranton	11
in premogove okraje. Med New Yorkom in BuflFr.lo	I
vsaki dan t vsakej smeri po pet via kov; 1 Med New Yorkom, Chicaeom	•
r a padom vsaki dan Štirje vlaki; Med New Yorkom, St. Louisom o« i jDgozapadom, dnevni promet;	i '
Med lokabiimi tor kam i priročen in pripraven promet.	'1
Nadaljne informacije glede vo»-njih cen, odhoda in prihoda vlakov i itd., se dobe pi« Skalnih agentih ali pa pri	i
■=,fieorgB A. Culten,
H prometnj liCk iciV	1
H 90 Wwt Street, 1
j _- --- N»w York.
' Društvene vesti za Greater New York io okolico.
L
o
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO
: : ' PODPORNO DRUŠTVO : :
l i za Greater New York In okolico v obsegu . dvajsetih milj, s sedežem v New Yorku.
Ustanovljeno 17. decembra 1911.
ODBOR:
Predsednik: LUDOV1K BEN'EDIK. R. 1, E\ ITS. 1 |	Ridtrew-od, N. J.
j Podpredsednik: JOSIP POGAČNIK. 56 Ten Eyck St.
Brooklyn. N. T. Prvi tajnik: VINKO ZEVNTK.
cor. Irving' Ave. & Halsey St.
Iiiiifjewood, Nr. Y. I DrugI tajnik: ALOJZIJ ŠKRABAB, 424 East 9th St.
New York, N. Y. Bls.ga.Jnlk: FRANK GIOVANELU, 923 Gsrdtn Street.
Uoboken, N.J.
Nadzorniki: , IVAN 1NTIHAR.
21 Webster St Newark, N. J. PETER PETEK.
308 E. 6th St., New York, N. Y. ALOJZIJ ANDOLSEK, R. 1, Dx ITS. [	Rid sewood. N*. J.
Seje ae vrše vsako četrto soboto v mesecu v Schuetzen - Hali, 12 Salnt Marks Place (8. ulica) New York. N. Y.
Rojaki in rojakinje, pristopite i v naš krog, ker edini namen našega društva je: podpirati drug i drugega in gojiti slovensko na-| rodno zavest in bratoljubje.
Naše geslo je: "V slogi je:| moč!"
Veselice 1912/1913:
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo priredi v sobo-1 ' to, dne 11. januarja 1913 I. LET-' NO VESELICO v "Liederkranz i ' Hali" v Brooklvnu.
Društvo sv. Frančiška priredi j kakor običajno tndi letos dne 31. i decembra SILVESTROV VEČER in v soboto, dne 1. februarja 1913' LETNO VESELICO v dvorani! "Delavskega Sokola" v New Yorku.
Društvo sv. Jožefa priredi prvo soboto po Martinovem, t. j. 16. novembra, običajno jesensko veselico v Liederkranz Hall, Brooklyn, N. Y.
Društvo Sv. Petra priredi na zahvalni dan, v četrtek, dne 28. novembra 1912 v prostorih bratov Vogrič v Brooklvnu družinsko zabavo; v soboto, dne 4. januarja 1913 pa v Liederkranz Hali v Brooklynu 91etno veselico.
Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" priredi v nedeljo, dne 24. novembra 1912 popoldne v cerkveni dvorani 135 druga ulica v New Yorku igro "Bratranec" in igro s petjem "Kovačev študent". Obširnejši vspored bode pravočasno objavljen in med rojake razdeljen.
Osrednja podružnica družbe Sv. Cirila in Metoda priredi v soboto, dne 25. januarja 1913 letno veselico v "Beethoven Hali" v New Yorku.
Društvo "Bratska Zveza" priredi v soboto, dne 30. novembra 1912 DRUŽINSKI VEČER v prostorih g. Henry Rupp v Brooklynu in svojo LETNO VESELICO v soboto, dne 1. februarja 1913 v •Liederkraiiz-IIair v Brooklynu, N. Y.
Društvo "Orel" priredi svoio PREDPUSTNO VESELICO dne
15 februarja 1913 v Schiitzen-Hall. New York, N. Y.
ANGLEŠČINA.
