Slsv. 23
V Trstu, v torek 27. ianuarla 1920
Letnik XiV
Izhaja vsak dan, udi ob ne.—»iah tn praznikih, zj-traj. — Uredništvo: uflc« «v. FrnČiška AsiSkega ttev. % nadstropje. — Dopisi naj se poilljajo uredništvu. — Ntfrankirana pisnu ->c ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan O od i na. — Lastnik konsordj Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zr.aSa na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon aredni§tva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Tistu In okolici po 10 stotrnk. — Oglasi se računajo * širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mmj:>o 20 sloL: osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 4C stot., oglasi denarnih zavodov mat po 60 stot Mali oglasi po 10 stal beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema Inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprav« in taseratoi oddelek se nahajata v Trstu, uL »v. FrauCiika Ai. 29.
I	D'Annunzio mobilizira.
REKA. 24. Medlem ko se v Parizu rešuje ja<k-ansko vprašanje brez cbzira na D Aonun-7.\ja. čuti teta .potrebo, da se zopet }avi. Kakor Vedette d'Italia , namerava
Iz Jugoslavije.
Francoski list za jugoslovenske koristi.
LJUBLJANA, 23. V Ložam (Lausanne) iz-ihaja francoski urejevati list *Le Pretres -des j je razvidno iz Balkans^, ki mu je .politični ravnatelj Roger! poklicati pod orožje Sletnikov in tako izpopol-Divtani. List se peča z našimi vprašanji. V niti >svojo« vojsko, ki naj brani mesto pred svoji št. od 11. januarja t. 1. ima uvodnik o zavezniki in predvsem pred Jugcslcvcni, če bi rešitvi reškega in jadranskega spora ter se leti odklonili zavezniški načrt rešitve jadran-ji- vzema za sporazum med Ita,:jo in Ju^osla- j skega vprašanja in si ržfjši pustili vsiliti izvr-viio. Pisec obeta serijo člankov o jadranskem site v londonske pogodbe, ki prisoja Reko Hr-vprasanju. V gospodarskem delu je objavljena j vatski oziroma Jugoslaviji. O tem vprašanjujbo statistika poljedelstva in živinoreje v Jugosla- j razpravljal Consiglio Nazior.ale* v nocojšnji viji. Omenimo naj še članek o naši valutni j seji.
krizi ter prvi del referata o starem javnem j — Ali naj se ta nova D'Annumzijeva poteza
pravu v novih jugoslovenskih deželah, ibavi s Hrvatsko in Slavonijo.
Nemške laži
ki
stopnikem spomenico, v
j v p rašanja^'k i "bi* *ne~bli a 'ude jst vite v londons ke vlaške klavzule mirovne pdgodbe za Ma-
li Romunske.
Nadopolnilne volitve na Romunskem. •
BUKAREŠT, 26. (S.) V začetku februari« se bodov ršile nadopolnilne volitve za kakih 20 zborničnih sedežev, katerih se udeleže <tudi Take Jcnescujeva in Avarescujeva slran-ka -ter narodna zveza, ki se niso udeležile splošnih volitev. Večinske strartke, ki žele videti opozicijo v zbornici, ne predlože protikandidatov.
Iz Madžarske.
Madžarji ne sprejmejo vojaških klavzul mirovne pogodbe?
BUDIMPEŠTA, 26. (S.) iMadža>&ki vojaški zastopniki v Neullyju so .izročili eraterrtnim za-
kateri naglašajo, da so
se tolmači kot znak, da bi italijanski vladi bilo i ljubo, če bi se našla tretja rešitev jadranskega
u r I pogodbe, ki je v vseh ozirih, če že ne nek- j barsko nesprejemljive, število 35.000 mož, ki LJUBLJANA. 23. List Deutsche Grenz- P t vJzc[o nCvarna. m tudi ne udejstvi- i i* dovode ententa - pravi spomenica - ne wa<Ju je poročal pod naslovom .posloven-}	načHaf katerega udejstvitev bi zadostujejo za vzdrževale imru v notranjosti,
zapustila ovco razmesarjeno in volka .... še lačnega? Danes je vse mogoče in *>a 'koncu konca tudi to, >oa je D^nunzijeva »mobilizacija = preludij, prćprava na nove dc^odke in merda... nova poga.jartja. Na vsak način nam prineso bližnji dnevi več luči v sedanjo lemo.
skj roparske tolpe v radgonski ckdici« o raznih slučajih tatvine in ropa. Naše oblasti so uvedle o item temeljito ,preiskavo, ki je pokazala, da so slučaji omenjeni v članku lega lista neresnični ter ijim je namen edinole bla-der. c posadke ter hujskanje proli naši državi. D«, kazalo se je, da so bile tatv'ne v radgonski okolici od julija pa do decembra leta 1919 izvršene brez izjeme od podanikov Nemške Avstrije, cd koder prihajajo razni ljudje v Jugoslavijo. Naše obmejne straže so večkrat iz usmiljenja pustile stradajoče iz Avstrije v Jugoslavijo, da si ta^n nabavijo živil in baš ti so zagrešili precej L :tvin. Jchann Petrowilsch, ki ga omenja sDeutsche GrenzwacLt~. je sam (Piiznal, da je lagal, ko ie tjdil, da so mu bili cd naše posadke izbiti Štirje zobje in ukraden denar. Petrovvi-tsch je sploh znan kol razuzdan .pijanec. Radgonsko prebivalstvo je prepričano, da se poš lja-jo v našo državo iz Avstrije nahuškani ljudje, ki naj bi širili •nezadovoljstvo ter agitirali med prebivalstvom preti državi.
Kulturni boj?
LJUBLJANA, 23. Dopisni u-ad objavlja: • Jugoslovanska kmečka zveza« kot poiitična organizacija Slovenrke L;:jiske Stranke je de-žcini ■«',<tdi za Slovenijo predložila protestne .resolucije <z razn:h svojih shodov po deželi. j'r. 'estira se med drugim preiti dozdevnim kul-iurnc-bojnim načrtom osrednje vlade takole: r -rtestiramo najodločneje pro+i nameri osured-n:e vlade v Beigradu, ki hoče potem zloglasnega šolskega zakonskega načrta vreči verski pouk iz šele.': Napram tenru se ugotavlja, da sedanja vlada sploh ni še sklepala o nacrtu selske /a zakona, pač <pa ie še pod koncentracijsko vladu izdelal »►Prosvetni odbor- načrt zakona v narodnih šolnii za kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta načrt veli v § 20.: \ rrsnovni šoli se poučujejo nastepm predmeti: !. Verouk, 2. Materinski jezik, čitanje in pisanje itd. V čienu 28. je rečeno: Poučevanje v \ercuku se poveri v prvi vrs-tii duhovniikcm proti nakazani nagradi. Sćmo ako ne bi b !o | v šok k e m ekraiu duhovnika, lahko poveri eolska oblast to poučevanje učitelju iste vere , proti ;osebni n: gradi. Že :z tega >sameg? sle- STOCKHOLM, 26. (S.) : Svenska Dagblad« ti:, da se vedoma širijo neresnične informac:;e \ je ,prejela iz Dorpata radiobrzo^avko, ki javlja, med k.neiskim ljudstvom in da se izziva v na?i je sv€j ljudskih poverjenikov zepustil ne-•mlac'i državi kulturni boj. To postopanje se ob- ■ n3^c.ina Moskvo, kjer je izbruhnila kuga, in .soja samo po sebi; vlada pa bo protj nadalje- j se preselil v Tver.
aiiu hujskanju v tej smeri prisiljena energično j	---
nastopiti.	!	|Z POlfSke.
Divizib'ko poveljništvo v Šibeniku prenehalo j	Nemci izpraznili Poznaii)sko.
poslovati.	j VRATISLAVA, 23. Wdlfov urad poroča:
SPLIT, 23. V Šibeniku je 15. t. ni. prenehalo , LKic 19. t. m. so bili brez pripetljajev izpraznjene ovati poveljništvo divizije. Divizijonar ge- j m vsi trije pasovi ozemlja, ki se mora odstopit«
za obrambo meja prati boljševikom ier za zajamčenjje izvršitve -ibvez napram zaveznikom. Dcslej — nadal;, e spomenica — se je smatrala ua Madžarskem vojaška služba za domoljubno dolžnost in se ne more v bodočnosti smatrati za vir dohodkov. Madžarska ne zmore vzdrževanja plače*iiške vojske. Spomenica navaja končno število vojske, ki bi »je morala Madžarska imeli, ki izjavlja, da ni imela Madžarska nikdar imperialističnih namenov
roješke službe na čehoslcvaškem.
