številka 47 četrtek, 5. decembra 1996 160 tolarjev Gorenje Notranja oprema PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 Adventni čas je spokorni čas priprave na rojstvo Kristusa. Včasih so se v tem času postili, porok ni bilo, priporočljiva je bila spolna vzdržnost. V prejšnjem stoletju se je to tudi poznalo, saj je bilo decembra spočetih daleč najmanj otrok. Adventni čas se začne štiri nedelje pred božičem, vsaka svečka simbolizira enega od teh tednov. V nedeljo bo zagorela že druga svečka na adventnem venčku, ki so jih včasih obešali pod strop, danes pa v večini krasijo mize. fotoivos Do novega volilnega sistema z refrendumom? 8. decembra spet V nedeljo, 8. decembra, bomo imeli volivci po vsej Sloveniji možnost na referendumu povedati, kako, s kakšnim volilnim sistemom, bi v bodoče želeli izvoliti državni zbor. Na referendumu bomo odločali o teh referendumskih vprašanjih, precej zapletenih. A, če ste se poglobili, malo prisluhnili in malo brali, bo šlo. Če obnovimo: državni svet je za kombiniran volilni sistem, skupina več kot 43.000 volilcev za čisti dvokrožni večinski sistem, skupina 30-tih poslancev pa za čisti proporcionalni sistem. Volivci lahko med tremi referendumskimi vprašanji pri samo enem obkrožijo za, če bodo pri dveh, glasovnica ne bo veljavna; medtem ko so lahko proti vsem trem predlogom, če pri nobenem niso bili za. Glasovanja po pošti iz tujine tokrat ne bo. Predčasno je možno glasovati samo še danes, 5. decembra. V Velenju je volišče odprto v stavbi Mestne občine, od 9. do 17. ure. V nedeljo bodo povsod volišča odprta od 7. do 19. ure v istih prostorih kot so bila za volitve v državni zbor. Prvi neuradni izzidi referenduma bodo znani v nedeljo, 8. decembra, zvečer, uradni pa v četrtek, 12. decembra, ker se v sredo, 11. decembra, izteče pritožbeni rok. Volilni molk nastopi v petek, 6. decembra, opolnoči. "Zmagal' bo tisti predlog, za katerega bo glasovalo več kot polovico volivcev, ki se bodo referenduma udeležili. Drugače povedano: če se bo v nedeljo refrenduma udeležilo 1.000.000 volilcev, mora za "zmagoviti" predlog glasovati 500.001 volivec. Če bo kakšen predlog izglasovan, bo državni zbor obvezal za eno leto in v tem letu drugačne rešitve ne bo smel sprejeti. Po enem letu pa je možno spet vse. Milena Krstič - Planine m ■ ■i L ! . f j ;Uj Leto se počasi izteka, prazniki so pred durmi. In da nam bo nakupovanje daril, ki jih vsi pričakujemo čim bolj prijazno naj Vam pomaga tudi naš "Praznični kažipot", ki smo ga pripravili za današnjo številko Našega časa in „4 ki ga bomo tudi za naslednje. Kratek "potep" po časopisu Vam bo gotovo utrnil kakšno novo zamisel, olajšal izbor in omogočil, da hitreje in ceneje izpolnite pričakovanja. Policisti in Mestna občina Velenje letos skupaj: Prinesite pokaiice na policijo! Pokanje petard, največ tega je v zadnjem mesecu leta, je zabavno samo za tiste, ki to počno, za vse druge pa je prava mora. Taka zabava se včasih slabo konča, če "pirotehniki" pri rokovanju s petardami in drugimi pirotehničnimi izdelki niso dovolj previdni; pri tem je še najmanj tisto, da kršitelje lahko privede do sodnika za prekrške, huje je, da so nesreče pri rokovanju s petardami povzročile že marsikatero težko poškodbo. Lani, zadnji mesec v letu, je slovenska policija izvajala po vsej državi zelo odmevno akcijo z naslovom "PETARDE, LEPŠE JE BREZ VAS." Letos v državi takšna akcija ni predvidena, zato lahko samo pozdravimo odločitev velenjskih policistov, da bodo to zamisel ohranili in akcijo izvajali tudi letos ob podpori Mestne občine Velenje in njenega župana Srečka Meha. Vsi, ki bodo od jutri, petka, 6. decembra, pa do konca leta na Policijsko postajo Velenje prinesli enega ali več pirotehničnih izdelkov (petarde, rakete in podobne pokaiice), bodo v zameno dobili simbolično praktično darilce, ki ga bo prispevala Mestna občina Velenje. "Verjamemo namreč, da bomo tudi tako pripevali k lepšemu, predvsem pa varnejšemu praznovanju," pravi komandir Policijske postaje Velenje Robert Videč. Ob tem naj dodamo še nekaj podatkov iz lanskega decembra: velenjski policisti so zasegli 583 petard in 60 raket, ljudje, ki jih je pokanje motilo, pa so policiste za posredovanje zaprosili 22-krat. Dve tretjini kršiteljev je bilo mladoletnih, sledili pa so jim otroci, mlajši od 14 let! Milena Krstič - Planine ISO standardi v malih podjetjih Savinjsko - šaleška gospodarska zbornica spod- vključili v ESO Kiko, Tiskarni Velenje in v Čis-buja pridobivanje ISO standardov kakovosti tilnem servisu Meh. tudi v malih podjetjih. V to akcijo so se že (mz) Novi terapevtski prostori ISSN 0350-5561 Približno 180 milijonov tolarjev so bila vredna vlaganja v ureditev novih prostorov za terapijo v Centru multiple skleroze " Slovenije v hotelu Mladika v Topolšici. Svojemu namenu so jih predali sredi prejšnjega tedna. Pridobitev pa je pomembna tako za bolnike kot tudi za Naravno zdravilišče Terme Topolšica. (tp) Gorenje Notranja oprema, imetnica certi- jo vse članice. Tako lahko imetniki SIQ certifikata ISO 9001, je od Slovenskega instituta za fikata, kot je Gorenje Notranja oprema, s pono-kakovost in meroslovje prejela tudi promocijs- som in enakovredno nastopajo s certifikatom v ki certifikat mednarodne mreže EQNet za sis- domovini in tujini, tem kakovosti. EQNet je mreža organizacij, ki izvajajo ocenjevanje in certi-ficiranje sistemov vodenja med drugim tudi certificiran-je sistemov kakovosti. EQNet trenutno združuje 20 članic (Španija, Francija, Belgija, Velika Britanija, Nemčija, Danska, Grčija, Portugalska, Japonska, Nizozemska, Irska, Norveška, Avstrija, Finska, Izrael, Švedska, Švica in Slovenca. Certifikat za sistem kakovosti, ki ga izda članica mreže, priznavajo in podpira- Hrektor SIQ Igor Likar izroča certifikat predstavniku Gorenja Notranje opreme Tomažu Strniši ZAVAROVALNICA 9770350556014 2 KilS VAS DOGODKI 5. decembra 1996 No^ine Svet občine Mislinja Občina dobila grb in zastavo Prejšnji torek zvečer so se na seji že 24,-tič sešli mis-linjski svetniki. Po pričakovanjih je seja trajala kar 5 ur, saj je bil dnevni red obsežen, nekaj točk na njem pa zelo pomembnih. Svetniki so še v drugo obravnavali odlok o krajevni turistični taksi, ki jo bodo plačevali gostje za vsak dan bivanja v kraju. Z tako zbranim denarjem bodo financirali turistično informativno dejavnost in predstavitve občine, nekaj pa ga bodo namenili tudi turističnim društvom in organizacijam, saj so odlok sprejeli brez pripomb. Prvič so obravnavali tudi spremembe odloka v letošnjem proračunu. Proračun za letos je bil namreč sprejet, preden je vlada RS določila global javne porabe. Namesto prvotno planiranih dohodkov, ki so jih določili tako, da so porabo leta Ž95 povečali za 6%, jim je bilo za letos odobrenih nekaj manj kot 164 milijonov tolarjev, kar je nominalno manj od prihodkov leta Ž95, zato morajo sedaj odhodke in prihodke uskladiti. Razprava je bila dolga in burna, svetniki so pri nekaterih postavkah menili, da je župan zanje odmeril preveč sredstev in zato predlagali določene popravke, ki pa rebalansa ne bodo bistveno spremenile. Zaradi tega so sklepali tudi o odloku o začasnem financiranju javne porabe in ga sprejeli. Prav tako v prvi obravnavi so odločali o Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Krog zavezancev so razširili še na območje naselja Kope, sprejeli pa so tudi vrednost za kvadratni meter, ki.znaša 5 stotinov. Posvetili so se tudi programu priprav planskih aktov občine in sklenili, da morajo biti ti pripravljeni čim prej. Izmed treh ponudnikov za pripravo aktov bodo še ta teden izbrali najugodnejšega. Svetniki so se pri obravnavi pravil Osnovne šole Mislinja odločili, da bo svet staršev tisti, ki bo določal višino cene malic. * Sklepali so še o nečem, kar bo zagotovo zanimivo za starše, ki imajo malčke v vrtcih. Z MO Slovenj Gradec so namreč oblikovali enoten predlog zmanjšanja plačil staršev za vrtec, kadar njihovi otroci dalj časa ostanejo doma in ga sprejeli brez pripomb. Na tokratni seji je občina Mislinja tudi uradno dobila svoje simbole, grb in zastavo. Naj vas spomnimo, daje komisija izbrala osnutek grba in zastave Julije Zornik iz Ljubljane, svetniki pa so se s predlogom strinjali. V grbu prevladujeta modra in zelena barva, barvi narave in neba. Ornamentna zvezda in cvet v njem namreč simbolizirata nebo in zemljo. Izbrali pa so tudi različico občinske zastave. Bojana Špegel Občina Šmartno ob Paki Poskusni prevoz šolarjev iz Velikega Vrha Prejšnji teden je prevoznik, s katerim je občina Šmartno ob Paki podpisala pogodbo o prevozu otrok v in iz šole, to nalogo poskusno opravil tudi za šolarje iz Velikega Vrha. 16 do 18 učencev je izkoristilo to možnost, o kateri bodo sedaj svoje rekli člani odbora za družbene dejavnosti in šmarški svetniki. Po dogovoru bi naj ta storitev, seveda če se bodo zanjo odločili, občino veljala 2000 tolaijev na dan ali celoten prevoz 80 tisoč SIT na mesec. Od tega zneska naj bi polovico prispevali starši vozačev. Ograja pri vrtcu še letos? Med letošnjimi načrtovanimi aktivnostmi občine Šmart-rio ob Paki je tudi ureditev ograje okoli tamkajšnjega vrtca Maja. Šmarški župan Ivan Rakun upa, da bodo predvidena dela lahko opravili še letos. Naložba bo vredna približno 4 milijone tolarjev. Polovico denaija naj bi zanjo primaknili iz letošnjega, preostanek iz proračuna občine za prihodnje leto, ker so se tako dogovorili tudi z izvajalcem. Zamakalo sedaj ne bo več Delavci podjetja Hrovat d.o.o. iz Stranic so se prejšnji teden lotili potrebnih sanacijskih del na strehi nad zdravstvenim domom, lekarno in pošto. Streha je namreč tudi zaradi nekaterih posegov najemnika stanovanja nad omenjenimi prostori pošteno zamakala, tukajšnjim občanom pa je zaradi tega celo grozilo zaprtje zobne ambulante. O zadevi so večkrat polemično razpravljali tudi šmarški svetniki. Sanacija bo "težka" 2,8 milijona tolarjev, stroške pa si bodo porazdelili občina Šmartno ob Paki, Zdravstveni dom Velenje in Urad za negospodarske javne službe pri Mestni občini Velenje. Kot nam je povedal Ivan Rakun, se bodo ob koncu glede stroškov dogovarjali šee z morebitnim povzročiteljem oziroma lastniki spodnjih prostorov. (tp) Mozirje Skrb za prizadete in ostarele Vsaj tri pomembne projekte imajo v mozirski občini za področje socialnega varstva in skrbstva. Najbližje uresničitvi je ureditev novega varstveno-de-lovnega zavoda, sedanji namreč sicer uspešno deluje, vendar v najemnih prostorih. Mozirski občinski svet je že pred časom sprejel sklep o nakupu stanovanjskega objekta na Tratah v Mozirju, pa tudi sicer aktivnosti ne mirujejo. Občina Mozirje je naložbo priglasila na ustreznem ministrstvu in oben- em nanj naslovila dva zahtevka. Prvi je povrnitev kupnine za objekt, drugi pa je zahtevek za sredstva v proračunu za 1997, s katerimi bi objekt uredili in po potrebi tudi razširili. Obenem so predstavnike ministrstva povabili na sestanek v Mozirje, saj bi se tako najlažje dogovorili o dejanskih potrebah, načrtih in možnostih. Najprej seveda za vzgojno-delovni zavod, pri katerem bi se morali še opredeliti o samo dopoldanskem ali tudi celod- nevnem, saj ljudje izražajo želje in potrebe tudi po takšni obliki. Druga stvar je gradnja doma za ostarele, ki je resna zamisel vseh petih zgornjesavinjskih občin, zelo tehtno pa namero s primerno lokacijo vred ponuja tudi občina Ljubno. Zelo veliko krajanov vseh petih občin je namreč v raznih domovih po vsej Sloveniji, zato bi bila gradnja lastnega in skupnega doma za ostarele več kot nujna in upravičena, tudi če odmislimo "stranski" učinek, da bi s tem zagotovili precej novih delovnih mest. Uresničitev te naloge je sicer dokaj oddaljena, nanjo pa se je treba vseeno temeljito pripraviti Tretja naloga so primernejši prostori Centra za socialno delo. Sedanji v domu Partizana gotovo niso najboljši, nove pa naj bi zagotovili na bolj priročnem mestu. Z vsemi tremi načrti bi zapolnili veliko vrzel na tem področju za vso dolino. JP V pričakovanju velikih sprememb Danes gostijo Miklavža ŠOŠTANJ - S svečanim dvigom osmih adventnih venčkov iz vseh podružničnih cerkva Šoštanja: Belih vod, Raven, Florjana, Gaberk, Topolšice, Skornega, Lokovice in Šoštanja, ki so jih na osrednji šoštanjski TVg bratov Mravljakov pripeljali na dveh vozovih s konjsko vprego, so v nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri, v Šoštanju začeli praznovanje pod skupnim naslovom Advent v Šoštanju. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Šoštanj, popestrila pa jo je Godba Zarja. Danes (četrtek, 5. decembra) ob 17. uri pa bo Trg bratov Mravljakov spet poln, tam se bo ustavil Miklavž s spremstvom. Šoštanj bo, kot pravijo Šoštanjčani, ta mesec okrašen in ozaljšan pričakal tudi novo leto. mkp Obnova kulturnega doma MOZIRJE - V Mozirju so se lotili temeljite obnove dvorane tamkajšnjega kulturnega doma. Še v letošnjem letu bodo obnovili sedeže, zavese in oder, v naslednjem letu pa bodo poskrbeli še za novo osvetlitev in ozvočenje. Vse to bo omogočilo izvedbo najrazličnejših kulturnih in ostalih prireditev na višji in primernejši kakovostni ravni. jp Šola na Paškem Kozjaku "raste" PAŠKI KOZJAK - Zupana mislinjske in vojniške ter predstavnik velenjske občine so se pred dnevi sestali pri gradbišču razširjene osnovne šole na vrhu Paškega Kozjaka. Prizidek je v teh dneh že pod streho, tako da dela tečejo, kot je bilo načrtovano. Dorekli so način nadaljnega financiranja gradnje šole. Polovico, 45 milijonov tolerjev, bo v prihodnjem letu prispevala država, občina Mislinja je svoj delež v višini 15 milijonov tolarjev že poravnala, drugo leto pa bosta po prav toliko prispevali še občini Velenje in Vojnik. Šola naj bi bila končana do 20. avgusta 1997, tako da bodo učenci v novem šolskem letu že sedli v nove prostore. Pouk pa bodo končali že konec maja, da bodo lahko rekonstruirali še stari del šole. bš Prve seje svetov krajevnih skupnosti NAZARJE - Hkrati z državnozborskimi volitvami so v nazarski občini opravili volitve novih članov svetov treh krajevnih skupnosti, neposredno pa so izovlili tudi njihove predsednike. V Šmartnem ob Dreti je to Franjo Remic, v Kokarjah Peter Koren in v Nazarjah Matej Pečovnik. Prejšnji teden je župan občine Nazarje Ivan Purnat sklical ustanovitvene seje vseh treh svetov. Ob "formalnostih" so sprejeli delovne usmeritve, obenem pa so se tehtno dogovorili o bodočem sodelovanju med sveti krajevnih skupnosti in občino Nazarje. jp Tajnik občine poslej poklicno LUČE - Sredi prejšnjega tedna so se na redni seji sestali lučki občinski svetniki in obravnavali le dve točki. Končno so sprejeli rebalans letošnjega občinskega proračuna. Dokončno je vreden 189 milijonov tolarjev, zadnja sprememba pred sprejetjem pa je bila bolj "lepotne" narave. Bolj pomembna je bila izvolitev tajnika občine. To je Ciril Rose, dosedanji podpredsednik občinskega sveta, ki bo svoje delo opravljal poklicno, za novega člana sveta pa so imenovali Tomaža Marolta. Ta sklep je bil potreben zaradi znanega dejstva, daje bil župan Mirko Zamernik izvoljen za poslanca državnega zbora in bo poslej naloge župana opravljal nepoklicno. jp Krajevna služba o pluženju cest ŠENTVID - V krajevni skupnosti Šentvid, sodi v občino Šoštanj, se na zimo že pripravljajo. Veliko težav jim na nadomorski višini okoli 900 metrov povzroča sneg, ko ta zapade. Da bodo poti do njih očiščene, so za včeraj, 4. decembra, sklicali sestanek krajevne službe Šentvid. Na njem so se želeli pogovoriti o eni sami zadevi - problematiki pluženja cest v krajevni skupnosti. Na sestanek so povabili tudi župana občine Šoštanj dr. Bogdana Meniha in predstavnika Podjetja za varstvo in vzdrževanje cest Celje. mkp Nekaj dni so bili ljudje, ki želijo kupiti nov avto, najbolj nestrpni. Ne zato, ker so preverjali, katero podjetje za kateri tip avtomobila daje največji popust ali zastonj najbolj bogato dodatno opremo za kupljeno vozilo, bolj zato, ker so tehtali, ali so vse te ugodnosti večje od predvidene pocenitve avtomobilov. Računali so, za koliko se bodo prihodnje leto pocenili avtomobili iz držav evropske skupnosti, ko bodo začeli veljati predpisi o zmanjšanju carin. Toda bolj ko so računali in poslušali različna pojasnila, bolj jim je bilo jasno, da se tudi iz te juhe ne po skuhalo nič kaj pretirano dobrega, čeprav lepo diši. Odstotki, ki so najprej zgledali veliki, so hitro kopneli, po nekaterih podatkih se vse te olajšave skorajda ne bodo poznale. Potencialni kupci tega seveda niso najbolj veseli, veselijo pa se v naši avtomobilski industriji, ki se jim ne bo treba prilagajati cenejši konkurenci iz tujine. Ne glede na to, ali si bodo nekateri z nižjimi carinami in dajatvami omislili nov avto ali ne, dejstvo je, da pločevina, ki vozi po naših cestah, skorajda ne kaže pravega stanja naših ljudi. Prebahaškaje in dokazuje, da mnogi preveč svojega truda, odrekanja in varčevanja prelijejo v pločevino. Pa ne le zato, da bi se vendarle varneje vozili, bolj iz prestižnih razlogov. Avto je za mnoge še vedno statusni simbol. Najbolj se to vidi pri novopečenih instant podjetnikih, katerih eden prvih nakupov (ali najem na lizing) je dragocen avto. Pa mobitel tudi, seveda. To ima prednost pred osnovnimi in obratnimi sredstvi. Prav zato pa se nekateri tudi ne morejo na normalen način odlepiti od "osnove" in napraviti pričakovan poslovni obrat. Česa se poslužijo mnogi, da bi vendarle "uspeli", pa lahko beremo v črnih kronikah. Kljub draginji je pri nas avtomobilov veliko, mnogi menijo, da preveč. Preveč za slabe ceste, preveč za trge in mesta. Zato pa vidimo polno avtomobilov po zelenicah in pločnikih. Skoraj noben kraj pri tem ni več izjema. Vsaj glede urejenih mest za avtomobile je domala vse kraje čas povozil. Nekateri pravijo, da je tako veliko zanimanje za avtomobile zato, ker je tako poceni bencin. Vsaj pri tem smo med pnimi v Evropi. Posledica tega je, da se pri nas nikomur ne zdi škoda sesti v avto, pa čeprav se pelje le okoli vogala. Druga posledica tega je vse bolj razvijajoči se bencinski turizem. Medtem ko se po Avstriji spet širi protislovensko razpoloženje, se kolone sosedov vijejo na naše bencinske črpalke. Pa naš bencin ne diši le njim, tudi ostalim sosedom. Vsaj v nečem je naša dežela za tujce obljubljena dežela. Da bi le bila bolj tudi za nas! (k) 5. decembra 1996 AKTUALNO Pogovor s tehničnim direktorjem Premogovnika Velenje mag. Marjanom Kolencem S pet milijoni se ne ubadajo več! n i i i i i i i Leto se počasi bliža koncu. V takem času smo pred leti, ko smo poročali o delu Premogovnika Velenje, že šteli tone, ki še manjkajo do novih rekordnih letnih izkopov. Zdaj količine, ki bi segale okoli 5 milijonov ton izkopanega premoga na leto, niso več aktualne. Pravzaprav so že tako oddaljene, da tonejo v pozabo. Bolj smiselne so količine, ki sežejo malo pod 4 milijone ton in takšno proizvodnjo v Premogovniku bodo dosegli tudi letos, načrtujejo pa jo tudi v bodoče. Tako pravi mag. Marjan Kolenc, tehnični direktor Premogovnika. * Z rekordnimi letnimi izkopi je torej konec, z uresničitvijo načrtovanega letnega izkopa pa najbrž ne bo težav? MARJAN KOLENC: "Moram reči, da smo v zadnjih letih nekoliko menjali strategijo doseganja plana. Vsako leto poskusimo proizvodnjo čim bolj približati dejanski porabi, tisti, ki jo lahko v tekočem letu tudi prodamo. Letos bomo proizvedli toliko, kot samo s planom postavili v začetku leta, se pravi 3.920.000 ton premoga." * Čeprav rekordov v letni proizvodnji ne postavljate več, pa rekorde vseeno beležite, zdaj na posameznih odkopih? MARJAN KOLENC: "Z razvojem gremo naprej, kljub temu da se je proizvodnja ustalila. Letos smo zabeležili kar nekaj dobrih rezultatov na posameznih odkopih. Beležimo maksimalne rezultate v dnevnem, tedenskem in mesečnem izkopu na enem odkopu, pa tudi v letnem merilu bomo z enega odkopa dosegli več kot 1 milijon ton proizvodnje." * Koliko premoga v enem dnevu ste odkopali največ na enem odkopu? MARJAN KOLENC: "Ta rekord smo letos kar nekajkrat postavljali in na koncu pristali na 10.400 tonah na enem odkopu." * Deponija? Je ta polna? Preveč polna? MARJAN KOLENC: "Deponija je žal nekoliko višja, kot je bilo za ta čas načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Na njej je nekaj čez 800.000 ton premoga, po bilanci pa naj bi ga bilo med 500.000 in 600.000 tonami." * Prihaja pa čas, ko se bo dalo to uskladiti? MARJAN KOLENC: "Če bo poraba v TEŠ tekla po elektroenergetski bilanci, potem se bo deponija nižala. Po letnem načrtu imamo tudi Mag. Marjan Kolenc: "Prihodnje leto odkopavanje selimo v nekoliko težje predele jame." v mesecu decembru predvideno bistveno nižnjo proizvodnjo, ,pa tudi januar je s proizvodnjo sorazmerno nizek, tako da bo že v februarju in marcu deponija bistveno nižja." * Kakšnih pa je bilo enajst mesecev na področju varnosti? V to v Premogovniku Velenje ves čas veliko vlagate? MARJAN KOLENC: "Precej aktivnosti smo vložili v to, da bi zmanjšali število nezgod in število nevarnih dogodkov v jami. V veliki meri smo uspeli. Število nezgod je od lanskega leta manjše za okoli 30 odstotkov, nevarnih pojavov, ki so v preteklosti ogrožali varnost zaposlenih v jami, pa v letošnjem letu ni bilo. Kar se varnosti tiče, mislim, da je bilo to leto eno najuspešnejših v Premogovniku Velenje doslej." * Kdaj računate, da bo letos zadnji delovni dan za zaposlene? MARJAN KOLENC: "Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, naj bi bil zadnji delovni dan 24. december. Zadnji dan delamo običajno samo štiri ure na eni tretjini. Potem pa nas čaka najdaljše obdobje, ko Premogovnik ne bo obratoval, kar 12 dni." * V tem času imate v Premogovniku Velenje že tudi skiciran delovni načrt za naprej. Bi se ga dalo v nekaj kratkih črtah predstaviti? MARJAN KOLENC: "Tehnični del načrta za naslednje leto imamo že izdelan, j Količina proizvodnje, ki je naš | bistveni pokazatelj, bo prib- j ližno tolikšna kot letos, se | pravi 3.920.000 ton premoga; | manjša se število odkopov, | dolžina odkopne fronte, | načrtujemo tudi nekoliko nižji | stalež v naslednjem letu, ven- | dar ne v smislu nasilnega | zmanjševanja. Kar se tiče | tehničnih pokazateljev v I naslednjem letu ne pričakuje- I jmo kakšnih bistevnih težav, I čeprav se z odkopavanjem se- I limo v nekoliko težje predele I jame." Milana Krstič - Planine I ____________I Terme Topolšica Korak več pri ohranjanju zdravja Sredi prejšnjega tedna so v Naravnem zdravilišču Terme v Topolšici, kjer so pred 3 leti preuredili hotel Mladika v Center multiple skleroze Slovenije, so sredi prejšnjega