Mi poučujemo že peto leto an gleščino potom dopisovanja. Do bri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk lahko traja šest i mesecev. Pišite po pojasnila šf danes. Šolnina nizka. Slovenska Eorespondenčna Šola, i 1380 E. 40th St., Cleveland, O. j Prejšnji naslov:
6119 St, Clair Ave., S. B. 10.
"Veliki slovensko-angieški tolmač"
je izgotovljen in obsega 430 strani. Knjiga je jako okusno vezana in razdeljena v 6 delov in sicer :
1. del slovensko-angleška slovnica ;
j 2. del slovensko-angieški razgovori ;
3.	del slovensko-angieški spi-sovnik;
4.	del navodilo za naturalizacijo ;
5.	del slovensko-angieški slovar ;
6.	del angleško-slovenski slo-
i var.
Slovensko-angieški spisovnik prinaša mnogo vzorcev pisem v angleškem in slovenskem jeziku. Torej je posebne vrednosti za i vsakega ki ima pigati v angleš-j čini.
Slovar obsega 12000 besedij, in je do danes največji v sloven-sko-angleškem jeziku.
Cena knjige je $2.00 in jih ima-j rao v zalogi. Kedor nam pošlje denar mu takoj isto odpošljemo poštnine prosto.
SLOVENIC PUBL. CO., 82 Cortlandt St., New York, N.Y.
^M^^^P Revmatšzernf
L®-™®;« Jetra ,n mehurne bolezni, zgutaa moško	1
nervMn°8t, gubitek ilvljenskoga soka,	i
. . Blfllls al) zastrupljena kri, nalezona all podeuovr^	1
XZ??™^™?''™6"* f^Wtak. atrofija, e'triktura?tiicSSS?T vm	i ^Pl^ ^nTT^^^r«?^1 86 ?amOr0iO temelilto Ozdravit.
^^^^S^Sl^B^^E	Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove tap za kal troife in
kako lahko ozdravite Ako ste se naveličali, t rož iti denar, ne ibidol-U l m^^^^^M^mf^m train° Zdravl'e' P,Sltc še danes po tc dragoceno knjižico.	dosegu C
60.000 KNJIŽIC ZASTONJ
*saka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku,
v« Tisoče mo? je že zadebilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomoČio te	!
^^^^^mlmM	Zf IOf Zna-00sh	ravno tiste stvari, katere bi moJznah vsak	i
,mlafd ^li.s ar' ognjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni
BB^^I^P^-S? J^mK^M	knjižica je za vas vredna stotine dolarjev.	nezmožni	g
^^^^^^Pfe^ffi^BB	To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil šoeciielno	!
»f0.™0^ spolne bolezni. Zdravi je več kot 25.000 mož. Pomislite S SiSa
Snezadovoljni iu ne morete delati ter nžtvaU žilljenfa	1
^^^Sff^Jlfel^ akohocetehitro inkorenito ozdravxti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v sv^h	R
^^B Kupon za Brezplačno Knjižico! I
lO^fi^^^V11.1135107' iZreŽite in poSljite 5e dancs- Pišit2 razločno. 1 Wml	? LISTER & CO., Aus. 500, 22 Fifth Ave., Chicago, III.
HIPI iSKSk	tn.i.	Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno I
OZC' P	nC PrOSt°*	uicipwtuo B
^^^ Ulica in Stev. ali Box.........................
Mesto.........................................Država....................................f> I
Rooseweltov atentator. E
Milwaukee, Wiss. 14 nov. — Pet strokovnjakov je preiskalo duševno stanje Roosentalovega j atentatom. -Johna Schranka, ki! je bil včeraj spoznan krivem po-i| skušanega umora. Preiskovanje j j se je vršilo tajno. Nazadnje so iz- | javili, da je Schrank blazen, in ' j spada na vsak način v umobol-ij nico.
_ h
s
oAs	csVis oASs	i
Zemljevid balkanskih držav 1
je dobiti po 13c. komad, j j
Slovenic Publishing Company, j
S2 Cortlandt Street, New York h t^O c^o	r
' '	T » » » f v -y v.' »u- r^
ZANIMIVE	KNJIGE. j
, Trije rodovi Dogodki iz ne-	zvezka obsegata 1200 4
kdanjih dni. Spisal Enge-	strani. Sienkiewiczevi ro- 1
bert Gangl. Izdala družba	___- „ ,	- fj
,	mam so zelo priljubljeni 1
sv. Jlolioi-ja.	. j
Zelo zanimiva povest,	in lzfh J Povoda v več J
ktero je pisatelj postavil	jezikih Velja s pošto vred j
v Belokrajno.	$1.80.
. ^ Velja 50c. s pošto vred.	Mati. Socijalen roman, spi- a
, Človek in pol. Spisal Ivo	sal Maksim Gorki. Velja s 1
Šorli. Zanimiv roman. Ve-	pošto vred SOe. Ta roman |
lja 80c. s pošto vred.	je zelo času primeren in j
Potop. Zgodovinski roman,	je zgolj vzet iz delavskega 1
spisal Sienkiewaez. Oba	I življenja.