PRAGA. 25. (S.) Minister vnan-jih zadev Be- |	ne bo ime]a niti"v bodoče.
neš in general PeHe sta zagovarjala v neki	---;—
časnikarski s.kupščini
absolutno potrebo dvo- J	Iz KCfrj JŠje-
letne vojaške službe, in sicer zaradi pomanka-	de)Cokrali 0dobravajo program svojik
n^a varnosti v državi in -tudi zaradi tennicnm vzrokov. Beneš in Pelle sta tudi zagotovila, da se čim prej znižajo bremena, ki jih nalaga vojaška organizacija.
Izvzemši demokratične socijaliste, ki priznavajo samo štirimesečno vojaško služfbo, so sprejele vse stranke predloge poveljnika vojske.
Admiral Kol čak v rokah revolucijonarcev. "
LONDON, 25. (S.) Poročevalec Daily Mai-
lija-c poroča iz Karbine: Sedaj ni več dvoma, da je aimlia! Kclčak padel v roke rcvolucijo-narcev v lrkuc!:uT sibirskem glavnem mestu. O vzrokih, zaradi katerih so Čehi zapustili Kcl-čaka, katerega zaščita jim je 'bila poverjena s strani zavezniških zastopnikov, krožijo razne vesti, toda doslej niso znane vse podrobnosti, ter se nc more še očitati Čehom izdajstvo. Vesti iz lrkucka pravijo, da bo Kolčaka sodilo sodišče revolucijonarcev. O denarnem zakladu Kolč3kove vlade, ki je znašalo okoli 70 mil'jenov šterlinov v zđatu, ki so se spravili v neki vlak tekom umika iz Omska, mankajo vesti; mogoče so Čehi, ki so zapustili Kolčaka, zapustili tudi njegov zaklad. -Japonske čete so zapustile Lrkuck in tudi češke čete se umikajo v kljub oviram s strani boljševikov, ki ogrožajo železniško progo na več točkah vzhodno od Bajkrlskega jezera.
Ku£a v Moskvi?
Poljski. S tem je izpraznitev končana. Nemške čete sloje od dvanajstih zahodno od začasns mejne črte.
Poljih e čete prediie boljše viško fronto.
BEROLIN, 26. (S.) > Lokal Anzeiger* poroča iz HeialTrgforsa. da eo poljske čete predrle bcijševiško fronto severno cd Rceshige (?) in zaseHIe to mesto.
Vesti o kugi na Poljskem.
DUNAJ. 24. (S.) Listi priobčujejo poročilo poljskega posIa-niMva na Dunaju, ki trdi, da so
miaisircv.
NAUEN, 23. Soci-jahio-demokraLska frakcija narodne skupščine se je v pet urni debati posvetovala o notranje-političnimi dogedkih in o zadržanju svojih vladnih članov. Govorili so minis'tri Bauer, Noske, David in Braun. Frakcija je z vsemi glasovi proti drem, odobravala program svojih vladnih članov. Demokracija naj z vsemi sredstvi deluje proti diktaturi z levice; delavcem pa naj se da vse, kar je spričo današnjega položaja dežele le mogoče.
Politična tožba.
BEROLIN, 23. PreJ 6. kazenskim senatom deželnega sodišča št. 1, se je pričel proces zaradi razžaljenja časti, ikaterega je državni finančni minister Errberger naperil proti bivšemu državnemu tajniku dr. Helfferichu. Tako ložitelj, kakor obtoženca sta osebno prisostvovala razpravi.
Velika železniška nesreča v Nemčiji. SCHELDEMUEHL. 23. Ob dveh ponoči je 20. t. m. pred Scheidemiihl -m skočii s tira tovorni vlak ter j«? s.iem za^avii tir Schei^i?muhl-Beroliai. Skoro v istem trenutku pa je zavozil v ta tovorni vlak predvlak D vlaka št. 4, ki ga niso mogli več opozoriti. Razbilo se je več voz ter je bilo po uradnem po:ečiIu#D-vlaku ubitlli 13 potnikov, 20 pa ranjenih, cd -leh 8 težko.
Patritotične demonstracije v Berolinu.
BEROLIN, 26. (S.) Berolinska patrijotićna u-druženja st> sklicala včeraj zjutraj veliko protestno zborovanje preti izročitvi bivšega cesarja in poveljnikov vojske. Po zborovanju je prišlo po ulicah do velikih izgredov. Posredovala je policija, ki je razgnala demonstrante.
Napad na Erzbergerja.
BEROLIN, 25. (S.) Ko je Crzberger izhajal iz justične palače, je oddal Oltvvig v on Hirsch-feld proti njemu več strelov iz samokresa. Erzberger je bil lahko ranjen na plečih. Napadalca so aretirali.
70 letal zgorelo.
LONDON, 25. (S.) Iz Berolina poročajo: Snoči je izbruhnil v wairnemundskem liaagarju požar, tekom katerega je zgorelo 70 Jetal. Vzroki požarja niso znani.
Iz Avstrije«
Žigosanje eno- in dvekronskih bankovcev
v Avstr ji.
DUNAJ, 23. (S.) Zakasnelo. Te dni je bil
________ ____izdan odlok za žigosanje eno- in dvekronskih
vesVi o^izbriih« kuge na Pol^kem popolnoma | baikovcev avstroogrske banke, ki so določeni izmjene. Vest »Narodne Politike«, da so jza avstrijsko republiko.
cbcJeli za kugo trije poljski poslanci, nima ! Avstrijski Mcajonain*. demokrati za priklopitev sploh nobene podlage.	k Nemčiji.
Neue Freie Pre3se poroča iz Moravske' DUNAJ, 26. (S.) Na velikem zborovanju na-Ost rove: Uradno se izjavlja, da je vest -Na- j cljondnih demokratov se je sprejela "po govoru
nerai Viera je odpotoval v Italijo. Ostalo ]e samo vojaško poveljništvo, kateremu nače-luje brigadir Borra, ki je dospel semkaj iz Drniša. Vsled cdhcda generala Viere je izpraznjena hiša predsednika dalmatinske \la-de dr. Krsle';a, katero so svojep??no Italijani zasegli. Istega dne ko je odpotoval Viera, "o vse rt-l'jan^ke vo-jne ladje, ki so bile zasidrane v š;beniški luki, zepustile pristanišče, t jer je ostalo samo nekoliko motornih čolnov.
Poveljnik »Puglie« dirigiran drugam.
SPLIT, 23. Kakor se doznava, odide Menini, foveljn«k italijanske vt,jne ladje »Puglie., 4?! je z* lidrana \ splitski luk', na drugo službeno
mesto.
Pomankanje denarja v splitskih banksb.
SPLIT, 23. V tukajšnjih bankah se opaža občutno pomankanje novca v gotovini. Denar se vlaga zelo malo ali nič.
V Belgradu ni kuge.
PRAGA. 23. Nasproti vestem nekaterih li-	ttJčni preiskavi ugotovili, da ne gre za j rešitev Avstrije pred lakoto, kateri ententa ne
s tov, da je v Belgradu izbruhnila kuga, je	| zna odpomoči.
kajš i>.je minisUstvo za zunanje oosie dob'Io obvestilo, da so te vesti neresnične.
PODLISTEK
Za sfero prsuđo.
<S7)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
Kinalu nato se je privlekel mračnega, ne-iiiame^a obraza odvetnik ter se poklonil
gleboko:
Vaša milost,* je rekel Šimcn ze\aje. imate-1 opravila za me?
Imam, je odvrnil Tahi prijazno, o tem kasneje; toda, reci mi, dragi Širne, kako ti je? Imaš li kake novice?