tedna pripravili slovesnost. Z njo so predali svojemu namenu naj-sodobneje opremljen bazen za hidro in fizikalno terapijo ter še nekatere druge prostore, namenjene rehabilitaciji obolelih za multiple sklerozo. Otvoritveni trak je prerezal direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir. Naložba je bila vredna približno 180 milijonov tolarjev. Poleg Loterije Slovenije je denar zanjo prispevalo tudi republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Predsednik Društva multiple skleroze Slovenije Alojz Ješelnik je ob otvoritvi posodobljenega centra poudaril, da je bolezen še vedno neozdravljiva, z njo pa je mogoče živeti več let. Marsikoga priklene tudi na invalidski voziček. Poleg zdravil, ki jih za to bolezen ni ravno veliko, je pri teh bolnikih mogoče prav s fizikalnimi in hidroterapijami, psihoterapijami, s primerno prehrano, sprehodi ter razvedrilnimi programi ne le olajšati njihovo življenje. Mogoče je tudi vplivati na njihovo manjšo obolevnost, povečati število delovno sposobnih bolnikov in za 14% zmanjšati število huje prizadetih. To vse znižuje stroške države za tujo nego in pomoč, za ortopedske pripomočke, zdravstvene storitve in socialne prispevke. Bolniki sami pa si ob vsem tem prizadevajo še za njihov enakopravni položaj v družbi. Za naložbo so se odločili zaradi potreb. Kajti, vsi, ki so "prihajali po ohranitev zdravja v Center", niso imeli možnosti kopanja, plavanja in razgibavanja v vodi, ker velik bazen zanje ni bil primeren. Do letos je bilo na rehabilitaciji v Topolšici že več kot 1000 obolelih za multiple sklerozo, v Centru imajo na voljo 50 eno in dvoposteljnih sob. Huje prizadeti potrebujejo strokovno rehabilitacijo najmanj enkrat na leto. Zal, jim Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije financira le 500 dvotedenskih rehabilitacij na leto. V društvu si želijo, da bi v Mladiki pridobili še 15 postelj za teže gibljive, in da bi jim Zavod pokril več stoškov za potrebno obnovitveno rehabilitacijo. Po Ješelnikovih besedah, jih v prihodnje čaka še ureditev okolice Mladike, za kar se že dogovarjajo z Zdraviliščem Topolšica, prav tako naj bi preuredili nekaj sob za namestitev težje obolelih, več pozornosti pa nameravajo po materialnih vlaganjih sedaj nameniti strokovnemu oziroma programskemu delu rehabilitacije. Storitve v Centru so prav tako že ponudili tovrstnim društvom po Evropi. Ta so pokazala precejšnje zanimanje za rehabilitacijo bolnikov z multiplo sklerozo v Topolšici. Sicer pa Društvo za multiplo sklerozo Slovenije deluje že 23 let, od približno 2500 obolelih za to boleznijo v Sloveniji jih je vanj včlanjenih 1250. Društvo omogoča obolelim zdravljenje oziroma rehabilitacijo v Centru v Topolšici ne glede na članstvo. Osnovne značilnosti Centra je nato predstavila dr.Jadwiga Hajevvska Kosi, ki je opozorila na posebno vlogo fizikalne terapije pri vzdrževanju gibljivosti bolnikov. Direktorica Lidija Fijavž - Špeh pa je ob odprtju poudarila, da je pridobitev pomemben delček v celotni ponudbi zdravilišča, ki sicer obsega različna indikacijska področja. Eno od njih je rehabilitacija obolelih za multiple sklerozo. Z zapolnitvijo oziroma z izboljšanjem ponudbe v Centru je tudi njihova sicerjšnja ponudba bolj celovita in še kakovostnejša. Postaja tržno zanimiva, zato bodo z Društvom za multiple sklerozo Slovenije kot njihovim dolgoročnim partnerjem skupaj uresničevali zastavljeno vizijo nadaljnjega razvoja Centra. Kot zanimivost naj omenimo, daje med 1000 gosti Mladike tudi upokojeni sodnik Janez Logar, ki ima tu kar stalno prebivališče. Tako kot on so tudi drugi pacienti delo Centra zelo pohvalili. (tp) ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. DECEMBRA 1996 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % temeljna obrestna mera realna obrestna mera Tekoči računi občanov 2,00 0,17 2,00 Žiro računi 2,00 0,17 2,00 Hranilne vloge na vpogled 2,00 0,17 2,00 Varčevalna knjižica 6,07 0,50 0,5 0,00 Hranilne vloqe, vezane nad 12 mesecev 14,03 1,12 0,5 7,50 Hranilne vloqe, vezane nad 24 mesecev 14,03 1,12 0,5 7,50 Hranilne vloqe, vezane nad 36 mesecev 14,03 1,12 0,5 7,50 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 11,37 0,92 0,5 5,00 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 11,48 0,92 0,5 5,10 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 11,59 0,93 0,5 5,20 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 11,80 0,95 0,5 5,40 Depoziti, vezani od 91 do 180 dni -depoziti do 100.000,00 SIT 11,80 0,95 0,5 5,40 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 11,90 0,96 0,5 5,50 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 12,01 0,97 0,5 5,60 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 12,12 0,97 0,5 5,70 Depoziti, vezani od 181 dni do 1 leta -depozitido 100.000,00 SIT 12,12 0,97 0,5 5,70 - depoziti od 100.001,00 SIT do 500.000,00 SIT 12,22 0,98 0,5 5,80 - depoziti od 500.001,00 SIT do 1.000.000,00 SIT 12,33 0,99 0,5 5,90 -depoziti nad 1.000.001,00 SIT 12,43 1,00 0,5 6,00 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 14,03 1,12 0,5 7,50 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej - za čas od 31 do 90 dni -za čas od 91 do 180 dni 4,50 5,00 - za čas od 367 do 732 dni 7.50 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 18,80 1,47 0,5 12,00 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 24,07 1,84 0,5 16,97 Premogovnik Velenje Lastniki podjetja: država, skladi, delavci Premogovnik Velenje bo januarja prihodnje leto objavil program lastninskega preoblikovanja podjetja. Ko bo postopek lastninjenja končan, bodo lastniki podjetja trije: država bo imela v lasti 88,9 % kapitala, trije skladi dobrih 6 %, okoli 4 odstotke družbenega kapitala pa lastninijo zaposleni in bivši zaposleni v Premogovniku. Tako bo lahko 952 imetnikov certifikatov, kolikor jih je deponiranih v Premogovniku, Ie-te zamenjalo za delnice, ta teden pa zaposleni v Premogovniku podpisujejo lastninske nakaznice za premalo izplačane plače, za katere bodo v okviru notranjega odkupa kupili delnice podjetja. Ta del lastninjenja je v podjetju povzročil nemalo težav. Potem ko je parlament sprejel ustrezno zakonodajo in omogočil lastninjenje tudi s potrdili o premalo izplačanih plačah v letih 1991 in 1992 in so se tudi vlada in sindikati poenotili, da je ta pravica delavcev nesporna in legitimna, se je zapletlo. V sistemu elektrogospodarstva in premogovništva so namreč razen Premogovnika Velenje in petih manjših distribucijskih podjetij vsa podjetja v 100-odstotni lasti države, tako da delavci teh podjetij ne morejo uveljavljati lastninskih zadolžnic pri lastninjenju matičnega podjetja. Sindikat v teh podjetjih je zahteval izplačilo razlik pri plačah v gotovini. Po dolgih in napornih pogajanjih je vlada odločila, da se potrdila za premalo izplačane plače lahko uporabijo le za nakup delnic v notranjem odkupu, drugi del sistema, ki tega ne more narediti, pa mora počakati na spremembo ustrezne zakonodaje. Vodstvo Premogovnika Velenje pričakuje, da se bodo delavci v večini odločili za nakup delnic podjetja, ki ima ugled kot eno redkih slovenskih podjetij z jasno vizijo razvoja in uresničuje svoje strateške načrte. Dobre proizvodne in razvojne rezultate Premogovniku Velenje priznavajo tako država in njeni organi kot tudi slovensko elektrogospodarstvo. Premogovnik Velenje tudi pomembno prispeva k razvoju Šaleške doline in vse to so rezultati vlaganja dela in znanja sedanje in preteklih generacij zaposlenih v Premogovniku. Diana Janežič Banke se povezujejo Poslovne konference Slovenia - Veneto v Italiji seje udeležil tudi predstavnik Banke Celje Miloš Pešec. Podpisali so protokol med deželo Veneto in republiko Slovenijo ter med Združenjem gospodarskih in trgovskih zbornic. Osem italijanskih bank ter Nova Ljubljanska banka, Splošna banka Koper, Banka Celje, Banka Vipa, Slovenska investicijska banka in Abanka pa so ob tej priložnosti podpisale pismo o nameri, ki naj bi bilo spodbuda za boljše sodelovanje med posameznimi bankami, (mz) Poslovne novice 1. Davčna reforma je s prejemom dveh temeljnih zakonov v letošnjem letu dosegla svoj višek in se prevesila v zaključno fazo. Spremembe, ki jih reforma prinaša, so precejšnje, zdi pa se, da se jim okolje le počasi prilagaja. Da hi bilo nejasnosti - s tem pa tudi napak - čim manj, vabimo vse zainteresirane na enodnevni seminar z naslovom NOVA DAVČNA UREDITEV V SLOVENIJI IN PRIPRAVA NA SESTAVLJANJE ZAKLJUČNEGA RAČUNA V DAVČNEM LETU 1996, ki bo v petek, 20. decembra, ob 8. uri v sejni sobi št. 51, IV. nadstropje, stavba Sodišča Velenje. Prijave sprejemamo do 16. decembra na faksu 855-645 ali na naslovu: GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2,3320 Velenje, kjer so na voljo tudi vse dodatne informacije. 2. GZS, Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje organizira v torek, 17. decembra, ob 10. uri v stavbi Sodišča Velenje, sejna soba št. 51, IV. nadstropje, seminar na temo ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Dnevni red: 1. Zakon o prevozih v cestnem prometu 2. Pravilniki o pogojih za pridobitev licenc v cestnem prometu, načinu in postopku njihove pridobitve ter načinu vodenja evidenc o izdanih licencah, o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta vzdrževanja vozil, o programu preizkusa strokovne usposobljenosti ter o postopku in načinu opravljanja preizkusa za pridobitev licenc 3. EKO točke. Seminar bo vodil g. Viktor Ustenjak, sekretar Združenj za promet in zveze pri GZS. Kotizacijo ni. Prijavite se lahko na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920 ali na faks št. 063/855-645, kjer so na voljo tudi vse dodatne informacije. V mrazu trpijo tudi živali Tudi živali imajo vso pravico živeti v razmerah, ki jih bodo ohranjale zdrave in zadovoljne. Toda v naši vsakdanjosti doživljamo in vidimo vso človeško krutost, malomarnost, brezbrižnost do nemočnih živali, ki so prepuščene na nemilost brezčutnim in brezvestnim ljudem. Kaj si zasluži lastnik živali, ki žival (konja) obremenjuje z delom do onemoglosti, da trpeča žival v ranah, lačna in žejna ter pretepena pogine v hudih mukah - primer spravljanja lesa v gozdovih? Zasluži si, da bi z njim storili enako! Potem lastnica - rejka koz, pri kateri živali živijo v nehigienskem in zanemarjenem okolju. Njihovo bivališče je nekakšna podrtija in te uboge živali so v svojih boksih tako utesnjene, poleg tega še privezane na kratko vrv, da jim ni niti omogočeno počivati v ležečem položaju. Žalostno, a takšnih primerov je še veliko! Človek bi pričakoval, da se je miselnost ljudi, odkar obstaja društvo proti mučenju živali, kaj izboljšalo. Žal pa se ni. Moramo pripomniti, da je tudi dolžnost naših veterinarjev, da poleg zdravljenja ščitijo živali pred mučenjem. Njihova dolžnost naj bi bila tudi, da skrbijo za njihovo dobro počutje, zlasti če so o tem obveščeni. Mraz prihaja in da bi vaše živali preživele zimo na toplem in varnem, vas prosimo, poskrbite za njih! Naj bo to govedo, svinje, konji, koze, ovce ali pernate živali. Posebno pa opozarjamo, da so psi, vaši varuhi domov, bolj kot druge živali prepuščeni vre- menskih spremembam (dež, sneg, prepih, vlaga). Zaščitimo jih. Posebno so občutljivi na mraz kratkodlaki in mladi psički. Osnovni