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt St.,	+ New York, N. Y. |

Mnogo ljudi je podvrženih napadanju nenavadnih bolezni,	& vzroka teh se ne more tolmačiti. Pride nenadoma brez vsili znakov in naredi dotičnika nesposobnega za delo, utrujenega in slabega.
Taka bolezen prihaja navadno vsled kakega nereda prebave. Za-	©
more nastati radi bolezni v želod m, jetrah ali črevesih. slabi krvi	^
ali slabih živcev. Take osebe večkrat poskušajo razne zdravila,	^ *
kakor na primer pilule, decoti ali močne žganja, toda brez vsakega	& vspeha. To kar one potrebujejo je to znano zdravilo, ktero vpliva
Sii
na vse prebavne organe,	^
IZČISTI CELO TELO IN KREPI CELO TELO,
NAREDI BOGATO KRI,	pf
UREDI PREBAVO.
To r-.dravilo. ktero morajo rabiti vsi člani družine in ktero vi ^ ^ morete rabiti v vsili slučajih, če s slabo počutite, je dobro poznano
i	TRINERJEV.O	|
[[AMERIŠKO ELIXIR GRENKO VINO. |
ll , ^
i	To naravno zdravilo, ktco je narejeno iz grenkih zelišč ir* 0
rudečega vina, ima široko polje delavnosti, ker ima zdravilno rnoč & v nerednostih prebavnih organov, kteri so temelj zdravja cc. ^f telesa. To zdravilo morate rabit pri	^
BOLEZNIH ŽELODCA IN ČREVES, |	ZAPRTIJI IN NJE POSLEDICI,	M
VEČKRATNEM GLAVOBOLJU,
REUMATIČNIH NAPADIH,	g
I	NEURALGIJI IN NEEVOZNOSTI,	^
I	MNOGIH ŽENSKIH BOLEZNIH,	®
i	KOLIKIH IN KRČIH,
1	VZDIGAVANJU IN KOVOANJU	§
lin pri vseh takih boleznih, pri ktferih je znak bolezni, izguba teka J in slabost.	U*
H	v**
m V LEKARNAH.	@ W
I JOSEPH TRINER,	I
I 1333-1339 SO. ASHLAND AVE,,	CHICAGO, ILL. i
ž ^
Slov. Delavska	Podporna Zveza
Vstanovljcna dne 16. avgusta 1908. Inkorporirana 22. aprila 19D9 v dr .Lav i Pennsylvania,
s sedežem v CONEMAUGH, Pa.
QUA V NI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL BOVANSEK. R. F D. No. 1. Conmagk Podpredsednik: JAKOB KOCJAN, Box D08. Conemau|b P*. Glavni tajnik: VIIJEM SITTER. I.ock Bi>x 57. Coneroauak. Pa Pomožni tajnik: ALOJZIJ BAVUEK, Box 1. Dunlo Pa. O lav nI blagajnik: IVAN PAJK. L Box 328. CoiiMnaufh. Pa fUDolnl bla«ajaik: IVAN ISKEZOVEC, Box « CoaemftUfk I«
NADZORNIKI:
L Dadxorr.lk: FRANK BARTOL, Bo* 274, Thomas. W. V a U.oadsornik: ANDREJ VIDRIH, P O Box 623. Conemaufh, Pa. nadaorlk. ANDREJ BOMIiACll. 1051 E, 3 let St., Lorain. O tli o.
POROTNIKI:
L porotnik: JOSIP SVOBODA. 638 Maple At®., Johnaxowa. Pa II porotnik: ANTON PINT AR. Box 2f>4, Moon Run, Pa.
IUL porotnik: MIHAEL KRIVEC, Box 824. Primero, CoW
VRHOVNI ZDRAVNIK: •kAM. BRALLIER, Grove St Concma'iih. Pa.
Cenjena društva, osi roma njfh uradniki, bo aljudno proftenl, #o-»lljatl denar naravnost na blagajnika in nikogar drugega, »se dopise pa na glavnega tajnika.
V aluzijo, da opaaluo društveni tajniki pri mesečnih poročili k, ali •ploh kjrrslbodl v poročilih glavnega lajr.ika kake pomanjkljivosti, naj to n*mudeno naznanijo n* urad glavi.t-ga tajnllta, da se v prihodnje popravi.