Eh, se je nasmehnil šime ter pomežikal, ; in še kake! Ali to ne gre, vaša milost, v na-jir: navadni račun. Zato ;e treba posebne plače.«
Bcne, carissime,« je pokimal Tahi, hočeš 1: morda na račun?-
Pa dajte, milost, - je pomolil Šime roko, na^niaši glavo, jaz sprejemam vse, kar se mi daje. Tahu so zadrJrtelc crbr\i, razširile zenice, kri mu je posilila v oforaz. In zapovedal
je: Daj mu na račun,'< in namdgniil Pefcričeviču.
Sime se je umekn-iđ, pa^ho, aH v tem hipu ga je Pet riče vic zgrab'I cd zadaj za ramena, ga vrgel na obrez in mu sedel na glavo; za nogi ga je prijel Bošnjak, a druga dva sla začela z debelo namočeno vrvjo mlatiti »od-vetn.ka po hrbtu, ki je c^resa^oč in kričaje po+iskal zobe in nehte v tla.
Ali ti je sladko Šime?^ se je zasmejal Tahi besno. Dajte! < In vrv je nabijala.
»Ali te ženska drži v moji službi, vrabček moj na tujem smeii-šču?!-- In zopet se je vsula toča na Simonov hr'bet.
"Ali poveš sedaj tajnost? Dajte!« In sluge so z vso silo zamahnili petdesetkrat z vrvjo.
Ho—ho—hočem!; je vzkriknil odvetnik'..
Milost! Tahi je mahniJ z roko in sluge so odskočili od reveža, ki se je kleče previjal ter je modrega obraza m krvavih oči 'kričdl kot ra-rjena zver.
Pripoveduj! je zagrinel Tahi, - ali si ljubil kastelanko?
Šime je potrdil, zganivši glavo.
»Pripoveduj, kar veš o zaroti kmetov!«
-Hočem,c je šepnil Širne, mahajoč z glavo
in rekama--— • vede — vode, poginem
— vod —stresel se j,1 in zrušil nezavestno na tla.
»Ponesite ga semkaj k zidu, daj le mu vode,« je zapevedal Tahi. Ko opravimo drugi posel, izprašam ga zvečer—! .
Sluge so položili pclumrtvega odvetnika k zidu, Tahi pa se je napotil z družbo v stanovanje kastelanice. ki je še sanjala sladke jutranje sanje.
»Ostanite pred vrali, dokler^vas ne pokličem, a ti, Bošnjak, dovedi osla! je ukazal gospodar.
Skozi- okno je sijalo jutranje s*Jnce, igrajoč se na rdečem obrazu mlade žene, ki je sanjala s pcluodprtioii usti in z rokama, podvitima ped glavo, dočim ste ji dve bu^ai črni kiti pa-po blestečih ramenih. Talii je slopil k poste!^ in zabodel oči v ženo. Oko mu je za-žarelo, lice zardelo, ali v h;pu se je stresel in prebledel. Starec je posegel v nedra. izvlekel svite4 nežič ter je v hipu odrezal ženi krasni kiti. Vzkliknivši je planila žena iz spanja.
Sem In tia: Iz zaMJstva» nezadcusljstco!
Poglavje je ze4o zanmivo in kaj poučno. Vračamo se k njemu zopet in zopet. Ne le z ozirom na dejstvo, da je nam usojeno, da smo sosedje Italijanov, oziroma, da moramo živeti žni-imi skupno življenje na istem ozemlju, da je torej naš položaj v odvisnosti od njihove duševnosti, njihovega značaja in temperamenta, od njihovih dobrih in slabih lastnosti, od vrlin in hib; ampak sedaj tudi in še posebno zato, ker to poglavje ozimčtije vse njihovo vedenje v teh velikih, velekritifcnih časih usode-polnih cdločeb. To njihovo vedenje nam pojasnjuje marsikako neskladnost, ki bi jo bilo sicer težko razumeti in tolmačiti.
Vedno in vedno opozarjamo na hibo in nc-dostatek v značaju in temperamentu Italijanov: njihovo nepremišljenost, njihovo prenagljenost v sodbah in zaključkih, njihovo površnost v presojanju stvari, (poselilo pa njihovo hibo, ki je v tem, da vse preveč gledajo na vnrrrjcs'tn, veloko premalo pa na jedro, da se dajejo preradi zavajati cd videla, in da vsled lega verujejo, da je kaj že resnica, kar si oni žele že zato, ker si žele.
Kdor zasleduje ptzno pcrcčiia v italijanskih listih o poteku stvari v Parizu, vso tisto veliko borbo vadi celega navala navzkrižnih si koristi, je opažal, k&ko so ti listi danes visoko tam gori na strehi veselo vriskali na naklonjenosti zaveznikov stvari Italije, in na sšrnpa-tifrh, ki ji'h poklanjajo italijanskemu narodu; kako pa da so isti listi že naslednjega dne ležali na trebuhu na trdih l!eh, jadikujoč radi neiskrenosti in zavratnosti ktih zaveznikov! Ta igra se je ponavljala vsako toliko tekom tega zadnjega leta.
To omahovanje, to skakanje iz ene skrajnosti v drugo, od sladkega zadovoljstva in vriskajoče radosti k čemernemu czlovoljenju in ogorčenju, cd hvale zaveznikom h grožjam preti njim, prihaja odtod, da neznansko pretiravajo: tako vsako besedo, ali pojav, ki jim zveni prijetno, kaikor tudi vsako besedo ali pojav, ki jian ne gre v račune. Danes so polni hvde vsem zaveznikom, .jutri le temu ali onemu: pojutrišnjem ipa že slede pritožbe in obtožbe: sedaj na naslov Wilscna in Amerike, sc-ddj Francozov- sedaj Angležev! Le eno je stalno v tem valovenju razpoloženja: jeza na mate, če se oglašajo — posebno pa na Grke in Jugosiovene. Račune s temi so hoteli poravnavati na čuden način, ki ne more nikdar dovesti do povoljnoga cilja: s te:n, da so se jih
—	izogibali! To ipa zato, ker so se dajali zavajati od lastne želje, da bi se glas rmalih« ne poslušal, in ker so si iz te želje ven ustvarili demnevo, da so vsi veliki« v skladu s to žeijo. Če so čuli iz ust Francoza, Angleža, ali Američana 'besedo, ki je zngctovljala, da goje tople simpatije za Iialijo in italijanski narod in da žele, da bi se udejstvile vse upravičene aspiracije Italije, pa so bili uverjeni, da je to že popolna in brezpogojna odpoved drugim! Že so se čutili v sedlu visoko gori na kenju. Seveda je redno sledilo razočaranje in neprijetno jim presenečenje.
-Ravnokar smo doživeli kaj zgovoren In nazoren primer za to. Tc zadnje dni so italijanski listi poročali zmagoslavno, da je Amerika nekako izobčena iz evropske politike in posebno od reševanja jadranskega vprašanja. Umeknila da se je tja orez, onkraj oceana. Francozi in Angleži pa da snujejo novo tro-zvezo: Anglije, Francije in Italije, ker prvi dve da neizogibno potrebujete poslednje za svojo prihodnjo varnost. Za<lo da hočete uporabili tudi silo, da se reši jadransko vprašanje nemudoma v zmislu zahtev Italije. Bistro in jasno se je vzpenjalo nebo nad uredništvi italijanskih listov. Kar naenkrat je nebo po-teoinelo in isti listi prinašajo vesti, ki zadevajo njihovo sladko vero kot trda pest mehko oko. Amerika da ni nič izpremenila svojega stališča z ozirom na reševanje jadranskega vprašanja. Wilson da zahteva slej ko prej strogo izvedbo klavzul, nanašs-jočih se na uresničenje jugoslovenskih zahtev, četudi hoče spoštovati pravice Italije! Angl;ja m Francija pa da ob vsej svoji naklonjenosti Italiiji ne morete storiti ničesar, kar da ne bi bilo v skladu z voljo Amerike! Nasnkrat Amerika in Wilson
—	nista izključena!