pogoji za pse so: - suho in toplo zavetje, dobro izolirana uta, dvignjena od tal in psu primerno velika, pred uto naj bodo položene deske in ne cementna podlaga, - izdaten, topel obrok tople, zdrave hrane, mladi psički se hranijo večkrat na dan do enega leta starosti, - pes mora tudi pozimi imeti dovolj čiste vode, - verigo z usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ali drgniti, dolga naj bo tri do štiri metre, če biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen, - zdravljenje v primeru obolelosti oziroma humana usmrtitev. Psa čuvaja ne puščajte osamljenega, spustite ga večkrat z verige ali iz pesjaka, da se sprosti. Verjemite, pes trpi, če je vedno priklenjen ali zaprt v bivalniku. Prav tako prosimo ljudi, da v mrazu skupaj poskrbimo za izgubljene, zavržene, lačne, premražene brezdomne živali. Poskrbimo tudi za ptice. Prosimo, pomagajmo našim sopotnikom na zemlji - bitjem, ki nas ne morejo prositi z besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozarjajo nase. Članica pri društvu za varstvo živali: Štefka K. Francu v spomin Minulo soboto, 30. novembra, smo se na pokopališču v Podkraju poslovili od našega dolgoletnega in požrtvovalnega člana in poveljnika naših operativnih enot, višjega gasilskega častnika g. Franca Pečečnika. Več sto uniformiranih gasilcev z gasilskimi prapori in nepregledna množica njegovih prijateljev, znancev, sosedov, sodelavcev in številnih drugih udeležencev pogreba se je poslednjič poklonilo njegovemu spominu in mu izreklo zadnjo čast. Po kratki vendar hudi in neozdravljivi bolezni je omahnil v smrt, star komaj 69 let. V naše gasilsko društvo Velenje se je včlanil leta 1947 kot 20-letni mladenič, ki pa je pred tem že doživel vse strahote 2. svetovne vojne, saj je bil prisilno mobiliziran že kot 17-letni mladenič, bil ujet in po srečnem naključju se je po končani vojni le vrnil domov. Kaj kmalu je v društvu zaslovel po tem, da je imel izredne organizacijske sposobnosti, da se je zanimal za tehniko gašenja in reševanja in zato mu je bilo hitro zaupano tudi vodenje ene od operativnih enot v društvu. Vse to pa je bil tudi povod, da je bil poslan najprej v šolo za gasilske podčasnike in kaj hitro zatem še v šolo za gasilske častnike, ki jo je uspešno končal že leta 1958. Želja še po večjem znanju na področju operativnega delovanja v prostovoljnem gasilstvu ga je leta 1970 privedla v šolo za višje gasilske častnike, ki jo je prav tako končal z velikim uspehom in zatem v tem činu deloval polnih 26 let. Več kot 40 let je bil Franc poveljnik naših operativnih enot, skrbel za njihovo izobraževanje in izpopolnjevanje, za vse večjo sodobno tehnično opremljenost enot, predvsem pa za njihovo izurjenost in s tem tudi za jamstvo pravočasnih in uspešnih intervencij pri gašenju ali drugih reševanjih ljudi in premoženja. Redki, zelo redki so ljudje, ki bi se bili tolika desetletja pripravljeni toliko razdajati in se predajati, venomer bdeti nad življenjem in delom v društvu, s takim zanosom in nesebično požrtvovalnostjo skrbeti in voditi enote, kot je z vsem svojim srcem in nadvse uspešno uspevalo g. Francu. Tudi njegove zahtevne in odgovorne delovne dolžnosti na njegovih delovnih mestih, ne plemenite družinske dolžnosti in naloge ga niso nikoli ovirale, da ne bi naše čas za naše društvo, njegovo delovanje, njegov napredek. O vsem tem pričajo tudi številna visoka državna in gasilska odlikovanja, med njimi tudi visoka gasilska odlikovanja Republike Avstrije, kjer so prav tako spoštovali in cenili, kijih je prejel za svoje bogato, plemenito in enkratno življenjsko delo. To njegovo močno in pogumno osebnost, tega velikega in delovnega duha, nepozabnega tovariša in prijatelja bomo ohranili v nepozabnem spominu, nadaljevali bomo njegovo plemenito poslanstvo, ker smo mu to dolžni, kajti imel nas je rad, izgoreval je za našo organizacijo in za nas vse. Slava njegovemu spominu! Člani Gasilskega društva Velenje Zabavna sobota Na martinovo soboto smo četrtošolci iz Šmartnega ob Paki prodajali kokice in pecivo. Pecivo so nam spekle naše mamice in babice, kokice pa kar sami. V šolo smo prišli zjutraj ob sedmih, naredili pakete in določili cene. Pomagale so nam prijazne mamice in seveda tudi tovarišice. Delo nam je šlo hitro od rok. V Šmartnem ob Paki smo imeli stojnico čisto zase. Nekateri smo prodajali tudi po domovih. Takrat, ko je pel Vili Resnik, pa smo prodali največ peciva in kokic. Zaslužili smo 55.000 tolarjev in tako zmanjšali našim staršem stroške za šolo v naravi. Ko smo prišli domov, smo popadali v posteljo in zaspali kot topi, kajti prodajanje je težko delo, verjemite! Zelo hvaležni smo vsem, ki ste kaj kupili od nas, posebej pa še našim mamicam, ki so za nas pekle. Tjaša Podvratnik, 4.a, OŠ bratov Letonja, Šmartno ob Paki Zanimivo predavanje ameriškega zdravnika Do zdravja na naraven način Adra in Dopisna svetopisemska šola pripravljata od ponedeljka do četrtka prihodnji teden zanimiva predavanja ameriškega zdravnika dr. Scotta Gravisa, ki prihaja iz Wildwood Lifestvle Center&Hospital v ameriški zvezni državi Georgia. Ta priznani strokovnjak za naravno medicino bo na predavanjih, ki bodo potekala v Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje (bivša šola Šmartno) vsak dan ob 18.00 uri predstavil kako živeti bolj zdravo in dlje. Predstavil bo pomoč pri boleznih srca in ožilja, pomoč za sladkorne bolnike, problem raka, praktično bo prikazal hidroterapijo in pripravo zdrave hrane in spregovoril o tem, ali je biti prost bolezni današnjega časa samo utopija. Vabljeni na predavanja! bš 2 H tHtv fntfti Prejeli smo LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (12) KAKO IN KOLIKO BOMO PLAČEVALI PO NOVEM V enajstem nadaljevanju rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO, ki je bila objavljena v 46 številki tednika NAŠ ČAS, dne 28.11.1996, smo Vam predstavili poglavitne točke Navodila o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev. Danes pa Vam želimo predstaviti nov tarifni sistem za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga bomo pričeli uveljavljati že za opravljene storitve v novembru in decembru 1996. Naslednje položnice bodo torej že vsebovale nov obračun ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo sledil dejanski količini odstranjenih odpadkov, v večstanovanjskih hišah - blokih pa dejansko število "os -krbljenih oseb". Dosedanji obračun ravnanja s komunalnimi odpadki izhaja še iz prejšnje dejavnosti klasičnega odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Po občinskem Odtoku o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 1994' in po Pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki iz leta 1996 pa je bil sprejet nov način ravnanja s komunalnimi odpadki, ki izhaja iz ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, po sistemu BIOPAS. Sistem je že weden na celotnem območju Občine Šmartno ob Paki, na območju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj pa v celoti na področju individualnih gospodinjstev, delno pa že tudi na področju stanovanjskih blokov. Uvajanje novega sistema ravnanja s komunalnimi odpadki na področju stanovanjskih blokov v MO Velenje in Občine Šoštanj Je še v teku, pri čemer je ovira za hitrejše napredovanje problem lokacij ekoloških otokov (odvzemnih mest). Z Odlokom in Pravilnikom je predviden tudi nov, bolj stimulativen način obračuna ravnanja s komunalnimi odpadki, ki opušča dosedanjo "kvadraturo stanovanjske površine" in uvaja novo obračunsko enoto. "praznjenje standardne posode" za zbiranje odpadkov, s tem pa obračun po dejanski količini proizvedenih odpadkov. Znano je, da m2 stanovanjske površine res ne proizvaja odpadkov, ampak jih proizvajamo ljudje in živali. V večstanovanjskih hišah je mogočd delitev skupnih stroškov hiše za ravnanje z odpadki obračunatai posredno po "oskrbljeni osebi", o čemer imajo podatke sveti stanovalcev in njihovi upravniki. Za individualna gospodinjstva predvidevamo torej obračun ravnanja s komunalnimi odpadki po "številu in prostornini izpraznjenih posod" za ostanek odpadkov {siva posoda). Izhodišje je standardna 1201 posoda, pogostost praznjenja pa najmanj 38 krat letno. Za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah, kjer je ločeno zbiranje opdakov po sistemu BIOPAS še v uvajanju, upravniki (HABIT, UN-EA, SP ipd.), pa še niso pripravljeni prevzeti notranje delitve stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki, predvidevamo v prehodnem obdobju posredni obračun po "oskrbljeni osebi". 1. CENIK ZA INDIVIDUALNA GOSPODINJSTVA: -vsrr Zap. Fp Velikost posode Cena za eno št. praznenje 1 1,00 posoda 1201 342,00 2 V,65 posoda 2401 564,00 3 5,80 posoda 7001 981,00 4 7,50 posoda 9001 2.561,00 5 9,15 posoda 110PI 3.125,00 Obračun ravnanja s komunalnimi odpadki za gospodinjstva v večstanovanjskih hišah izhaja ravno tako iz prostornine povzročenih odpadkov, vendar se upošteva faktor istočasnosti, ki dopušča sorazmerno manjšo prostornino instaliranih posod, kot pri individualnih gospodinjstvih. Zato izhaja iz kalkulacije stroškov nekoliko nižja izhodiščna cena. storitve, kot sledi: II. CENIK ZA GOSPODINJSTVA V VEČSTANOVANJSKIH HIŠAH -BLOKIH: -vsrr Zap. Fp Velikost posode Cena za eno št praznenje 1 1,00 posoda 1201 230,00 2 1,65 posoda 2401 380,00 3 5,80 posoda 7001 1.325,00 4 7,50 posoda 9001 1.720,00 5 9,15 posoda 11001 2.100,00 V primerih, kjer upravniki večstanovanjskih stavb še niso pripravljeni, •ali usposobljeni na prevzem razdeljevanja skupnih stroškov stavbe, se obračun storitve ravnanja s komunalnimi odpadki izvede s posredno obračunsko enoto "oskrbljene osebe". Izhajajoč iz povprečne stroškovne cene ravnanja s komunalnimi odpadki 913,30 SIT na gospodinjstvo na mesec je posredna izhodiščna cena ravnanja s komunalnimi odpadki, zaokrožena 230,00 SIT na osebo na mesec. Zap. FP 1,00 Velikost gospodinj, (število člancv) 1 član -vSIT Cena na oskrb. osebo na mesec 230,00 Na ta predlog novega tarifnega sistema smo v juliju 1996 pridobili soglasje vseh treh Zupanov, pristojno Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ter Ministrstvo za okolje in prostor pa v 60 dneh od sprejema obvestila nista sporočila, da predlog ni upravičen. Tako ugotavljamo, da je naš predlog tarifnega sistema upravične in pravno skladen z obstoječo in bodočo zakonodajo. Ob tej priložnosti bomo organizirali tudi radijsko oddajo, z možnostjo direktnega sodelovanja zainteresiranih uporabnikov naših storitev. Za primer morebitnih nejasnosti, ali pa pomot pri prvem obračunu po novem sistemu se že v naprej opravičujemo Vsem Vam, našim zvestim uporabnikom storitev in Vas prosimo, da se osebno ali pisno obrnete na naše službe. Vabimo Vas torej k aktivnemu sodelovanju smislu povabila v sloganu z mm v ckro msioi PUP, p. o. Pediatrični oddelek kirurških strok UKC Ljubljana bo v kratkem dobil nov aparat za sočasno elektronsko nadziranje osmih življenjsko pomembnih funkcij in je posebej prirejen tudi za nadziranje novorojenčkov. Nakup aparata, ki bo pomagal reševati življenja hudo bolnih otrok iz Slovenije, so z doftacijo omogočile Ljubljanske mlekarne. V Ljubljanskih mlekarnah so se za donacijo 5 milijonov odločili ob 40-letnici obstoja. Denar so namesto za praznovanje namenili za nakup pomembnega aparata, ki bo Pediatričnemu oddelku kirurških strok olajšal delo in pridobival dragocene trenutke pri zdravljenju najtežje bolnih otrok. Na Pediatričnem oddelku kirurških strok, ki deluje pod okriljem Kliničnega centra v Ljubljani, sprejmejo na zahtevne operacije med 2500 in 2700 otrok iz Slovenije. Na oddelku na leto opravijo med 1400 do 1500 operacij, kar pomeni v povprečju več kot štiri na dan ali skoraj šest na vsak delovni dan v letu. Oddelek zaposluje 11 zdravnikov pediatrov in 81 medicinskih sester in ima 80 postelj, od tega 15 v enoti za intenzivno terapijo. Pomembna dejavnost Pediatričnega oddelka kirurških strok je transportna služba, ki na leto pripelje iz drugih bolnišnic Slovenije med 150 in 170 kritično bolnih novorojenčkov. Strokovne ekipe (zdravnik in višja medicinska sestra) odhajajo na pot z rešilnimi avtomobili, pri večjih razdaljah pa s helikopterjem letalske enote policije. V zadnjih dvajsetih letih so na ta način rešili čez 2 000 otrok. GLASBENA ŠOLA FRAN KORIIN KOŽEUSKI VELENJE KONCERTNI PROGRAM DECEMBER 1996, JANUAR 1997 SREDA, 11. 