Društveno glaallo: "GLAS NARODA".
i _!
s	a I
fxZrilnjidneviPompeja. :-:[■
ZGODOVINSKI ROMAN.	( '
i m__ •
Angleški spisal: Lord Lytton-Bulwer	^
• •
I'triiji-n duhovnik ni ntMjn-1 v* m- prenašati svoj t* slabosti —j ; j.- iut tla - jh-ih*	iuu prikazale na nstili — bil je v j
n i i«-; «' lo\t-k n- i-loVršk«? mori. Ljudstvo ^a je gledalo in se •
tr. slo.
"Ilo^ navdiiNiijt* >vi-tf«ra moža: Arbaersa levu!"* 1*<> i ni kiikn v felt* Motim* in tisoči proti Arbaeesoveiu I '•"dr/u. Zastonj j«' zapovedoval edil. Zastonj j«- pretil pretor j 1. h1-:v<> j< bilo razburjeno vsled krvi. hotelo je št- več: praz-j in«.* inost je prišla krvoločnosti na pomoč. Pretorjeva moč je bila kakor ladja v viharju: stražniki so sicer nekoliko branili, pa sit i j.- bila prevelika. Arbaces obupno gledal na pretečo! množico. poleni pa kakor slučajno vrgel pogled skozi odprtino j:a stropu: nekaj trtrašn^tra so videle njegove oči; — zopet je dobil »noč.
<mi:I roko; <'•!•/. i j * • * g o v ol>iii/. in «Vlo je prišlo neizrečeno veličanstvo in zinngovitosl.
" Pouii ji> !	leke! s tako trvoiiioviiini glasom, da .je nia-
1' t i': 111 i i o tu!/;--nje l.judslv.!. "poglejte, kako branijo bogovi
■	d 4 u. : Z ogt.jciu inii.'-n j,-j«, krivo pričanje mojih tožni kov!"
I.jinijr so s 11' t J i i i licii ';mii\e!im migljaju in videli so v sil-, • ni straliu. i!ji »«• j.« v/digoval i/. V,-sin ovega vrha strašen dim, i I i je imel podobo velikanske sini-ek" ; dehlo je bilo črno. veje so bile otr<-hj. ki j.' vs;ik trenutek spi-omjovai svojo barvo; sedaj! .i:!s|ia. si !..j umirajoča rude.'iea je prehajala iznova v bleščečo, j nepreiiesljivo svellobo!
Nastala je gro/.na mrtviiška tišina, katero je naeenkrat pre-; >• kalo tuljenje l. va in tuljenju je odgovarjal iz notranjosti pro-! 1 or.-1 osi. r lifrfov •rta*. « Hm-ui .■<"• ic/.itio zraka so naznanjale zveri
II« V O preteč«* IMlgllbl j«*ll je.
Takoj nato so začele kiičali ženske: možki so brez besede
■	-'.-ledavali drug drugega. V tem trenutku se je zamajala zemlja V svo.jih te. ajih: zidovi gledališča so se tresli in iz daljave se .i' -no '.i/lo. ilo podiranje streh, še en hip in oblak se je za-
■ hk';iti \ colino: i/. >.!».• j,- p;1 n.»-i.il pepelast th*ž. namešan s irore.ii,i | *1 s k o 111 in kamenjem. Preko porušenih vinogradov, po široKih -ap išeenih eestaii. pivko amfiteatra, uadolgo in široko po bn-zkoiieueiii morju se .j«* v s pala ta silna groza.
Ljndj.- ne meiieei s.- v«*i* /n pravieo ne za Arbneesa. so za-• ■ !i drli iia prosto. liešitev jim je bilo rdi no upanje in eilj. Med »Ml in stokom so hodili drug po drugem, ne meneč se za ra-ii.iine,- in padle. Kam naj bežijo.' Nekateri so leteli domov [h>
s\"\i< drav.....nosii drugi pa boječ se žvepleiicga dežja, ki je za-
e< l •« .!. j ii'usmiljen«* padati, .so stopali pod strehe svetišč in - I''-!, oblak nad njimi se je vedno bolj temnil. prihajal j«' h'i/je in bli/ie. Nastala je silna, strašna noč. kakoršne ni bilo I > • nikoli v kraljevstvu dneva.
PETO POGLAVJE.
Celica jetnika.
Omamljenega vsled nenadne rešitve, so peljali stražniki Ulauka \ nek mal prostor gledališkega obzidja. Odeli so ga s j 1 '!;:seeii; m pustili samega. Kar naenkrat mu je pa padla slepa Tesalka k nogam.