»La Na<zione<- cd 23. t. m. — nesumljiva priča z itdijanskega stališča — prinaša pod naslovom »Naši zavezniki v diplomaciji in v resnič-aoeti« — naslovom terej, ki je značilen že sam po sebi, ker govori, da so ti zavezniki drugačni v diplomaciji, drugačni pa v resnici — posnetek raznih izjav od francoske in angleške stran«.
V	angleškem socijalnodernckraitskem listu :>The Justice« da je priobčil njegov glavni urednik M. H. Hyndman, vod^a angleških so-cijalistov, članek, v katerem obžaluje vedenje Ualije cb jadranskem vprašanju, obsoja D'An-nunzijevo podjetje, očitajoč Italiji, da bi bila megla preprečiti to podjetje, če bi bila hotela! Jugosloveni da so se sporazumeli z Wiiso-npen glede meje napram. Italiji, Italija pa da je šla preko tega sporazuma. Nazicne pravi izrecno, da se Italija označa tu 'kot »corsaro = (pcjn&rski ropar)
Dalje navaja Naziene izjavo angleškega državnega podtajnika za kolonije, Amerka, povodom zborovanja pododbora srbskega »Rdečega križa- božičnega dne. Amerk da je rekel, da je imela Srbija polno pravico do simpatij in hvaležnosti zaveznikov. Nič manje nego drugi da so Srisi s svojim junaštvom doprinesli k porazu sovražnika.
V	francoski reviji \Revue Jugcslave — lako navaja »Nazione dalje — piše profesor C. Lugan, da je poprej veroval — saj se označa za »italijanofila« — v iskrenost in plemenitost italijanskega čustvovanja, da so pa sedaj Francozi siilno razočarani v^ed nez<nosnih groženj cd strani Italijanov, da se ločijo od entente ter
da bodo iskali pomoči eventualno — pri Nemčiji! Pisec da pravi, da more z dokumenti dokazati, kako da Italija ~išče «tikov z Nemčijo Ln drugimi sovražniki erctente in Jugoslavije!«
»Nazicnet pripominja trpko, da take izjave niso osamljeni slučaji, ki kažejo, kaka razlika je med diplomacijo in resničnostjo. Anglija in Francija da bi se hotele zvezali z Italijo, ali le pod pogojem, da bo to ugajalo .-proroku onkraj oceana<;, ki da se konferenca klanj:, pred njim v^ > bizanlinstvu Bolj jasno povedano: :.Nazione meni: Francija in Ar^lija sta prijateljici Italije, če Wilson hoče! AlfWi!son
—	noče!!
Kako vse drugače so govorili italijarski listi še pred par anevif Hvalo in slavo so peli angleškim in francoskim državnikom! Tako se dogaja tistemu, ki vse stavlja na karto svojih
—	želja in svojevoljno ustvarjenih si videzev: iz največjega zadovoljstva pada hkratu v najgloblje nezadovoljstvo!
mi iz Jiišositivijg.
Občinski drobiž v Ljubljani. Ministrstvo financ je z odredbo 14. oktobra 1919, št. 2870, dovolilo mestni občini ljubljanski, da sme izdati občinski papirnati drobiž do najvšjega ■zneska 200.000 K in kol plačilno sredstvo z veljavnostjo do 30. junija 1920. Ta drobiž je izdala meslna občina v lističih po 20 v., ki sc dobivajo proti 'takojšnjemu plačilu o'b običajnih uradnih urah pri mestni blagajni.
Vesti iz Koroške. V nedeljo, 11. januarja, se je vršil v Žrelcu javen ljudski shod z domačo zabavo, katerega so priredili naši kraški ^'Sokoli , fantje pešpo^ka Nanos . Na shodit je govoril obširno o splošnem <gcs»podarnkem položaju g. dr. Čemer, a o političnem g. Tone
V	ah ta r. V svojem govoru doteknil sc je naših renegatov, ki da so pravzaprav žrtev nemškega nasilja, s katerim je hotel prejšnji rež-Im s sile in zvijačo popojnema ponemčiti čisto slovenski de! Koroške dežele, kar sc mu ,pa, hvala zavednosti Koroškega naroda ni popolnoma posrečilo. Upamo, da se bodo tudi cdpadnikcin odprle oči in da bodo prihiteli skesano nazaj v nuroqje majke Slave, ki jih je redila in jim je darovala življenje. — V nedeljo, 11. m. se je vršila božičnica šolskih otrok v Vetrimjski ljudski šoli. Navzoči so bili vsi otroci, izmed katerih je bilo čez 70 ot darovanih z gorkkni oblekami in čevlji. Pozdravni govor je imel tamkajšnji šolski vodja g. nadučite!j Seme, ki se je med drugim v prisrčnih besedah zahvaJil vsem dobrotnikom za obilne darove. Vsi otroci so bili obdarjeni i udi s slaščicami in šolskimi potrebščinami. — Vsi železniški begunci v Podrožici na Koroškem se tem .potom prav srčno zahvaljujemo g. Stok Franju za njegovo požrtvovalnost in trud, ki ga je imel /a dc.ego enorazredne šole za naše, begunske otroke,
V	šoli se je začelo poučevati 14. t. m. Poučuje g. učitelj Belin s Tolminskega. Uverjeni smo, da gospod učitelj našim malini beguncem kmalu nadomesti, kar so bili dosedaj zaostali.
Zaprisega novincev v Celju. V ponedeljek 12. t. ,m. ob pel 11 vršila se je v na£em mestu prvič svečana zaprisega naših vojakov-novincev. Zbralo se je preko 2000 naših mladeniče v iz zelene Štajerske ter Macedoni(je, da polože v roke svojim predpostavljenim svečano prisego za svojega kralja in domovino. Bila je lepa slika, ko so se mladeniči po vzne-šenih besedah svojih svečenikov o pomenu !lc prisege po svojem veroizpovedanju — katoliki, pravoslavni in muslimani — zakleli, da hočejo služiti svojemu kralju in domovini. V krasnih besedah .je bodril naše vojake komandant celjskega bataljona g. major Vojis.'av Kođirč,
Prisotni so bili poleg vojaških tudi vsi civilni organi. Vojaška godba je svečanost še povečala.
Policijski uradniki v Sloveniji, ki opravljajo službo izven uradnega poslopja morajo nositi vidni prsni trak v državnih barvah z napisom »Policijski uradnik-. Vse osebe so zakonite obvezane ubogati odredbe teh uradnikov, ker tem pristojajo vse pravice javnih straž in imajo zakonito varstvo označeno v § 68 kaz. zak.
0©mašfs vesti.
Branje, v kolo «e vstophno! Pišejo nam: Mnogokrat Je -Edinost* objavila razne pozive našemu Kudsfvu. naj se strne okoli edinega rušesfa politić-nega društva. Ti pozivi so ostajali večinoma gla-iipijoćesa v puščavi! Razume se, da je b»k> tu društvo zadnja leta ognjbčc, i o za Trst in okolico. Drugi naši soseJj-e tso ■krneli svoja polilnma društva. Danes pa jc za vse področje tTžaflfceua '^cuc-ra!ne>ca civHnejsa >kcmHari}aita eno samo poHtičaiu društvo in to je prav. Vii skupaj dosežemo, ako se bo sploh dalo doseči, marsikaj. Ako ba pa bi-h ruzcepiieni, ne bi dosegi ničesar. Da pa postane itaše edino politično društvo re> moćno m vpJivtro, je treivi«, ca ima za seboj vse naše može ako >e bo dul-o doječi. ItHli žene. Malokdo ne bi zm-o-4 lire na leto, osobito, .ko se lahko pir^u iuJ; v obrokih. Izgovorov ne sine biti! Reve/ ali bu-gata>, preprost ali učen, vse, v^e naj prispeva ki pomno/uje vr^te naše poiitično ■naroduc trJii^tv^ Ako steriiiio v^si f^v &.k> dolžnost, uas bo-do upoštevali dru^ri in mi »mi se bomo čutri; krepkeic energičiie^e. Naj ta poziv preprostega čkma ik ostane brezuspešen! C^-si so vderesci, m m." ;tiu-ranio bif. vsi za enega io eden za vse!