12. 1996 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE KONCERT - flavta na koncertnem odru - DAVID NICHOLSON (Škotska) je od leta 1974 solo-flavtist mednarodno priznanega škotskega Komornega orkestra, s katerim gostuje po Evropi, Daljnem vzhodu, ZDA in Kanadi. Svojo bogato koncertno dejavnost že 25 let dopolnjuje s pedagoškim delom na škotski kraljevi Akademiji za glasbo v Glasgovvu. - FLUTE ART OUARTET deluje od leta 1992. Članice ansambla so Vesna JAN, Maša BERTOK-DUH, Alenka JANČAR in Karolina ŠANTL-ZUPAN. Vlasta DOLEŽAL-RUS - klavir višja umetniška sodelavka na AG v Ljubljani. ČETRTEK, 19. 12. 1996 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE KONCERT - Franci ŽIBERT - HARMONIKA - Istvan ROEMER - KITARA - Slavko GORIČAR - KLARINET Koncert je uvod v tridnevni seminar 1. mednarodne harmonikarske šole pod vodstvom prof. Francija ŽIBERTA. PETEK, 20. 12. 1996 OB 19.00 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE Božično novoletni koncert solistov in zborov Glasbene šole Velenje OTROŠKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Manje GOŠNIK-VOVK Ines IVANOVIČ - KLAVIR MLADINSKI PEVSKI ZBOR pod vodstvom Matjaža VEHOVCA Jelka HROVAT - KLAVIR PONEDELJEK, 23. 12. 1996 OB 19.00 CERKEV SV. MIHAELA V ŠOŠTANJU Božične pesmi z MEŠANIM PEVSKIM ZBOROM Sv. Mihaela Šoštanj pod vodstvom Majde ZAVERŠNIK-PUC in RUDARSKO GODBO VELENJE -dirigent Ivan MARIN. NEDELJA, 12. 1. 1997 OB 19.30 KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE NOVOLETNI KONCERT: - MLADINSKI PIHALNI ORKESTER glasbene šole, dirigent Marjan Stropnik - RUDARSKA GODBA VELENJE, dirigenta Ivan marin, Marjan Stropnik V Gorenju Indop z lastnim znanjem razvili: Edinstven stroj za obdelovanje smuči Leto, ki se počasi izteka, se v Gorenju Indop, podjetju, ki se ukvarja s strojegradnjo, ni najbolje pričelo. In izkazalo se je, da pregovor "Slab začetek, dober konec" še drži, saj so v drugi polovici leta dosegli prav zavidljive rezultate; med drugim so na lestvici, ki jo je pred kratkim objavil Gospodarski vestnik, na 166 mestu med hitro rastočimi podjetji. Rezulatati pa so še bolj razveseljivi zato, ker so plod lastnega znanja, razvoja in dela - predvsem novega stroja za obdelovanje smuči. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Rihardom Grudnikom. Grudnik: "Letos smo si zadali zelo visoke cilje, zato je bilo leto dinamično in naporno. Naša panoga, strojegradnja torej, v svetu in doma ni ne vem kako perspektivna, a smo si vseno postavili cilje: predvsem dobro finančno poslovati, doseči dobre rezultate na proizvodnem in razvojnem področju, obenem pa smo si zastavili, da bomo letos pridobili certifikat ISO 9001." NC: In kako daleč ste pri tem slednjem? Grudnik: "V zaključni fazi. Izdelali smo si poslovnik in priročnik, moram poudariti, da smo oboje izdelali sami s pomočjo zunanjega svetovalca. Upoštevali smo specifiko in dosedanje izkušnje. Te dokumente že uporabljamo in nam bodo v pomoč pri našem delu. Imali smo že predcerti-fikacijsko presojo s strani inštitucije, ki nas bo ob zaključku preverjala. Ocena je bila pozitivna, zato se nadejamo, da bomo ob koncu meseca projekt uspešno zaključili. Takrat bomo opravljali dokončno certifikacijsko presojo." NČ: Letos je bilo veliko govora o kolektivni pogodbi za zaposlene v gospodarstvu. Koliko vas je danes v podjetju in kako imate to urejeno? Grudnik: "Nas je 115. Imeli smo precej nedorečeno stanje, saj smo uporabljali del kolektivne pogodbe pretekle firme, del od Gorenja, del branžne. Sedaj smo vse skupaj uskladili in združili v naši kolektivni pogodbi Gorenja Indop, kjer so vključene tudi spremembe kolektivne pogodbe. Sedaj smo na tekočem in jo že izvajamo, podpisana pa je bila v mesecu juliju letos." NČ: Kako pa je bilo letos z investicijami? Grudnik: "Letošnje leto, kot že rečeno, ni najbolj naklonjeno proizvajalcem strojev in opreme. Ob začetku leta smo naleteli na težave, saj posli, ki so se odvijali z našimi "starimi" poslovnimi partnerji, niso stekli. Zataknilo se je tudi pri izvozu, kjer so se v težavah znašli tudi naši stalni partnerji. Primorani smo bili iskati nove trge, nove kupce, kar smo uspeli, zato je v nadaljevanju leta stvar lepše stekla. Kar se pa tiče investicij smo se odločili za nekoliko drugačen način; za lastne potrebe bomo izdelali CNC obdelovalni stroj. Postavili bomo CNC obdelovalni center za obdelavo delov za gospodinjske aparate, pralne stroje. Izdelan bo po najsodobnejši tehnologiji. Računamo, da bi ga po novem letu že pričeli s pridom izkoriščati." NC: Ali ste tudi zaradi tega prišli med 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji in to na kar zavidljivo mesto? Grudnik: "Trudimo se in prizadevamo, da bi uspeli, zato je ta ocena dobrodošla. Mislim, da je rezultat našega truda. Uvrstili smo se na 166 mesto v skupnem, če pa pogledamo kovinsko-predelo-valno industrijo, smo na skupnem 6. mestu in lahko poudarim, da nihče iz strojegradnje ni pred nami." NC: Pred kratkim ste v Ameriko izvozili stroj za obdelavo smuči. Ta teden bo končan še eden, ki ga boste izvozili v tujino. Lani je bil vaš delež izvoza v skupnem prihodku 20%. Bo letos kaj višji? Grudnik: "Kljub začetnim težavam bo delež izvoza 25 do 30%, tako, da rast je. Ves ta izvoz smo ustvarili v drugi polovici leta. Z izzivom novega programa smo se srečali julija letos, ko smo se povezali z avstrijsko-švicarskim partnerjem CSA, ki ima bogate izkušnje na področju opreme in priprave smuči. Na osnovi njihovih tehnoloških zahtev smo izdelali nov, sodoben, računalniško voden stroj, ki ga izvažamo predvsem v države zahodne Evrope in Ameriko. NC: Kako te stroje, ki jih izvažate pod lastno znamko, ocenjujejo? Grudnik: "Ocene so zelo pozitivne, dosedaj ni bilo pripomb. Smučarska sezona je Direktor Rihard Grudnik v tujini že na višku, stroji se vrtijo dneve in noči." NC: Zanimivo, da ste se podali na smučarsko področje, saj tovrstne proizvodnje pri nas ni veliko. Kako je prišlo do sodelovanja z vašim novih partnerjem? Grudnik: "Na osnovi dogovorov smo se poleti srečali z njim in po razgovorih ugotovili, da je to zelo zanimiva panoga, čeprav v Sloveniji tovrstne industrije skoraj ni, v svetu pa je zelo skromna. Partner je postavil novo filozofijo v pristopu do smučarskega športa, ki je relativno lahko izdelali tudi takšen stroj za kakšno naše smučišče, saj bi bilo koristno tako za smučarske delavce kot nas kot proizvajalce opreme." NČ: Nam hočete stroj bolj podrobno predstaviti. Grudnik: "Namenjen je za pripravo smuči. Je 8 metrov dolg, 3 tone težak, računalniško voden, povsem avtomatiziran, sam jemlje smuči iz zalogovnika, jih avtomatsko obdeluje in vrača na drugi zalogovnik. Ciklus za obdelavo ene smuči je 45 sekund. Stroj smo razvili in izdelali v roku 2 mesecev, kar je glede na zahtevnost projekta in stroja zelo kratek čas. Vsi zaposleni smo v to vložilči ogromno truda, zato lahko vsem zaposlenim lahko čestitam in se jim zahvalim, saj smo res lahko ponosni, da nam je to uspelo v tako kratkem času. Sedaj izdelujemo že šesti stroj, namenjen je v Švico, še enega pa pripravljamo za Ameriko. V prohod-njem letu si obetamo precej naročji prav za ta stroj." NČ:Kaj pa v koncernu Gorenje, koliko še delate? Grudnik: "Še okrog 50%, v začetku leta je bilo bolj bogato z naročili, ob zaključku leta pa je procent zelo padel." NČ: Druga polovica leta je bila za vas zelo uspešna in V teh dneh zaključujejo z montažo sedmega in osmega stroja za obdelavo smuči; prvi bo odpotoval na eno od švicarskih smučišč, drugi na ameriško. drag šport in marsikdo se ne odloči za smučanje, ker nima ustrezne opreme ali je ta že zastarela... Naš partner namreč postavlja na smučiščih sodobno opremljene izsposojevalne centre, kjer ima na razpolago veliko število smuči, tako da v vsakem trenutku dobiš sebi primerne smuči; glede na predznanje in snežne razmere. Ti centri pa so opremeljeni tudi z najsodobnejšimi napravami za pripravo smuči s stroji, ki jih izdelujemo mi: za brušenje robnikov, mazanje, brušenje drsne površine... Zato je to zagotovo zanimivo tudi za naše smučarske centre. Upamo, da bomo v kratkem hkrati lep obet za cilje, ki si jih boste zastavili v prihodnjem. Kakšni so? Grudnik: "Nadaljevati z razvojem opreme za smuči, poleg tega smo že letos in nameravamo še drugo leto precej vlagati v razvoj opreme za polivre-tan. Z izdelavo CNC stroja si želimo odpreti vrata tudi v proizvodnjo posameznih delov, tako da bi imeli v bodoče 20 do 30% delež stalnih naročil z raznimi standardnimi in masovnimi izdelki, kar bi nam olajšalo nihanja pri pridobivanju poslov. Želimo si, da bodo naši kupci zadovoljni z nami in da bomo zadovoljni tudi mi." Bojana Špegel Občinski svet v Mozfr/e Zupan poslej nepoklicno V ponedeljek zvečer je bila redna seja mozirskega občinskega sveta, na kateri so svetniki najprej sprejeli odlok o grbu in zastavi občine Mozirje. Zastavo bodo razvili in grb predstavili na decembrski slovesni akademiji ob 120-letnici kulturnega delovanja v Mozirju. V nadaljevanju so obravnavali in sprejeli predloge odlokov o preoblikovanju Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje, Zavoda za jekarniško dejavnost Zgornje Savinjske doline, Vzgojno-izo-braževalnega zavoda Osnovna šola Mozirje in Zavoda za kulturo Mozirje. Ustanoviteljica vseh štirih je občina Mozirje, delo in storitve za ostale občine pa bodo urejali pogodbeno. Ob tem teče postiopek združevanja splošnega zdravstva in zobozdravstva, ustanoviteljice tega zavoda pa naj bi bile vse občine. Med ostalim šo mozirski svetniki na ponedeljkovi seji sprejeli sklep, po katerem bo župan Jakob Presečnik svoje naloge poslej opravljal nepoklicno, saj je bil izvoljen v državni zbor. Kadrovske in organizacijske zadeve v zvezi s tem bodo na podlagi dogovorov med strankami in županom opredelili na prihodnji seji. jp Klepet s svetovalko v Območni potrošniški pisarni Velenje Pazite, podpis nekaj šteje! Nekaj več kot leto dni že v Velenju deluje območna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije. V času, kar deluje, se je v njej oglasilo veliko potrošnikov z različnimi težavami, mnogi pa so za kakšen manjši nasvet ali pojasnilo zaprosili kar po telefonu. Na