'i te fišila". j«* šepetala, "sedaj rada uiureui!" 'Xydia'. moj otrok! Moja rešiteljica!"
"I>aj. da 'ifiin tvojo sapo! da. da. ti živiš! nismo jirišli; P n-pozno! Ta vrata! Mislila sem, da ne bodo odjenjala! in Ka-h-iuus — S svojim \otiiui glasom je bil kakor umirajoč veter ie d trrohovi: čakati smo morali — hogovi! Zdi se mi da so po-1-kle eele ure, preduo se je nasitil. Toda ti živiš! in jaz — jaz sem te rešila!"
i a ganljiv prize r so prekinili pr«*.j imenovani klici, "tiora! Potres!" je odmevalo s vseh strani. Služabniki so zbr/.uli in pustili (Jlauka z Nvdio samega.
<iiaukus ni pomislil na nevarnost, pomislil je na svojega tovariša Olinta. Tudi njega je rešila božja roka smrti v tigrovih kr. mpljih. Pr i je I je Tesal ko za roko in planil v Ulintovo celico. Klečal je in molil,
"Pokonci prijatelj! je zaklical. "vstani in beži! narava je i via si ijsiia lešiteljiea !" Poka/al mu j«' oblak, ki se je bil stemnil popolnoma, opozoril ga je na vpitje ljudstva.
"To je božja roka: Ibjg bodi zahvaljen!" je zaklical Olint. ' lieži. poišči si svoje brate in se posvetuj z njimi, kako ho-čtš ub«žati. Ostani zdrav!"
<in* ni odgovoril in tudi ni zapazil, da se je prijatelj od-! ranil. Vzviše ne misli so mu prepojile dušo. veselil se je božje usmiljeno«! i.
slednjič je \ stal in planil na|»rej: komaj je vedel kam. Pred seboj je zagledal teman j»rostor, razsvetljen s malo : »vet i I ko. Tli naga trupla so ležala mrtva na tleh; slišal je spregovoriti s tihim glasom: "Jezus!" Stopil je naprej in si omočil noge s krvjo.
"Kdo kliče ime <iospoda našega*"'
Ni bib» odgovora: zagledal je b- nivega staix:a sedečega na tleh z glavo mrtvega v naročju. Poteze' mrtvega so bile trd«> in »trogc v zadnjem spanju; okoli ustnice se je po igral smehljaj,
pa ne upanja na Krista. ampak smehljaj neskončnega zaničevanja. sovraštva in kljubovanja. Na obrazu je še ostal odsev sveže mladosti. Čez ta obraz se je pa sklanjal drugi neizrečene žalosti. ljubosumne miline in globokega obupa.
llitro in vroče so tekle solze po starčevem lieu, ustnice so pa šepetale komaj slišno molitev njegove vere. Sin je, mrtev, umrl ji' zanj in srce starca je bilo strto.
"Medon". je rekel usmiljeno Olint. "vstani in beži! Uog prihaja na perutih viharja. Nova Sodoma j«* zapadla svoji usodi, j I leži. preduo te doseže plamen!"
"Pil je vedno poln življenja! — saj lic more biti mrtev! Pridi sem. položi mu roko na srce! Uotovo še bije!"
"Brat. duša je šla! spominjali se jo bomo v naših molitvah! j .Mrtvega prahu ne moreš več obuditi k življenju! Pridi, pridi! ču j! ,.idovi pokajo! čuj ! krik smrtnega strahu! Ne izgubljajmo trenut ka — sledi mi!
' Ničesar ne slišim", je rekel Medon in tresel svoje sive la- 1 se. "I bog mladenič, ljubezen ga je umorila!"
"Pridi, ne odlašaj!"
"Kaj.' Kdo naj loči očeta in sina.'" Medon se j«> trdno oklenil trupla in ga začel strastno poljubovati. "Idi", je rekel in jpeybdal "kvišku, "iili ti: ostati morava sama!
"Ali!" je odvrnil Nazarenec, "saj vaju je ločila smrt!"
Starec se je nasmehnil. "Ne. ne, ne!" je šepetal in glas j i njegov j«' postajal tišji in tišji, "smrt je bila dobrotljivejša!".
Povesil je glavo na prsi svojega sina — njegove roke so pa- i die iz objema: — žila mu ni bila več. Zadnie očetove besede, so i bile resnične: smrt je bila dobrotijivejša !