Nekoliko več reda! Prejeli s:ik>: s Edinost« i:i tudi drugi trža&ki Usti neprestano t'>žiio o neredu, ki vlada pri aviomobitekkli vožnjah. Dirjanje tc. poškodovanje ljudi in tuje lastnine je na duevnent in nočnem reda. Iz Jašklii listov <smo posaiek, itki K* v Milanu zakonito zabra^rjsno dirjanje in da morajo vsa avtovoziia rabiti izkLuuio le takozvane > tro«ube-. za signale. I^ay.ne piščalke in sirene su	prepovedane, v Trstu i;i spioli v zasedenem ozemlju je še danes dovoljeno vse. l>irjaci>e je sicer urejeno po rasnih napisih ^rb oe-sta1!! :n trticah, aH leh urodvb uiJjčc nc spoštuje! Sign.de pa sine vsak rabili kakor mu cira^o —<
Stran U
»EDINOST« šter. 23.
V Trstu, 4ne 27. Jaanarja 1*2*
a7: pa t:idi ni?! Tu:! pri <!<o?esarHh velja enak nered. Brez zvr-nea irt brez inč? tfr'a'o. I;i trdi na piočnlr ih izprebajalršč:*: ni itovck vere", da ura !i? povozi;«-. Zakaj vsaj ine-uia obla si v a ne izdajo naredbe, k; bi zabranile stfćne nerede? Ako so v .Mlianii iznaSH pomoć proti sl«čr.;:n nesrečam, b« loteva h; d i. v Trstu vsaj ::eka> xio?egK z o>J?o*?-nc-ijv. in dobra voljo.
Katere — krave?! V nedeljskem izdanju ^mo •p . sneli J z članka v Ziuurcrritem nem&kcm listu • KuhiiiJie Zeituns-: nekoliko sclbz o bcljsevlštvu. Po::iariamo paT da nismo pridodali uiti besedice, ki nI priteka ali op. reJccla. Istotako prikujemo cesio ves;:. ki zvene hol.ševišivn v prHotf. Sraa-ii.mo to za dednost in pravico kroiustov. Sicer na štejemo tudi v svojo neoporečno pravico do lastnega mnenja o kaki stvari, — četudi to mnenje .;i irrienje kakega Petra aH Pavla- — re <Ja bi: nas smel kdo radi tega ^ovati...! Naša kratka notica je pa daia nekeinti gospodu Orasctinu Oo-dini povoj. da asm je pisa! kraiko, zato pa tem -- '■ju&eznjivejše pisemce, ki je zaktjuiaije z vzklikom: -PoUe no. sni se vam že krave smejejo...!; 'MMrda -Je res tako, kakor trd« gospod Dragotin. {Maj nam ne zamena, če ga ogovaramo z - gospodom^ kar.i ni nam znano, k^k nr.i'nv nado-testni o gospoda v boljševizem leksikonu). •Mo»2* je res, u.i se nam krave smehft! Vprašanje je le: katere — krave?!
Javna varnost v kjadiitskern okrožju je b2a do iicd.ivno razmeroma 'ako na dobrem. Zadnje čase pa se je stvar znatno obrnite na iab^c. Poprej #e \z le tup^Cim — a to zelo poredkema — dogajala kaka majhna, neznatna tat\ *i'ca. nekaj časa senr pa se vrste večje tatvine, posebno na živilih in perilu. Opozarjamo varnostno oblast in vrosimo, da bi ukrenila potrebno in poskrbela za večjo varnost i me t j .t.
Železniška vprašanja v zasedeni!« ozemljih. Generalni civilni komlsarijat pereča, da -e je J9. m 20. t. m. vršila v sedežu generalnega ravnateljstva državnih železnic v K rnu seja. na kateri se je razpravljalo o finančni in upravni ureditvi novih ifair«nT ki mi bi fckmMr mm, fa o novih zgradeb v zasedenih azemJjih v vezi z železniško mre/i o v kraljestvu. Razun prizadetih centralnih strank ter gcneraln"i :tnih komisarje', Ji.rij:-ke in TrcnHnske Benclije so bi-H zakopani t-idi goriški, poreškl in trentlnski deželni zbor. :r?uška občina, tržaška, gori;'ca in- Jruge 1r^o\ lUike in obrtne zbcrnsce ter nekatere lokalno železniške dra/be. Posebne natančnemu proučevanju *> se podvrgle proge avstrijske državne ždezniee 'm južne železnice (Siidbahn). Zbrani t istopniki so enoglasno izrazili mnenje, tia se moru na vseh progah. k; -io bile do sedaj pod u-pravn državne želczmce. nadaljevat* promet đr-Oavnlh železnic. Celotno vprašanje (glede preureditve .užnc železnice se je proučevalo s petirič-•iegv., gospodarskega in juridičnega stališča. Za-jpn ki trgovskih ustanov so najchišalr potrebo
piscu! c-Jhor do prijateljev učitetjstva s prošnjo, da bi narznaaitti na naslov Antona. Oermeka, učitelja v Sr. Ivami, aft bi lahko odstopili eno ali več postelj. — Za odb«r: Germek.
Slovensko gledališče. V Četrtek, 29. t. m., točno ob 20*30 se bo vršila premiera kraiiie Molifcrove komedije v petih dejanjih .-»Skopuha«, davno ulcgo skopuha Harpagcna bo igra! g. Mikc-Iič; druge večje utege so \ romali gdč. .V.ezgečcve. Gradišarleve. Kraljeve ter gg. Brat-už«, Terčiča, Sile, Pcžarja in drugHi. — -Mo'.'ere. postelj in igralec obenem, prinaša v svojih komedijah resnične osebe, kr.iere je sam v>:ei in s katerimi je sam živ d. Nje20\" prijatelji io ga skoro !]tn-Čah", ko so zagledali same sebe na odru. Hitu izmed njego vrh naf!epših konredij ie »Skopuh«, katero je uprizoril leta 166tv in pri kateri Je sam IkTu? glavno ulego. skopuha Harpagoi*a. Njegove krasne komedije, ki štejejo st^Jetja, so Še vedno sveže in aktuehie, in so ca 'stalnem repertoarju vseh večjih -gledališč. — T):r se predstava izpes pr.'i!i, si ;e gledališko vt istvo naba\Ho za Čefert-kenno premiTcro krasne kostume. — Opcz^rjamo cen j. občinstvo, da ne bodo trajale pavzc več kakor 4 ali 5 minut, ter da se predstava začne točno ob napovedanem Času. — Vstopnice se dobe v predprođaj: pri .g?eJaJlškt blagajni v veži Narodnega doma'.
— Vse cenj gospodične, ki so cbljubHe, ter one, k> bi rr.de sodelovale na vaTijetetnem večeru, se
vabijo k sestantu jutri, v eredo, ob 19 v gTedali-ško dvorano.
Popravljamo. Nj ko-rscu -i oka Vedno silijo v niVuulosi — Ne* m< rejo gledali v lice dejstvom sedanjosti ^ nedeljskem- izdanju Eaiacst?« se je ppr vrste pomešalo in je zir.i.e! pokvarjen. -Dolični poziv .ta naslov Italijanov se mora glasiti: >\Te glodajte kosti mimric^ti, marveč glejte v ebraz dejsfvont sedanjosti! Ne bodite nespametni iu zakrkn-eui, da br sa dcmišijali. da se rs;i vas zaustavi ura razvoja i;i novega ljenja!«
Razbojniški napad v Truškafi pri Marezigah. V
soboto zvečer se je izvršil v Truškah zločin, kakega ne pome ti i o. v onih krajih. Družina Marencin se ie pmTniJa z dela in se zbrala v knhinp k večerji. Siara mati ?? S>i!a že v pestelji. cče je sede; z. :te-. esto in tremi «?trcci v kuhinji, a sin je še nekaj pospravljal po d\orišču. Bilo je okoii sedmih, ko se je zaslišalo silno streljanje pred hišo. V hipu so bile razbite vse šipe po oknih. Oiroci so zavriščali. a sin jc prestrašen obstal na dvorišču. Preden e je zavedel, kaj še -degajsk re vdrla tolpa vojakov v dwrišče. l>\a ^ta se U:SavKa pred sinom i.1, mu zagrozila, da ga take) ustrelita, če se samo premakne, z, ostali so vdrli v hišo. Vsi vojaki s i imeli na sebi' italijansko iraiformo srbsko kapo, a na- obrazu zelenkaste rute. Oboroženi so bili s puškami. V hiši so se razdelili: del je v-.topil v kuhinjo *n »zagrozil prepadeni dsriižirri s imrih.'. ce samo s prsLc-m gane, a del je odšel
čitanje pred par dnevi tako k crcu. da je revica ts,k!t!i«l;$ umr^tL Včeraj se je zaprla v svojo sobo in izpila 200 gramov čiste karbofae Sdsefine. Zdravnik reš^ie postaje i: prilntel takoj, toda prepozno •N»i pot: v boJniSiiico je revica IreShrcKa.