mesec beležijo od 30 do 50 klicev ali obiskov, kar ni malo in kar dokazuje, da seje med ljudmi potrošniška pisarna "prijela". Dela je vsak mesec več. Tudi prejšnji teden, ko smo bili na obisku pri njih, je v zelo kratkem času telefon zazvonil dvakrat. Večino primerov, zaradi katerih se potrošniki obračajo nanje, rešijo sami, za tiste najbolj trde orehe, ki res potrebujejo dobro pravno pomoč, pa se povežejo z Zvezo potrošnikov v Ljubljani, kjer za člane deluje brezplačna pravna pisarna. V Območni pisarni Velenje delata dva sodelavca, v. d. vodje pisarne Janez Pelko in svetovalka Urša Šmid. Tokrat smo se o konkretnih problemih pogovarjali z njo. * Kakšni so bili v tem letu najbolj tipični problemi, zaradi katerih so vas potrošniki iskali? Urša Šmid: "Največ težav je bilo z upravljalci večstanovanjskih hiš, tradicionalni so problemi pri prodaji avtomobilov in težave v zvezi s finančnimi storitvami. Ni pa tako malo vprašanj tudi v zvezi s Telekomom in javnimi drobrinami - komunalo in elektriko." * Pravite, da so problemi na stanovanjskem področju najbolj izraziti. Pomeni to, da upravniki ne opravljajo svojega dela dovolj dosledno? Urša Šmid: "Ugotavljamo, da se problemi z upravljalci v večstanovanjskih objektih pojavljajo predvsem v tistih blokih, kjer stanovalci med seboj ne sodelujejo tako, kot bi naj dobri sosedje sodelovali. V teh primerih je tudi sodelovanje z upravljalci težje. Mnogi sploh ne poznajo opisa del, ki bi ga upravljalci morali opravljati, zato tudi ne vedo, kaj od upravljalca lahko zahtevajo." * Omenili ste tudi razščiščevanje odnosov s Telekomom. Je tudi na območju, ki ga z potrošniško pisarno pokrivate, kaj tovrstnih problemov? Urša Šmid: "So, vendar si upam trditi, da jih je prav po zaslugi Zveze potrošnikov vedno manj. Pri reševanju problemov s Telekomom smo uspešni. Tudi s Telekomom Celje v zadnjem času veliko bolje sodelujemo, kot smo pred letom dni." * Veliko nejasnosti je pri plačilih za nove telefonske priključke. Kako je s prispevki, ki so jih ponekod morali poravnati novi naročniki? Urša Smid: "Ljudi v zdravstvu motijo predvsem dolge čakalne dobe, a na to se bo treba žal navaditi." Urša Šmid: "Podpis nekaj šteje. Zato v Zvezi potrošnikov veliko delamo na tem, da bi se ljudje obrnili po nasvet v našo pisarno preden karkoli podpišejo. V Šoštanju, to je en tak primer, pa so že podpisali pogodbe. Druga stvar je, ali župan lahko s Telekomom podpiše pogodbe v imenu stanovalcev. Škoda, da ljudje niso prišli po nasvet prej, preden so podpisali, kar so podpisali." * Kaj ste naredili s pritožbami, ki so prišle do vas? Urša Šmid: "V konkretnem primeru smo zaprosili občino Šoštanj, da bi nam odgovorila, zakaj je do tega doplačila prišlo, vendar odgovora zaenkrat še nismo dobili." * Kako pa je druge, odgovarjajo na dopise, se čutijo dolžne, da vam pojasnijo, zakaj je do kakšne konkretne zadeve prišlo? Urša Smid: "Odstotek odgovorjenih dopisov je zelo velik." * Zadnjič ste pisali o potrošnikovih težavah v zdravstvu. Ali je tudi na tem področju kaj težav? Urša Šmid: "Vsak mesec sta dva ali trije klici na to temo. Ljudi zanima, če so dolžni poravnati razna doplačila, nadomestila. Svetujem jim, naj si pustijo izstaviti račun, iz katerega bo to razvidno. Lahko pokličejo tudi na Zavod za zdravstveno zavarovanje, kjer so jim dolžni posredovati te informacije. Ljudi motijo tudi dolge čakalne dobe, kot pa vse kaže, se bomo nanje, žal, morali navaditi, tako kot so se po vsej Evropi." * Bi lahko navedli kakšen konkreten primer, kjer je vaše posredovanje ptisneslo odličen izid za potrošnika, ki se je obrnil na vas? Urša Šmid: "Moram reči, da smo s Telekomom dobro rešili dvojno plačilo, stranki telefona ni bilo treba plačati dvakrat, kar so na začetku zahtevali od nje; pri prodajalcih avtomobilov po povratnih informacijah zvemo, da so stranki znižali kupnino oziroma ponudili kakšno drugo uslugo ... Teh dobrih rešitev za potrošnike je kar nekaj." Milena Krstič - Planine Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Zveza kulturnih organizacij Velenje Delovanje ZKO-jev ostaja enako Predsedniki in tajniki Zveze kulturnih organizacij iz vse Slovenije so na srečanju, bilo je konec prejšnjega tedna, izvedeli, da bo delovanje teh zvez ostalo enako letošnjemu. To pomeni, da bo država financirala tajnike, društva pa bodo dobivala denar za dejavnost iz občinskih proračunov. Tako bo vse do konstituiranja nove vlade oziroma do imenovanja upravnega sveta sklada ljubiteljske dejavnosti. V ponedeljek zbor delegatov V ponedeljek, 9. decembra, se bodo sešli na sejo člani zbora delegatov Zveze kulturnih organizacij Velenje. Poročilo o delu v letu 1995, predlog plana za letos in prihodnje leto, poročilo o delu v obdobju januar - junij 1996 pa bodo osrednje točke te seje. Začeli jo bodo ob 17. uri v sejni sobi mestne občine Velenje. Vonj poljskega zajca Vsako leto Zveza kulturnih organizacij Velenje nagradi mlade kulturne ustvarjalce za njihovo delo z ogledom predstave v Ljubljani. Letos bo to muzikal Vonj poljskega zajca, na sporedu pa bo v torek, 10. decembra v Ljubljani. Predstavo si bo ogledalo 54 učencev in mentorjev z vseh osnovnih šol v občinah Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki. Še seminar za zborovodje Konec prejšnjega meseca je ZKO Velenje pripravila medobčinski seminar za vodje otroških folklornih skupin. 14 udeležencev iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Žalec je pozornost na njem namenilo metodiki poučevanja ljudskih plesov na praktičnih primerih. V sredo, 11. decembra, pa bo ZKO pripravila še medobčinski seminar za zborovodje. Potekal bo v prostorih velenjske glasbene šole, vodili pa ga bosta Dušanka Žličar in Danica Pirečnik. Tema pa bo vokalna tehnika in praktično delo z zborom. Srečanje otroških plesnih skupin ZKO Velenje, ZKO Slovenije in Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje bodo organizatorji republiškega srečanja otroških plesnih skupin iz vse Slovenije z naslovom Migaj. Potekalo bo v prostorih doma kulture v Velenju in v kulturnem domu v Šoštanju. Ob tej priložnosti bo 153 sodelujočih otrok iz 12 skupin pripravilo 3 plesne predstave. (tp) Jubiljeni koncert lovskega zbora ŠKALE - V tein kraju zavzeto deluje tudi lovski pevski zbor, ki na različnih družabnih večerih in drugih priložnostih prav tako združuje tamkašnje člane zelene bratovščine. Zbor od vsega začetka vodi Zmago Frankovič, od njegove ustanovitve pa je minilo že deset let. Jubilej bodo slovesno zaznamovali v soboto, 7. decembra (pričetek ob 19.uri), s celovečernim koncerton v dvorani Prosvetnega društva Staneta Severja. Poleg jubilantov bodo nastopili tudi člani tamkajšnjega mešanega pevskega zbora pod vodstvom Jerce Žgeč in recitatorji, ki bodo brali pesmi iz nove zbirke člana lovskega zbora Dolfeta Lipnika. Člani zbora vas vabijo, da preživiti z njimi jubilejni večer. Vstop bo prost. vos Za kavarno še kabaret Škale/Velenje - V soboto je Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje spet pripravila zabavno Kavarno. Tokrat so se mladi zabavali v škalskem gasilskem domu, kjer so se igrali na temo: "Majhne pozornosti nam vsem dobro denejo". Konec meseca pa bodo pripravili še Kabaret, namenjen srednješolcem, ki ga bodo verjetno vodili Marko Mandič, Joži Šalej in Sašo Šonc. Zgodil pa se bo v prostorih Mladinskega centra Velenje. bš Velenje Potrebujemo močan pevski zbor Člani predsedstva Zveze kulturnih organizacij Velenje so se sestali na 22. redni seji 25. novembra. Pregledali so dejavnost v minulih mesecih. Ugotovili so, da sta bila dejavna predvsem odbor za sodelovanje z osnovnimi šolami in odbor za plesno dejavnost. Plesna dejavnost je na nedavnem nastopu v domu kulture dokazala, da sodi v republiški vrh. Tudi v teh dneh načrtujejo nekatere seminarje. Med temi je najpomembnejši enodnevni seminar za zborovodje otroških in mladinskih pevskih zborov. Ta bo v sredini naslednjega meseca. Tudi ta seja je potekala večinoma v znamenju pevske kulture. Znano je, da Velenjčani najraje poslušajo glasbo. Premogovnik Velenje vsestransko podpira rudarsko godbo in moški pevski zbor Kajuh. Ta pevski zbor pa postaja vse starejši. Zato bi ga radi pomladili. S Premogovnika so poslali vabilo za sodelovanje v tem zboru vsaj dvestotim članom kolektiva. Škoda je, da je prizadevanje izničeno, saj seje na prijazno vabilo na avdicijo javil en sam kandidat. Kljub temu ne bodo obupali. Zanimivo je, da se hkrati v velenjskem prostoru širijo nove in nove majhne pevske skupine. V zvezi jim ne bodo preprečevali dela. Želijo le, da svoje delo pokažejo javnosti na vsakoletnem srečanju odraslih pevskih zborov. To bo spomladi naslednje leto. Ob ustanavljanju majhnih skupin nastaja takoj problem financiranja pevovodje. Menijo, daje vprašanje manjših skupin v tem prostoru sociološko. Ugotovitev, da Velenje sedaj nima močnega odraslega pevskega zbora, ki bi štel vsaj šestdeset pevcev, je prav tako relavantno. Zato bo o teh vprašanjih prav gotovo tekla razprava na zboru delegatov, ki bo 9. decembra v skupščinski dvorani v Velenju. Viš Prosvetno društvo Mozirje Sto dvajset let delovanja Od 14. do 22. decembra bodo v Mozirju z različnimi kulturnimi prireditvami obeležili 120 - letnico kulturnega delovanja v tem kraju. Lep in redek jubilej je to, saj je v tistih dvanih časih redkokateri kraj tako trdno sopal v bran slovenstva in slovenskega jezika kot prav Mozirje, poudarja Aleksander Videčnik, ki je sicer tej obletnici namenil svojo novo knjižico "Velika beseda." V tistih časih so pač morali dokazovati, daje možna tudi javna raba slovenskega jezika, saj je bil ožigosan kot jezik kmetavzar-jev. Zato je bila toliko bolj pomembna prva uprizoritev "velike besede," ki so jo pred 120 leti pripravili v tedanji Lipoldovi in današnji Goričarjevi hiši v središču trga. Na slavnostni akademiji bodo tako med drugim skušali kar najbolj verodostojno ponazoriti takratno dogajanje, poseben pečat slovesnosti pa bodo dali z razvitjem nove zastave občine Mozirje in predstavitvijo občinskega grba. Več o vsem tem bodo javnosti sporočili v petek, 6. decembra, ko bodo ob 10. uri v kulturnem domu pričeli srečanje z novinarji. jp Družina - ključ sreče NAZARJE - Zveza kulturnih organizacij Zgornje Savinjske doline in nazarsko kulturno društvo bosta tudi letos izvedla vse bolj priljubljeno in uveljavljeno srečanje družin, ki s petjem, plesom in igranjem na ljudske instrumente ohranjajo ljudsko izročilo. "Družina - ključ sreče" je ime temu srečanju, obenem pa pomeni uvod v družinsko praznovanje Božiča in Novega leta. Srečanje bo 15. decembra popoldne v nazarskem delavskem domu, prijave pa sprejemajo do 10. decembra. jP Zgodilo se je 5. grudna Leta 1904 7} I Ja I l aCmmo naš prvi decembrski prispevek z fanekdoto iz Slovenskega naroda, ki ima naslov "Slaba služba": "Neki bogati posestnik, ki se je navadno vsak dan vozil v mesto ter se tam tako napil, da ni mogel svojih konj več varno voditi, si je najel hlapca, ki pa se je moral zavezati, da se nikdar ne opije, kadar bo storil to njegov gospodar. Hlapec je službo sprejel. Posestnik je bil ž njim zelo zadovoljen ter je ž njim lepo ravnal. Po štirinajstih dneh mu je pa hlapec službo odpovedal. "Zakaj pa hočeš proč, Janez?" ga je vprašal gospodar. "Da, ako