Medtem sfa korakala Glaukus in Nydia skozi nevarne, strahu polne ulice. <!rk je zvedel od svoje spremljevalke, da je Jona v Arbacesovi hiši. Tjakaj je letel, da jo svobodi, da jo reši! Ono malo sužnjev, katere j«' pustil Arbaces doma se ni mogb braniti oboroženi Sail ust o vi sili. ko je pa začel bruhati vulkan. ■ so s.* v «iT«»zi stisnili vsak v svoj kot. Še celo dolg Etijop. ki je stal vedno pri vratih j«> bil zapustil svoj prostor, (iiaukus je lii-: tel .kozi velike dvorane in ni srečal nikogar, ki bi ji mogel iz-| dati Jonino stanovanje. Nebo se je tako stemnilo, da je le s te-j žavo videl malo pred seboj. S cvetlicami okrašeni stebri so se j majali v svojih stavkih in težek dež je bil na streho. Brez sape je letel naprej in glasno klical ime Jone. Slednjič j«* slišal odgo-jvoriti izza m-kili vrat njen glas. Z udarcem je razklal vrata, ob-' je I Jono in prispel nazaj na mesto, kjer ga j«' čakala Nydia.
i OGLAS.
Velika izbera sloven-skih grafofonskih plošč | in vseh vrst grafofonov. Istotako tudi ur, verižici in najrazličnejše zlatnine in srebrnine. Pišite po cenik, ki Vam ga pošlje- j mo zastonj in poštnine prosto!
L J. TERBOVEC 4 CO. P. 0. Box 25.
Denver, Colo.
METANJE PARNIKDV i
KEDAJ OD PLUJEJO IZ NEW YORKA
PAKSIK ODPLC J s	v
G- Kurfuerst.-	nov.	1!' Bremen
Ryndam ............,,	19 Rotterdam
Pres. Lincoln...	,,	tu Hamburg
i Valeriana.....I	20Antwerpen
France..............,,	21 Havre	.
Baltic ................„	'21 Liverpool	s
Oc ranie ..........,,	23|3outhanipton
Pniladelphia	,, Southampton
Prim Fr. Wilh.	„	23 tircinen
' Ameriea .. ..	„	2U Hamburg	J
K. Wilh. d. Gr.	,,	2'■ Bremen	fi
Rotterdam----1	„	-JH Kottertlam
; Lapiand..............27 Antwerpen	J
Mauretania....	,,	27 Liverpool
j Oceania.......,,	27 I'rat - Fiume j
C lede cene y.a parobrodne listke '
i in vsa druga pojasnila obrnite ae;
na:
FRANK SAKSEJt.
I^o^tst., New York City ,
2000
•	i reci: dva tisoč akrov zemlje je
prodala tvrdka Krže Mladič Land Co. v prvem letu obstanka. A najboljša prodaja se šele začne zdaj meseca septembra, oktobra in novembra, ko bodo kupei vi-i deli na poljih pridelke, kateri so ) zrastli, ko bodo zvedeli od far-
■	' merjev, koliko so dobili za svoje i pridelke na aker. — Če misliš kaj
kupiti, ne odlašaj — čim manj - zemlje, tem dražja je. Do pomla-< di odplačaš laliko že polovico ali » še več. Pridi naravnost v Chica-
>	go, naznani ali telefoniraj na: | Lawndale 7449, pa pride kdo pote. Na 40 akrov zemlje prosta
I vožnja tja in nazaj. Najnižja cena ni 8 dolarjev aker, ker niina-
>; mo močvirja in skalovja, pač pa damo zemljo, kjer vse raste in j i kjer so lepša polja, kot kje drug-;
■	je po 16 dolarjev in naprej. Mil •! nismo v zvezi z nobeno drugo firmo in nimamo nobenih agentov, ter smo edina slovenska tvrdka, ki prodaja svojo zemljo. Najlep-i še podnebje, ni hude vročine in j
, oe hudega mraza, rastejo vsi j ' j poljski pridelki, sadje, trta; iz-; i vrstni studenci, kraj Dajzdravej- j j ši. — Ker so zadnje čase zrastle 'trgovine zemljišč kot gobe po i | dežju, vas opozarjamo, da pazite 1 na našo firmo, ker mi prodajamo
■	samo Slovencem in nikomur drugemu ne. In prodamo samo far- i
■	merjem, ki se naselijo, ne pa spe
•	kulantom.