Tatinska dru-zha. Neznani tato\i so odprli vagon v prosti Inki ::t odnesli 17 vreč žta, vrednega 700 lir. ^
—	Iz cdpritga stanovanja Ivana Bacheria v triici Cupiit'ii So odnesli tatovi listnico, v kateri je bilo 56 lir. in iuknjo, last lf. Mulaha.
—	NtZiiani postopači so ukrali iz stanovanja Jaduiba. Paučerja. ulici Oaucri motorno k.lo, vredno 1000 Ur.
—	V stanovanje Pavla Zanettija pri Sv. M. Al. Zg. so vdrli tatovi in odnesli 5 plaht, b brisač in dve postelji, vso skupaj vreiio na-d KK)0 lir.
HALI OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L V—. Debele Črke 20 stot beseda. Najmanjša priSkUibina L 2*—.
DOPISI.
enotne uprave južr.e že!-;zrnce, ki naj jo prevzame v gornjo soho, k'jer jc ležala stara nruti. Prebr-4. sedanja uprav: pa primerna krajevna orga-lskali so vse in spraviš i v žepe, kar je telo kaj d v. N..:o se je prečštaJo poročHo o železni j vrednega, a družiasi je morala vse to gledati in Šk_m načrtu /.: zajede: o i /.eniljc, ki pripade I ta- j nI smeta niti i z pregovoriti. Medtem ko so kradli iiii. Država >e Čoločila za zgradbo novih preg 700 j po kuhinji, se je zaslišal iz gornje sebe grozen itarftonov, in ^-icer '/a podaljšanje prrge Bolean- krik: neki vojak je učaril starko s pušknim ko-
• daljši
::a -gradb ) direktne projic
Meran-M-iis do m 15rescia-'l ri Jeut. pcpra\ek sedanje proge v Vafeusar,:. za zgradbo proge Vilki Santina-Tofelah. 7,a zgradbo proge Trst-Trbiž-Predil, ki na i bi inidu v>e pogoje. proge za velik promet nred Trstom »n Trbižom, zgračbo proge Trst-Reka skozi Učko. prege Sv. l..:;ijj-Srpc:!:ca IB za na-dopolnrtev jno- Ajdt.vščiiML-Logatec. Poročilo jc Lilo sprejet i dobrava'jem. N kcncu se:e sej ie izrazila žtrji, da bi se dala prednost zgradbi železniških prog Trst-Predil '-.t Trst-Reka. Kem.
•.aJafa
je zaključil
Taiivrt*vsi
se udclo/.en-
pitom po glavi s -t-ko s.Mo, da ie revica .padla vznak — mrtvi. Ko so razbojtiiki pobrali vse (za kakili 8000 lir denarja in ziatenme), so še e-nkrat -zažiigaH, naj se u-Htče ne drzne iz hiše, in odšli. Streljanje j-e privalnlo 'iKskcIiko domačinov iz pre-ce-i odJaHčnlh hiš, ki so takoj, ko so \ideK ea kaj gre, p'ihiteli nesrečni družin: s sekiram« in drugim orodjem na pomoč. Toda komaj so biLi kakih Hm korakov od Mar angin o ve hiše. rib «e sprejel ogenj iz puštk — razbojniške srraže, kateri so ste potem jmdružiii. še dru^i razbejniki, ki so se nato streljajoč umikali in izgini': v noči. Vsa- vas hi
cem m zagolav a.oe, o "elje na priiiodi!!"ii n^ursirskih sejch.
la -o bečo upCbtevule v <e4 okolica je prepade na in obupana, ker vsakdo mi-
j5!, d!a se lahko jutri zgodi tudi njemu tako, kakor
Kreditni zavodi v zasedene... ozeiuli« opo- nesrečnemu Marenzinu. 1) r-ar/berinikih i« sledu,
rajajo, tfa na podlagi čl. 4. odloka od 21. novem- Žalosten konec. Včeraj ob 10*30 so telefonirali hja J910. -lede ureditve v.-Iute lahko dobe tisko-j sodni komisiji, naj takoj pride v hote! »Baikan?, ■/■ l kv'dac	ki "> im ■ prejet1, pri i kjer se je obesiiu neka gospa. Prihitcl jc dr. IHaga,
*JdaJ:-.eu dzeTPištvu v Trstu {poslopje financ- j k* je ugotovil, da gre za neko R. V., staro 23 let, ^-Paa	«n pri r č^užulci-h banke j ki jc prišla iz Knina v I>a!mac-Hi s svojini možem
v Trsr z namenem. da se da orei:>kati od tukajšnjih zdravnikov, ker je že dulgo časa (bolehata. Včeraj je njen mož izšel, iz hotela, ča poišče zdravnika. it» naročil > barlci. naj ps-zi r.a njegovo
d'Itaiia v Uorki in Puli. Likvidacija sc mora iz-vvšl'1 na dvojnih vzorčili, katera se odpošljeia gorioniCoj*^emu nadzerništvu, Id izda po d^kon-Črmi-i i>; treb ."!« nkrerih »n eventualnih izpre-fijeorbah izplačilni ukaz.
Faznis natečaja. Mestni magistrat poroča: Raz-pi&C:i je ..atcca; na naslednja prazna mesta na slovenskih mestnih ljudskih šolah v trža-kem pred-j. ^ ;Vi. i: «k. i.J i:i siccr: na ravnateljska mesta jva mc^-;i»li Ipič^kiii šclali na Opčine h. v Sv. KH. u, na Pre.svku, Kcctove'u. v Trcbčaii in na •slovenski ioli v Roii ia ;er na c
soprogo, tla se ji ne zgodi kai, ker je zelo nevra-stuiičua. Sobarica j* šla kmalu po njegovem od^ hodu pogledat, ali njegova soproga česa potrebuje. Potrkala je na \rata — nobenega odgovora; poskušala je odpreti' — zaklenjeno. Takoj jc vnnislčia na najhujše in tekTa klicat na pcmoč. Ni -se mori!3: ko ljudje učlrlr ^ata. so videil Kualua -icsta, ubogo ženo — obešeno :ra okrni. Truplo itesreč-
-z L. ;;; ::h; i., tiri rccsia talne- luce so prepel alf \ mrtvašnico pri sv. Justu, od-.štiri	siiliie učiteljice i i cvi:i-f koder je da nesrečni mož prepeljati' v rojstno
4uataa mesta, izpraznjen.« po imenovanju: na tri j mesto.
■nate sUhc podcčšeljfce. Frošnle morajo biti j Ni n anillf V ulici Ireoeo deHa Crcce 9 stanuje t. . c / v-.mi :. ebu nii dok u me u«. Natečaj; neki B. Pompilio, star 34 let. Mož sc jc že nekaj t c r..z; i v. i. č > k iebroarja 19>»'.	J časa sem vsakden zabaval s tem, da se je slači!