pojde to tako naprej, kakor dosedaj, se ne bom mogel jaz nikdar opiti" mu je odvrnil hlapec." Vsaka stvar ima svoje dobre, pa tudi svoje slabe lastnosti. Leta 1961 "V Velenju še ena osnovna šola" je naslov članka, ki je bil objavljen v Večeru, govori pa o pomembni pridobitvi za mnoge mlade Velenjčane: "V Velenju gradijo še eno novo osnovno šolo. Dela, ki jih izvaja "Vegrad", razmeroma hitro napredujejo. Drugo jesen mora biti šola nared. Podobno šolo gradijo tudi v Celju. V zadnjih letih so v Velenju že zgradili eno novo osnovno šolo paviljonskega tipa, ki pa se posebno ne ujema z okoljem." In mnogi smo še danes prav ponosni na to, da smo nekoč obiskovali velenjsko osnovno šolo Gustava Šiliha. Leta 1968 Nekaj let kasneje so v Večeru poročali o krvodajalski akciji v Velenju: "Tudi jesenska krvodajalska akcija v Velenju je uspela. Občinski odbor RK in Krvodajalska komisija sta predvidevala, da bo darovalo kri 200 oseb. Kri je dalo 218 oseb in tako je velenjska občina po številu krvodajalcev med prvimi v Sloveniji." Zagotovo je dajanje krvi eno najbolj humanih človekovih dejanj, in prav bi bilo, da raven, ki smo jo pri nas dosegli na tem področju, ohranimo tudi v bodoče! V isti številki Večera je bila objavljena tudi novica iz Škal: "Na redni letni konferenci mladinskega aktiva Škale pri Velenju so pregledali delo aktiva v preteklem obdobju. Mladinci so opravili veliko prostovoljnih ur pri gradnji doma družbenih organizacij, pripravili so razne proslave, tekmovanja in ogled rudnika lignita. Naštudirali so tudi odrsko delo in z njim gostovali v okoliških krajih. Izvolili so nov odbor, na prvem sestanku paje le - ta sprejel načrt za prihodnje leto." Damijan Kljajič PRIREDITVE -DECEMBER '96 Četrtek, 12. decembra, ob 17.00, Dom kulture Velenje mladinski abonma (3) Gledališče Ptuj Alan Ayckbourn: POLOVIČNE RESNICE Režiser: Vladimir Jure. Igrajo: Maja Blagovič, Vojko Belšak, Barbka Cerar, Vladimir Jure . To je komedija zmešnjav in zamenjav, ki izvirajo po eni strani iz povsem napačnih pričakovanj »slepega snubca«, po drugi strani pa iz bistroumnosti in spretnosti zakonolomca, ki kljub smrtnemu strahu na koncu ohrani in ubrani videz. Vstopnice 800 SIT! Četrtek, 12. decembra, ob 19.00, Knjižnica Velenje kulturni večer LEON ŠTUKELJ, olimpionik >> Z menoj se je slikala tudi luštna Clintonova gospodična in še marsikdo. Na štadionu je pred mano stopila na stol neka gospa. Spodrsnilo ji je in padla mi je naravnost v naročje. Bila je nekdanja grška kraljica ...« Pogovor z enim najboljših slovenskih športnikov vseh časov in simbolom vitalnosti pri stotih bo vodila Nataša GERKEŠ. Sodeluje Celjski oktet, umetniški vodja Alenka Firšt. Vstopnine ni! Sobota 14. decembra Obisk na predbožičnem Dunaju Disney s: LEPOTICA IN ZVER, muzikal Odhod ob 7.00 izpred avtobusne postaje. Cena 7.000 SIT. Razprodano! Petek 27. decembra, dom kulture Velenje ob 17.00 rumeni gledališki abonma (2) ob 20.00 beli gledališki abonma (2) Mestno gledališče ljubljansko: Tone Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Režiser: Boris Kobal Partljičeva komedija nam v prvi vrsti razkriva ozadje priprav na parlamentarne volitve in mimogrede razodene skrivnost političnega boja, ki ga mi, neuki državljani, ne poznamo. Vstopnice za izven 2.000 SIT! Spoštovani abonenti! Bolezen v ansamblu MGL je kriva, da smo namesto napovedane predstave NORCI IZ HELMA uvrstili v naš abonmajski program najnovejšo Partljičevo komedijo. Nedelja, 29. decembra, ob 14.30 in 17.00 Pikin abonma (2) Slovensko ljudsko gledališče Celje TRNJULČICA Otroška glasbena predstava po motivih Disneyeve priredbe Grimmove pravljice. Režiser: Miha Alujevič Grimmove pravljice se poleg Andersenovih uvrščajo med tisto klasiko otroške literature, ki s svojimi čarobnimi in napetimi zapleti vedno znova prikujejo nase radovedna ušesa in oči. Vstopnice 600 SIT! Torek, 31. decembra, zadnji dan leta obisk v ljubljanski operi ob 20.00 Anton Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, opereta Odhod avtobusa ob 17.00 iz Slovenj Gradca, ob 17.30 iz Velenja. Po predstavi večerja, glasba in ples ter novo leto v hotelu Žalec (pijača ni vključena).Vrnitev do 02.00 ali po dogovoru. Cena aranžmana od 8.000 do 9.000 SIT, odvisno od vstopnice. Možnost plačila v dveh obrokih! Pohitite s prijavami! Prednost imajo abonenti Zlatega abonmaja. PRODAJNA RAZSTAVA Od 17. decembra dalje bo mogoče, na tradicionalni novoletni razstavi v Galeriji Velenje (stavba Knjižnice, Titov trg 5), kupiti slike, grafike in plastike priznanih umetnikov po ugodnih cenah. Q S® Zadnja ritna novica Uredniški odbor študentskega časopisa Rit je določil kraj nastajanja zločina. Rit bo nastajala v Ljubljani pri Juretu, po domače na Glinškoviji, od 6. do 20 decembra. Ritna delavnica bo bogata z zakuskami in plodnimi mislimi. Pridite tudi vi in vaš ♦□□OH> bo bogatejši za še eno presenečenje. Vuk * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... IIIIHIlM LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 1. decembra: 1.CVERLE: Slovenskim družinam 10 glasov 2.P0DKRAJSKI: Koline 9 glasov 3.K0VAČI: Ne bom se sekira 7 glasov 4.PRIM0RSKI: Mini krilo 3 glasovi 5.ČRNA MAČKA: Urška 1 glas Predlogi za nedeljo, 8. decembra: 1 .BISTRIŠKI ODMEV: Ta prava stvar 2.FIR: Gorski kralj 3.FVV: Važno je, da smo pravi 4 VADNAL: Ta glažek je prazen 5.VIGRED: Slovenci smo Vili Grabner NATURALNA MISTIKA 0 zagrebški skupini Naturalna Mistika pred njihovim nastopom v Klubu MAX v Velenju pravzaprav nismo vedeli kaj dosti. Čeprav jih je že bilo moč zaslediti tudi na hrvaški televiziji, pa razen tega, da skupina preigrava stare reggae skladbe in da jo sestavljajo večinoma znani in preizkušeni hrvaški glasbeniki, o njej ni bilo dosti znanega. Njihov nastop je bil zato popolna neznanka in hkrati nekakšen izziv vsaj za tistih dvesto obiskovalcev, ki je v soboto želelo potešiti svojo radovednost na njihovem nastopu v MAX-u. To je bil hkrati njihov prvi nastop v Sloveniji in kljub temu, da niso napolnili kluba, uspešen. Tako so po koncertu zatrdili tudi sami glasbeniki. Prvič je pač prvič in če se spomnim samo Soulfingersov, ki so na prvem nastopu v Velenju igrali pred kakšnimi stotimi ljudmi, sedaj pa kot za šalo polnijo klube povsod po Sloveniji, lahko z veliko gotovostjo trdim, da bo naslednji koncert Naturalne Mistike razprodan. Reggaeja ni lahko igrati. Tehnično sama zvrst glasbe sicer ni posebej zapletena, zahteva pa izreden občutek za tovrstni ritem in predvsem celo dušo izvajalcev. Brez tega pravega reggaeja ni. Lahko sicer odigrate po notah in sprogramirate ritem, toda to ni to. Reggae je glasba z dušo in glede na to, da je prazaprav zrasel v revnih jamajških slumih, si je težko predstavljati, da bi lahko kdo v glasbi ponovil občutenja zatiranih in izkoriščanih jamajških domorodcev. Naturalni Mistiki to dobro uspeva. Predvsem zaradi izjemnih glasovnih sposobnosti njihovega pevca in pevke ter seveda vseh ostalih članov, ki z odličnimi back vokali ustvarjajo enkratno zvočno kuliso. Tako so številne zane reggae skladbe Boba Marleya, Petra Tosha, Johnnya Nasha in drugih zvenele kot s plošče. "One Love", "Get Up, Stand Up", "Natural Mystic", "Rudy" pa tudi njihova izveba Hendrixove "Hey Joe" in še mnoge druge skladbe je publika sprejela z velikim navdušenjem in odobravanjem. Takoj je namreč začutila iskrenost nastopa in čistost duha nastopajočih, ki pri publiki, ki zna prepoznati prave vrednosti, vedno naletita na dober sprejem. Naturalna Mistika je v soboto v Velenju nastopila z osemčlansko zasedbo, čeprav sicer nastopajo tudi v večjem številu. Kljub temu pa je bilo tudi osem članov dovolj, da so tistim obiskovalcem, ki so prišli na njihov koncert, pričarali nepozaben večer. Z gotovostjo lahko trdim, da bodo v Velenju še nastopili, takrat morda v popolni zasedbi in pred številčnejšim občinstvom. MiČ Almanah in Gorjupovi dnevi V redakciji Našega časa in Radia Velenje je v zadnjih dneh kot v panju. Tri m team, brez o.o., ki seje skupaj z nami, letos odločil, da bo dogovorjeno vzel resno in Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki "stiskal" do 20. decembra, ima polne roke dela. Treba je še najti to, se dogovoriti z onim, dati pregledati tekste lektorici, vprašati to in doklicati najbolj zadnjega zamudnika, uskladiti roke z oblikovalci... Če seje še pred štirinajstimi dnevi Panika med ustvarjalci Almanaha nekaj dni prej, predno gre tiskom lahko pričli v zdelo, da je časa še dovolj, se danes vidi, da ga je bilo že takrat bolj malo. Ampak kot stvari kažejo danes, zamude ne bo. Slovenski novinarji pa se danes (četrtek) zbirajo na tradicionalnih, že devetnajstih Studijskih dnevih Mitje Gorjupa, ki letos potekajo v Termah Zreče, pripravlja pa jih Društvo novinarjev Slovenije. Na tokratnih dnevih bodo skušali argumentirano odgovoriti na vprašanje, kako je moč izpopolniti medijsko zakonodajo ter na vprašanje, ali tudi v Sloveniji potrebujemo institucijo, ki bi jo bilo mogoče primerjati z institucijo švedskega tiskovnega ombudsmana. Osrednja tema letošnjih Gorjupovih dnevov bo v programu jutri (petek) s temo Mediji, etika in deontologija, kjer bo sodeloval švedski tiskovni ombudsman Par-Arne Jigenius, ki prihaja k nam v sodelovanju z Zavodom za odprto družbo. V redakciji Našega časa pa se ob rednih temah že ukvarjamo s tistim, o čemer boste brali in kar boste poslušali, v najbolj prazničnih dneh letošnjega leta, v zadnji številki časopisa letos in v zadnjih oddajah Radia Velenje. V njih bi vam radi predstavili kaj res zanimivega predvsem pa takega, kar je ob hitenju iz števike v številko in iz oddaje v oddajo ostalo kar malo skrito, v tisk. Računajo, da bodo s mhp začetku prihodnjega tedna. THE SHIRLEY VVAHLS SINGERS V soboto, 7. decembra, bo v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma nastopila črnska zasedba The Shirley VVahls Singers. Gre za pevsko skupino, katere repertoar je sestavljen iz črnskih gospel pesmi in spiritualov, tako tistih tradicionalnih kot tudi modernejših. Skupina prihaja iz Chicaga in je sestavljena iz šestih vrhunskih izvajalcev, petih pevk in pianista, ki jih spremlja na njihovih nastopih. * V zadnjem času nastopajo in si utrjujejo sloves predvsem s koncerti po Evropi in v okviru ene takih turnej bodo nastopili tudi v Ljubljani. To bo po kakšnem desetletju, ko je pri nas z velikim uspehom nastopila skupina Starš Of Fatih, ponovno pravi koncert črnske duhovne glasbe pri nas. BON JOVI Ameriška ročk skupina Bon Jovi se vsak konec leta rada vrača v rodni New Jersey, od koder je doma njihov vodja in ustanovitelj skupine Jon Bon Jovi. Tudi letos bo tako in tudi letos bodo, kot to počno že zadnjih nekaj let, priredili dobrodelni božični koncert, s katerim skušajo pomagati nekaterim tamkajšnjim lokalnim organizacijam in združenjem. Letošnji bo že sedmi tak koncert, člani skupine pa ga bodo odigrali 19. decembra. Jon Bon Jovi je ob tem dogodku povedal, da se zelo rad vrača k svojim koreninam in da, če je le mogoče, vedno skuša pomagati ljudem iz okolja, ki mu je pravzaprav omogočilo tako uspešno glasbeno kariero. SPICE GIRLS Superuspešna britanska dekliška skupina Spice Girls je za teden dni prestavila napovedani datum izida njihovega tretjega singla. S tem želi na svoj način pripomoči