Ker nam je do tega, da pride naše ljudHtvo v dobre, zdrave iti
>	primerne kraje, bomo dajali od j zdaj za naprej vsakemu potreb-
■	na pojasnila glede vsakega kraja in sicer strogo resnično. Ne sili-
•	mo vas, da kupite pri nas, toda predno kje kupite, vprašajte pri nas. Pomnite: vsa druga podjetja skupaj niso niti polovico toliko prodala Slovencem, kot smo mi. Ce še niste kupili, pišite na
Krže Mladic Land Co., 2616 South Lawndale Avenue, (1R-9vd)	Chicago. Ill ,
1 ^^^^^^^^
8	Vsem Slovencem in ITr-
jfl	valom, ki ljubijo naravno
■	vinsko kapljico od prve
■	trgatve naznanjam, da je B	pripravna za razpošiljati H	že s prvim oktobrom. Ka-m	di nizkih cen cvebatn in |	radi slabega vremena ne H	bodem letos sušil grozdje
prav nič, temveč bodem iz vsega naredil vino. Zato znižam cene novemu belemu moškatel vinu. Vrste l'a ■zego in resling vino B ie narejeno vsako posebej, in cena je 40c. gal., črnina zinfandel in kerinjoc 30c. gal.. staro belo vino 45c. galon in stara črnina 3-"5c. galon. Vse z posodo rred in manjih naročil od 2Sc. galon pa ne sprejmem. Z naročilom pošljite polovico svote naprej in ostanek plačate pri sprejemu vina. Prevozne
stroške mora vsak naročnik sam plačati.
Za obilo naročil se toplo priporoča posestnik vinograda
FRANK STEFANICH, R. R. T, b- 124, Fresno, ' CaL
Dobri zobje pomeni dobro predavanje. Dobro prebavanje oomeni dobro zdravje. VPRAŠAJTE SVOJE PRIJATELJE O MENI.
Vsako delo jamčeno. & Vsako delo brez bolečin. DR. A. H. WEISBERGER
zobozdravnik
SO St Mark's Place, (med. prvo in drugo Are.) New York. OiiprtJ do 8. s več h, v fitddjili pa d« 3. po paid a«.
Edina zaloga
družinskih in Blaznikovih
PRATIK
ZA LETO 1913.
1 iztis stane..... 10c.
50 iztisov 44 .....$2.75
100 " " .....$5.00
V ?alogi	|
upravništva "Glas Naroda"
82 Cortland t St., New York, N. T.
all pat
6014 St. Clair Are., N. E., Cleveland, 0
_-
Hamburg-American Line
Redni prekooceanald promet iz
NEW YORKA do HAMBURGA preko PLYMOUTH in CHERBURG
« dobro pozn&timi p&rnikl na dva vijaka: Kaiaeiln August* Victoria, America, Ciaclnnat Cleveland, Presit?eat Lincoln, President Grant.
Pennsylvania. Patricia. Pretoria itd. Veliki moderni pamiki nudijo najbolje« udobna« it primerne cene: neprekoaljiva kuhinja ln ,	postrežba.
Opremljeni so z vsemi modernimi aparati.
Odhod Iz New Yorka:
PRETORIA— odpli Hi. nov. ob 11 dop PRES. LINCOLN — odpl. 1'.. nov.
oh "2, popol .
AMERIKA -- odpl. 26. novembra ob 11
djpol
PATRICIA — odpl. nev. ob 2 popol. Vozijo tudi v Sredozemsko morje
Hamburg-American Line,
4145 Broadway, New York City.
Pisarne: Philadelphia, Boston, Pittsborf Chicago, St. Louis. San Francisco.
If VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA!
V«ak potnik, ^teri potuje akozi New York bodisi ▼ rtari kraj ali pa iz starega kraja naj obišče PSVC 8L0VENSK0-HRVATIKJ
H OT BL
AUGUST BACH, ; .45 Washington St., .. N« York, Corner Cedar St.
Na razpolago so vedno čist* sobe in dobra domača hraaa po nizkih eesah.
Pozor, rojakil
^^^^^^^^^^^^ prava in ko-
'"•> nju ;n za rast las. kakoršne še • edaj na svetu ni bilo. od katere mofiklm ln Sesutim ?osti in doliri lafije resnično popolnoma Narastejo in ne bodo več Izpadali, ter ne o«lve!L Ravno tako tnoikim v 6. tednlb {raani brki popolpoina zraatejc. Reomatizem v rokah nozah In kri£!5ah v b dneh popolnoma oz-dravim.kurja očesa bradavice, potne negre la ozebline ae popolnoma odstranijo. Da je to resnica "amčhn a $600. PUHta po r*nik kater«« poUjem "*a«tojn.	_ _
JAKOB VAHČIČ
P. O. Box 69	Cleveland, a
REFST^line^
PI o vit bo med N©w Vorlcom !n Antwerpom
Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i b^zoparniki na dva vijaka.