Bivališče babic za revne žene v okraja starega; v sobi pri odprt h okflli in sc kaza! stanovalcem mesta in pri Sv. *nL Mestni mag»str?t n«./nania. j nasprotnega stanovanja .n mimoidočim ljudem ^ i,,-.	w . revne Je-:e \ staromotnem o-1 »a ulici. Končno se je našelnt kdo. ki je javil sU-ar
«vra:::. Ka;nri.:j /.»ga Pe: Senno svoie začasno policiji. Vcerai, ko je bil uesramnik r.ajboij za-.	_	• j- lV- it. 17. Babica za mak.ijeii v > veje delo. m. se nagi oma odmrla vrata,
revne . - ie v okr i pri Sv. Ar ana svoje stalno «n v sobo jc stopil policijski agent, ki ga je od-tivaiišče pri Sv. M.Magd.	-r. 2. j ved.i v zapore v ulico Ccroneo, kjer se bržkone
Mestna zastavljalnica. I>ancs dopoklne se bodo'pomiii. d. ' :.,T::i d", e.ni ^rejnv serije 143 oc j Aretirani roparji. Pred \ čemu jim smo poročali o -■t. 2?17»iJ d> *-t. 2dQ30o. popoldne pa razjii iie-Jra- j krzneni napadu na Aibajica Mehmoda Abdidija, kocen* predmeti -erije 144, oajrvika 1*>!9.
Stavka v Prti S. J -končar.;.	so po-| v nic I-«raditskH» šol 4. Ko je prišel v bližino
\. . dele. kar <e je dosegel ^or»zum rsvoieea stanovanja, so planMi «uuj iriie razbojniki. \ • ->:i »i lastnK.	ki so ga hoteli onvamU? s kloroformijem. MeiKned
Sta\«a v	M\araici. T.-, ^eiavd \ j s= e rma^ti upira*, Jokier mu u so prihiteli l^tj
H.ed^ris:'-•	-o > ■ včora'- ^k:vrnili na delo. i tkrttcč Iradfe. ki >Mi -je prKdicala niegova zaro-J
«•; • je J' .gtl - "vi:.-' / vodstvo'.- ,Jvar- cenka. Roparji j=o zbežali, in nibče ni vodei, kje »live.	| se skišvačo. Toda dva sta prišla, včeraj croini-
Cadno j^. l.ak"	k \ nK.i-io ei\;-:u> koui* \ r,»ke. namreč 2'Jetni Vincenc Contin. sta-'
; l-.iisnic . V VI. ddtiku je -ezal do prad neko- nujoč v ni. CapiteNi 16. rt 24letni Pas val Berton,.
tu c '•» j»i ču k SteriC. Potem pa so — k» jc z a posten <ta pa-miku San Bone. Učku skupno ' drugirnT IvJniki- ki niso -c/». » InJrr. — j priznal«, da sia napadla MeJur.eda, toda svojtsa
Zagorle ua Krasu. Tudi na gornji Pivki *e gibljemo. Vzbndii: smo \ Zagorju »Naredno bralno društvo:, ki je od leta 1914. le životarilo. Občni •zbor 18. r. m. je bil tako mnogobrojno obiskan, k a ker že dolgo ne. Razun fantov siti mož iz domače in sosednih vasi, se ga je udeležita v iepem številu tudi učiteljstvo, čigar kvartet nam je zapel celo vrsto krasnsh pesmi in pesmic. Pristopita je k društvu toliko čta:>ov, kakor jih ni imelo že 45 let, odkar obstoja. Dobro znamenje.
Ženska podružnica C Al D v Idriji je priredila 15. januarja t. 1. skiopti|no predstavo s poljudnim predavanjem -z® mladino. Prireditev je tak:> dobro uspela, da se je morala prHiodrtji dan ponoviti. C>sii dobrčdc znaša 253 li-r.
Predstava jc imela dva dela: T. Zvezdnato nafco in njegova čuda. II. Pusto lovsko vitez ovan je Don Quichotia. Predvsem nam je prijetna dehž-nost, da se r.ajsrčneje zahvalimo vsem, ki so nam šli pri predstavi* na roko. Slike je dal na razpolago dr. Milan Papež, ki je tudi vodil proizvajanje ter spisal zanimivo .razpravo o planetih. Besedilo za ~Dcn O'. 'chota: sta sestavila- prtvf. Mlakar in idr. Bodri- Lične plakate so narisali .prof. Hladnik in neA teri d'j'ii višje rea'ke. Prc-f. Novak in 0. Ivo Dič~'ć sk pomagala pri sklopMkcnu, ki nam ga je posodila višja realka. O. kogovškova nam je do-vcltl-a uporabo tkktr. -t,.-ka. g. Fr. 0iu:c nam je prepu-iii prostorno dvorano svojega hotela. Razlago posameznih slik sta prevzeli gdč. Mlci pajr.eva in Zdenka KrapŠeva, gdč. Mira Šotolova pa je osvežila odme-rc z ljubkimi domačimi skladbam1: na klavir. Cenreito učiteljstvo dekliške in deške >He je požrrvovalno skrbelo zs red v dvorani.
Bilo jc veselje gledati mladino, ko se .!c divila veličastnim nebesnim tvorbam ter .spremljata s presrčnfin smehom razne egode in nezgode čudnega viteza iz Manche. Posebno vesefosi pa so vzbujaJe >Mkc naših domačih znank in znancev, ki jih je bil hudomušni doktor ob raznih prilikah ujel na ploščo ter jih med L b II. delom predstave pokazal za iiajueček. —r Upamo, da se nam kmalu zopet posreči nuditi naši mladini kaj zabave.
GOSTILNIČAR. 50letnt vdovec. Želi znanja v svrho ženit ve z gospodično ali vdovo s premoženjem, da bi imela veselje do njegovega obrta, i^cnudbc pod Velika noč 26 postno ležeče, glavna pošta.
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah, kakor jih nihče nc plača. U!. Pondrres št. 6, I. nadstr.	159
KUPUJEM vreče hi cunje. Babič, MoHn g ran de št. 20.	15«
VELIK debod velikih in majhnih železnih štedilni kov pri tvrdki A. De Masi & Sierza, id. Torrcj
»01111 lllllllitiJ
prej dr. BODO
Zobozđrtiunik đr. E. CL0NFER9
— in —
dentist STANKO PERHSUEC
Trst, trg Goltfoni ilev. 11, II. nnđsff.
sprejemata od 9-12 ia od 15-10
Izdiranje 7.0b brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba. reguliranje
zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki
II
bšanca št. 32.
156
SAMO E. PERTOT. urar, tri. S. Francesco 15, II kupuje srebro in zlato po najvišjih cenah. 41 t
SPRETEN, pošten I5!etr,c deček se želi izučiti j mizarstva. Pojasnila v Posredovalnici za službe i ■v Postojni.	3358 j
KUPIM v-ako množino pravih gladkih in pletenih tržaških bičevnikov. Ponudbe z navedbo cene naj se pošljejo na Osvalda Debeic, Ljubljana, Martinova cesta štč 1?.
— TVROKA —
1
v Trstu, Via Roma 28 (bišva ul. d?!lc Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
PIANINE, kratke klavirje (tudi potrebne poprav-, ke) kupim v vsakem kraju v Istri-Fnrlaniji. Po- i nudbe: Kavarna »Reciaroe*, Corio Garitoldij (Barriera). Ivan Androssi.	147]
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cena.li v| v^akt množini. Velkavrh, urar v Sežani. 151 i
Stiil za šivanja in vezanje pnii uztrij Seidel & Neumann in ,S;nger4 Gast & Gasser
Bogata zaloga v«!, potrebiSa.
Mehaničn* delavnica za vsakj FRflKCESCO EEDS1LR
poprav.ianja._Trst. ul. Campanilo lf>{
GOSPODIČNA, trgovka, z lastno koncesijo za prodajo živil na Jebelo, želi znanja v svrho ženi-tve z gospodom trgovcem od 40 do 50 let s premoženje nt. Sprejme ponudbe tudi z dežele. Ponudbe na i ne. odd. Deinosti pod št. 40. 154
CEIC m$l
DESET velikih srebrnih gumbov za zapestrriee ^e prt>dn po ugodni ceni. Pojasnila v in-s. odd. Edinosti.	P 214
Corso €4, I. nadstrople
Ordinira od 9- 12 dop. ir od 3 • 5 pon.
Erezizalestno M\\m zal), in uaiatni zaijg
DAROVI.
-— Na sobotnem p-p^arskem sestanku se je zbralo L 25*— za moško podružnico CMĐ. Denar hrani uprava.
— Za ples Šentjakobsl:e mladine darujeta France Troši in Antontič iz Sv. Marije Magdalene Zgornje L 42'—. Srčna hv-ilu vrlima dobrotnikoma šentjakobske mladine!
Borzna poroCila,
V Trstu, dne 26. januarja 1920. Tečaji:
Jadranska »banka	325—	340
Cosulich (Ausliaamerieana)	625—	635
Duknalia (Parobr. dr.J	3S0—	390
GerolimicK	2175—	2225
Uoyd	1250—	1300
Ltissmo	2300—	2350
Martinolich	450—	•160
Navigjtzione Libera Tnestina	1050—	1100
Oceania	450—	460
Premi»da v	645—	660
Tripcovidi'	640—	650
Ampelea	780—	800
Cement Dalmatia	378—	382
Cement Spalato	450—	455
Čistilnica petroleja	2300—	2350
Čistilnica olja	860—	880
Čistilnica riža	300—	310
Krka	456—	460
Tržaška ladjedelnica	400—	420
Tržaški Tram\vay	230—	235
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh. Garibaldijev trg št 3 (prej Barriera.) 3341
KROJAČ Jernej Caharija stanuje v ni. Galatti 20. vrata 30, ter se prpnrcča islav. obeinstvu iz mesta in okolice.	-	B 117
I7LETNI mladenič išče *lužbo. Učil bi se trgovskega ali krojaškega obrta. Naslov pove ins.; odd. Edinosti.	128.
MAKS KRI2E» ključavničarstvo v Postojni, izdeluje in ima na prodaj železne štedilnike i:i štedilnike za sezidan je.	3357
oseh urst
prodaja tvrdka
Trst, ul. Nlcold nsccHig^IIl
POZOR! Plc.čam za srebrn denar najvišje cene. tudi več kot drugi trgovci. Albert Povh, ulica Alanzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	4467
Plesne vaje
se vrše danes, torek in petek 30. t. m. Izd luie vsake vrste harmonii za Pevska
1 -	i drnštvci, cerkve itd. Popravlja in uglašttje
iMn Kacin, Gorica, ul. S?, h'm R
o spodnji doorsnl nar. đomrt.
Začetek ob 20.

Tuj« valuta on tržaškem trgu:
V Trstu, dne 26. januarja 1920.

tudi cerkvene orgije in druga gl sbila. -Kupuje stare harmonije, klavirje, vijoline itd. itd., izvršuje vse točno po naročilu
i m 10 mm ^
ul. Kazzlni 40 {vogal ul S. Lazzaro)
Za pršhodnjo sezono:
bogara izber volnenega blaga, barh enta moškega blaga, volnenih ode] z«" es *->
lastno Izdelovanja vmiraniH odej.
B % in brez čebusti, zlate krone fn tudi
i VIUEMTUSCHcS
I k j
TKST, ul 31». oktobra (ex Ciser.ua,. Ordinira oJ 9 preJp. do U zvečer.

-------- ----■ .......—--- ---------- -7 --- I
; v,.-tu\is'n :n€?eca; \li|evesa fina. Mefrmed sc je vračal &ko.t 1 po-1 noc» s sv< zaročenko U a vose kavarne Joniov
Neiprepečalene krone
neniško-a"vstrijs«ke kroni
jogoslover>5ke krone
čehoslovaške krone
-dinarji
levi
marke
dolarji
franco&ki frai>kr švicarski ffarki angl. funti rubini napoleoni
14.-
7.95— 5.25—--14.75
17.-
56.-
27.75—
25.-
14.-
8.20 5.30 15 % 18.— 57.— 28.25 26.— 14.05
NiiZraiLO.
V Postojni se bo 1. februarja t h ob 13 na
ja¥9ia dražbi
prodajala hišna oprava v hiši št, 128 (nekdanja pošta) v II. nadstr.
Deln gliv. K 30,030.0 )0, R=serve K (tnlrah: Y:\IT
m tun Si ftmm S - Vil 5. IB:)!i 9
Podrtiinice: Dubrovnik, Dunaj,^ Koti:, Lj.io-ljana, Metković, Op.iti'.i Sp it, ^ibcrit^ ZiJir ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v btnč.ia stro<o spiiajs!a p>5la
Sprejema vloaa
na hranilne knjižicc proti 31/21 .j letni .1 obre" stim. v oanjogiro-prometu proti letni n n-bresti n. odpoved navezane znes ce s ?r^ jcina po naju^odnejž li posojili, Ri se i pogoditi od slučaja do slučaja.
Uajcv mjs:n »an»jl32 pralni (ijfu ii.iJiiUii
Blagnjna posluje ol 9.30—12.30 in 14.30—IG
118*50—119.—
258.-260.—!
51.50— 52.— 15.50— 16.50 54.40— 54.70
G. PSnO, zlnfamiCB-arnrriicfl
Trsi. Corso Sle v. 15
Kupujem srebrne krone in
goldinarje po najvišjih cenah.
Švicarski teca|i'
ŽENEVA. 21. (S.) Lira 39.55; nemška marka 8.625; avstr. krona, nova 2.35, siara 1.90; angl. j funt 29.32; franc. frank 46.95; amer. dolar 5.53.
»!re5!ie>*M.j na	ie pisano n^-d
vz^avjein: terK-nte. Nihče ve razfc^e. k-ko Ua častriLka' i.is dali v vojaška fn^nišnico. ko *e i»«stca botnišiKva reak	;rcna0ok?jea»?
Poziv prijaieticm učkeljatva!	odbor
r Učiteljskega dr'. r.a Tri.t in <»koiic« v Trstu« fcJi svojim tov;-:r».šicam in tovar-išem, Iri .pr»de?o z •. seli sta-i a^c oiie doiiK>v»nc. na Zvezno: rJbo-ra\'a^e v Trst 1. hi 2. svečana.	iM-e,-io-
v mestu »b pr« Sv. Iv-ann. Ker pa to v sc-
tretkjsi tovari ne... poznata.
-	napadalca, brata Ivana	Ros-
sana. oi^a dezertcr}a, k> 'Sta pred tkievi nopaJia &S -vcu K2rnjla l>Hofenza. Ea nabila in mj ukradla 3*» br. <0 včer«! aretiral;. Arot»ranca s tu prtrriaia s^. ofo krS-do.
2listna H. Krotiek. pcstrcžnjcu v mestni	stannjoča v	("HuKani 34,
}e imela liubezensko razw.erjc z nc!«n pomor-šuaJiCffl. Nikte rti pasHa sr<la beseda mt: njima,
ZAHVALA.
Podpisala se tem potem »ajfskrccejc zahvali«?; vsem sorodnikom, prijateljem m znancem za irnotsobrojnc dokaze sočutja o primki izsnibe namera nejurzttfrnesa sina i:i brara	" .
Antona
Posebno se zahvr.i}'.!Kmo vsein nriadeuićem I ] -ckieront ter v-e:n onim blaftim osebam, ki ao bodre; z detiamimi ali drugimi r"išPevki pripo-mcjjH. d.i se jc izvršil pogreb t^ko dostoino.
TRST, 26. iamiar?» 1920.
Druživa TALČAR.
ttenjf1!
rr?1! -i posebno le-hk>\ obraća -pod- in ravno :-:arad: rev:1, si ie vzela ue»ko n^esovo o-
V
kun, vider in lisic v vsaki množini po vsaki ceni.
Izdelava tožHftovine, Corso tf. E. m. 37, ireln.
" A. D! MASI & G. imiC
NASLEDNIKI TVRDKE M. WACKW!TZ Trst, Torre bianca št. 32 - Tel. 2983 Zaloga msjoličnih ia železnih peči. — Specijaliteta tvrdke : mramornate in porcelanaste leve, štedilniki lastnega izdelka. — Oblaganje in tlakovanje z inajoličnimi ploščami.
Trsi, ul. XXX. oKtGfira 14, Trsi
(prej Caserma).
Priporofamo cenj, obfinstvu svojo zali/-j istrskih in italijanskih vin. V zalogi imamo tud chianti v original !i steklenicah asti. Šampanjec^ marsalo ver-mouth, žganje itd' itd.