LAPLAND	A	KROONLAND
18.694 tor y^^kvJ^t^^A	12,185 toe
FINLANE	VAUtKLANB
12.185 ton	19. ni 8 ton
ZEELAND 12185 ton.
Kratka ln ndobna pot »a potnike',v ATetiijo, 11» Ogrsko, tilovoiuko, Mrvataao n Qaiicijo, aajti mod Antwerpom in u^eaiovanimi deželami je dvojna direktna ie leaniSka iveu'
Posebno »e Se ikrbl za ddoonuai poouj:ov incdaiovia. Trelii raxred oostcfT^ malih kabin za 2. 4, 6 ia ti potnikov'
Za nadaljne leiormacije, cene in vojne llatke ooriilti se le'naJ
RED STAR LUNE.
"ZeiS'ttS'J*	"F" Street, N. W.'	M»6 McD.ru« A««
•™EW YORK(	WASHINGTON, D. C.	Winnipeg,MANI
JXJbXZ S5?Vi	2l» Charl^. Stieat,	319 Gasrv Str.et,
BOSTON. MASS..	MKW ^Pl R>NS, i.K.	3AN KRArfClfCO .CAl
7092nd Ava..2	N car. WubisrtoB & LsSa	121 So. 3rd Streat.
SEATTLE, WAiH.	CHl^UO. UX.	MlNNE^LlŽ^IuN -
11319'V'lnot Street,:	900 Locust Street.	Si Hoapital Street.
PHILADELPHIA PA.,	ST. LOU15. MO.	MONTICEXLT OUEi
Z A SAMO 1 DOLAR DOBIVATE "GLAS N^VRODA" SKOZI 4 MESECE VSAK DAN.
C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE.
(Francoska parobrodna družba.
Direktna čria do Havre, Pariza, ovice, Inomosta in' Ljubljane.
PofitnI SicHpres parnlkl soi| LA -PROVENCJF" /LA 5AVGIE" 'J_A LORRA1ME" ^FRANCE"
oa dva rljaka	aa dva vijak.	dva vijakr	na četiri vii.fr«
PoAtnlJpnrnlkl sot
"CHICAGO" ' LA T0URANE" "R0CHAMBEAU" "NIAGARA"
Qlavaa agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Cbeiebruaxb Boiidlof. Pamiki »dplnjejo od sedaj naprej '-edoo ob četrtkih iz pristanišča iter. 57 North River in ob »o bo tih pa iz pristanišča 84 North River, N. T.
j IFRANCE	21. nov. 1912 *LA LORRAINE 12.nov. 1912
; *LA TOUR Al XE 28. nov. 1912 + FRANCE	19 Dec. 1912
: *LA SAVOIE	5. dee. 1912 La PIIOVE.VCK 2«. dec. 1912
POSSKKA FL0VI7BA T S A V*B:
i Parnik *CHICA(iO odpl. s pomo ola št. r>7 <lnf IG. nov. ob ^ popol. j Pa rn i k *C'AROLTNK odpl. s poni . št. 84 dne 2:i. nov. ob popol. i Parn i k "NIAGARA odpl. s poni. št<-v. -»7 dne M0. nov. ob •"> popol. j Parnik tROCHAMBEAtT odpl. s pora. št. "»7 dne 7 dec. ob 3 popol.
faratki z^zvezd»{tazaamovaal lmalo.!pa'dva vijake, [	Parniki^z križem imajo po štiri vijaka.
A v s t k* o » A lil ** p I k a » s k ia c«*i?i
(preje bratje CosuliGh)
šaiDrioravneiša in naiceneUa paroorodna Črta n Slavence in hwh
j
iVc-vi parnik na avi vijat&	wASHiN^iuS'""
^sgulerna vožnja med New Yorkom, Trstom In ReSas
Csne voznih listov iz Wew Vorka ** HL ms^ *
:7al spodaj maTedeai »ori paro-	TESTA-.-..-...,....-,.... ^
brodi na dva vijaka imajq	.................................. U 0
brezžični brzojar:	LJUBLJANE..................................... 3:fQ
ALICE,	LAUBA,	REKE.......................................... 33 CC
MABTHA WASHINGTON,	Z AG BE B A..._____________
iS.1-	kablovoa................::;::::::::::;::::::
-	" « , TRSTA ali REKE: Martha Washington »65.00- dru*i $60 do $6f«
Phelps Bros« & Co., Gen.Agent«, 2 Wauingtoo street, new york;