k čim večjemu uspehu dobrodelnega projekta z naslovom "Knockin' On Heaven's Door", namenjenega žrtvam krvavega pokola v škotskem mestu Dunblane, kjer je pred časom neki blaznež pomoril 16 otrok in učiteljico. Britanski glasbeniki so žrtvam te tragedije zaporu zaradi nedovoljenega prometa z mamili. Po številnih rehabilitacijah je kot kaže le prišel k sebi, tako da bo skupina lahko nadaljevala z delom in na glasbeni sceni obdržala tisti položaj, ki si ga je ustvarila kot ena pionirskih skupin elektronskega popa. D.M.A. V MAXU Velenjski klub MAX nadaljuje s serijo živih nastopov odličnih glasbenikov. Potem, ko so pred dvema tednoma tam z velikim uspehom promovirali svoj novi album Soulfingersi in po odličnem nastopu še ene zagrebške skupine Naturalna Mistika (glej zapis na levi), bodo jutri tam nastopili člani italijanske skupine D.M.A. (Direct Memory Access). Skupina prisega na tako imenovani acid jazz, v njenem repertoarju pa se prepletajo stili groove, jazz, soul, rap, blues in dance glasbe. Skupina prihaja iz Benetk, njeni člani pa so priznani italijanski glasbeniki, ki so doslej sodelovali s številnimi italijanskimi pa tudi mednarodnimi zasedbami. Konec oktobra so nastopili na mednarodnem jazz festivalu v Halleju, kjer so jih označili za kultne predstavnike italijanskega jazz undergrounda. Njihova glasba je všečna tako mlajšim ljubiteljem ritmičnih plesnih skladb, kot jazzovskim tradicionalistom, saj so uspeli združiti groove ritem, raperski način petja in moderne jaz-zovske fraze. Vodja skupine je 37- letni klavia-turist Roberto Magris, znan predvsem po nastopih v južnem in jugovzhodnem delu Evrope, poleg njega pa nastopajo še saksofonist Marco Castelli, kitarist Francesco Bertolini, sicer rojen v Argentini, basist Lello Gnesutta in bobnar Paolo Prizzon. Po posnetkih, ki jih je bilo moč slišati, gre za zelo zanimivo zasedbo, ki bo dopolnila pestro ponudbo koncertnih dogajanj v Velenju. Vabljeni torej jutri, v petek, 6. decembra, v klub MAX v Rdeči dvorani v Velenju. MiČ namenili ploščo s "protiorožarskim" sporočilom, ki bo izšla 9. decembra, to je točno na dan, ko .iurmk. i štirih letih diskografske neaktivnosti izšel single "Barrel Of a Gun", ki mu bo kmalu sledil tudi novi album. Tako bo dejavnost skupine ponovno zaživela po tistih nesrečnih dogodkih, ko je Dave Gahan zaradi prevelike količine zaužitega mamila skoraj umrl, nato pa končal v bi moral iziti tudi novi single skupine Spice Girls "2 becomes 1". Da bi se plošča s plemenitim sporočilom čim hitreje povzpela na vrh britanskih lestvic, so se dekleta iz skupine Spice Girls odločila, da za teden dni prestavijo izid svojega singla, ki bi sicer, sodeč po uspehu prvih dveh, "VVannabe" in "Say You'll Be There", lahko ogrozil uspeh dobrodelnega projekta. DEPECHE MODE Skupina Depeche Mode se je odločila, da bo po ogromnih osebnih težavah njihovega vodje Davea Gahana vendarle nadaljevala z delom. Delo bodo nadaljevali s snemanjem novega videospota, ki ga bodo snemali v Londonu in Maroku. Februarja bo po skoraj NISSAN , . __novostmi: novim podvozjem m novimi lučmi, ki dajejo sedemdeset odstotkov več svetlobe,... Že od 29.400 OEIHt dalje. TEL.: 063/720-0 Primera in almera vam v osnovni različici nudita veliko: kodiran ključ, servo volan, primera oba air baga, almera na šoferjevi strani, ABS, bočne varnostne prečke, 3-letno garancijo na motor, ki je pri tej različici 16 ventils-ki, 6-letno garancijo na pločevino. V osnovni ceni primere je tudi metalna barva. Sicer pa lahko v Avto hiši Kos dobite tudi vsa vozila iz nissanovega programa: od simpatične najmanjše micre do luksuzne maxime, Tudi terensko vozilo terrano II. lahko izberete in to z bencinskim ali turbodiesel motorjem ter novo, izpopolnjeno obliko, ki je na trg prišla ta mesec. jo po naročilu, saj se tako izognejo gneči in dolgem čakanju. Pred vsako zimo svojim strankam nudijo brezplačne preglede, po želji opravijo še tehnični pre gled in vam avto zavarujejo. •Sfc imajo svojo kleparsko delavnico, preko kooperantov opravljajo ličarska dela. rezervne dele za avtomobile imajo vedno na zalogi, do v tretje tisočletje - še bolje, odpeljite se vanj. Delovni čas AVTO HIŠE KOS d.o.o. Vsak delovnik: od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure sobota: od 8.00 do 12.00 ure Vabljeni v Avto hišo Kos, kjer boste z nakupom avtomobila dobili tudi dobre in zveste prijatelje. In kaj je bolj dragoceno kot dober prijatelj? Avtomobili za vse, ki hočejo več! Avtomobili Nissan. Po o b I a:s če nI i; .za s t o p nik za Slovenijo--/. KOS. Polzela, ieieu.p- 063 - 701060 BARIOG Trebnje, feieton: 06>>- 45 700 NISSAN ADRIA d.o.o., Siovenska 54, Ljubljana AVTOHIŠA. -Murska Sobota, teO 069/ 39. 209 A&M FERK, Marito- r oootascsni tfyovci in sotvissiji za poorocj© sio venije; :MG, Mufa, telefon: ::0602/ 61 760 AVTO MOČNIK Kran b-.-. tel 064- - > AVTONISS, Ljubljana, telefon; 061' 169 73 31 FABIAN. Branik, telefon: 085/ 57012. VAŠ AVTO. Celje, telefon: 063/ 441160 KRULC. Moravče, tetafon: 061/731143 PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 372 333 SALON NISSAN Upnik, Velenje:, tel.: 063/ 893549 fi VIDRIH, Otočec-N6vo mesto, telefon: 068/ 75 VSO TRUNK. Ljubljana - JeSca, telefon: 0617 342 692 AUTOCOMFORT. Nova gorica-Sdkan, 065/23274 (/ ZIERER. Sevnica, telefon: 0608/81389 AVTOSALONKovinarska,Vrnila,te!-.061/753842 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/778 507 < Almera privablja s kakovostjo in eleganco Tradicija prepletena s kvaliteto Letos mineva že osemindvajseto leto, odkar sta zakonca Milan in Metka Kos odprla najprej skromno mehanično delavnico. Izkušnje so se kopičile, stranke so prihajale in ostajale in tako je dejavnost pričela doživljati razcvet. Pred šestimi leti so prvi na celjskem področju podpisali pogodbo in postali pooblaščeni prodajalec in serviser za vozila nissan. Pri odločitvi, da si kakšnega od nissanovih lepotcev kupite prav pri njih, naj vam pomagajo naslednji argumenti: ■Sfc vse tipe vozil nissan imajo vedno na zalogi, kar zagotavl ja takojšnjo dobavo, največ pa lahko traja 3 dni od vplačila. ^ avtomobile vam bodo razkazali v sodobnem prodajnem salonu. 24 ur na dan vam bodo na voljo s sodobnim servisom, opremljenim z najsodobnejšo opremo (vsi testerji so elek tronski), v katerem imajo zaposlen visoko usposobljen kad er, ki se ves čas še uči in izpopolnjuje. Stranke sprejema AVTO HIŠA KOS d.o.o. Ločica 2/b, 3313 Polzela tel./fax.(063) 702-230, 702-660 Ob stari cesti skozi Ločico pri Polzeli zagotovo ne morete zgrešiti velike, sodobne poslovne stavbe, v kateri boste našli Avto hišo Kos. Na to vas bo opozorilo tudi kar nekaj reklamnih tabel, ki vabijo v avtosalon, mehanično delavnico, prikupen lokalček, namenjen strankam... Skratka, avto hiša Kos vam bo takoj vlila zaupanje, vsi zaposleni v njej, dobro strokovno podkovani, pa bodo razlog več, da boste zaupanje še utrdili in se morda pravilno odločili, daje prav Avto hiša Kos tista, v kateri vam avtomobila ne bodo le prodali, ampak vam bodo z izročitvijo ključev postali zvesti prijatelji, ki vam bodo na voljo tudi 24 ur na dan. Če jih bo vaš avto seveda potreboval. bite pa tudi vso dodatno opremo. Sfc V Avto hiši Kos lahko avtomobile kupujete po sistemu staro za novo, na kredit ali leasing, nudijo pa vam tudi av tovleko. Hit sta almera in primera Ko smo obiskali Avto hišo Kos, ki je danes družinsko podjetje (vodi ga Metka Kos, pomagata pa ji hči in sin), so nas prijazno sprejeli v lično urejeni kavarni, kjer lahko njihove stranke počakajo, kadar njihov jekleni konjiček potrebuje servis ali pa se odločajo za nakup. Karmen Kos nam je povedala: "S prodajo nissanovih vozil smo zelo zadovoljni, saj so mnogi že spoznali številne prednosti teh avtomobilov. Trenutno se naši kupci največ odločajo za almere in primere. Prvo nudimo že od 29.000 DEM naprej, drugo od 22.900 DEM." Slovo od leta na božičnem koncertu V Avto hiši Kos se svojim strankam še posebej zahvalijo za zaupanje pred iztekom koledarskega leta. Že nekaj let pripravljajo za njih v avto salonu tradicionalni božični koncert, ki ga popestrijo z likovno razstavo. Letos bodo razstavili slike z božičnim motivom, delo šolarjev iz OŠ Polzela. Njihov stric Jože Grobler, ki skrbi za organizacijo teh koncertov, pa je povabil oktet Studenci iz Maribora. Tokrat bodo koncert, ki se vedno prevesi v vesel in prijeten družaben večer, pripravili v petek, 20. decembra ob 19.00 uri. Občina Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, kare E, objavlja na podlagi sklepa Sveta občine Šoštanj (Uradni list občine Šoštanj, št. 9/96) in 51. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št 4/84) ter Odloka o stavbnih zemljiščih občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/78, 8/91) naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU ZN POHRASTNIK - KARE E 1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hišna območju ZN Pohrastnik se oddajo sledeče stavbne parcele: gr. pare. z oznako 1, pare. št. 9/11 k.o. Šoštanj v izmeri 506 m2 gr. pare. z oznako 2, pare. št. 9/10 k.o. Šoštanj v izmeri 570 m2 gr. pare. z oznako 5, pare. št. 9/9 k.o. Šoštanj v izmeri 659 m2 gr. pare. z oznako 6, pare. št. 9/6 k.o. Šoštanj v izmeri 549 m2 gr. pare. z oznako 7, pare. št. 9/5 k.o. Šoštanj v izmeri 518 m2 gr. pare. z oznako 10, pare. št. 9/4 k.o. Šoštanj v izmeri 571 m2 gr. pare. z oznako 17, pare. št. 10/8 k.o. Šoštanj v izmeri 536 m2 gr. pare. z oznako 20, pare. št. 10/1 k.o. Šoštanj v izmeri 642 m2 gr. pare. z oznako 21, pare. št. 10/2 k.o. Šoštanj v izmeri 631 m2 2. Stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča skupaj z zemljiščem brez prometnega davka znašajo na dan 31 .'10.1996: gr. pare. z oznako 1 38.655,17 DEM gr. pare. z oznako 2 39.293,89 DEM gr. pare. z oznako 5 40.182,11 DEM gr. pare. z oznako 6 39.084,29 DEM gr. pare. z oznako 7 38.774,93 DEM gr. pare. z oznako 17 38.954,57 DEM gr. pare. z oznako 20 40.012,45 DEM gr. pare. z oznako 21 39.902,67 DEM Od tega znašajo stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča 33.605,29 DEM na posamezno parcelo, m2 stavbnega zemljišča pa 9,98 DEM. V stroških priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za območje ZN, geodetske odmere in izdelave prostorsko izvedbenih aktov ter ostale potrebne dokumentacije. V stroških komunalne opreme stavbnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega, telekomunikacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo, niso pa zajeti t.i. investitorski stroški (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij/stroški spremembe namembnosti zemljišča, morebitna sanacija stavbnega zemljišča), kakor tudi izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posameznega investitorja. Uspeli ponudniki nosijo tudi stroške prometnega davka. 3. Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račun občine Šoštanj, št. 52800-630-10168, znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti. 4. Kupnino za stavbno zemljišče morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 3. točke, v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t.j. stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča pa najkasneje v roku enega (1) leta oziroma pred izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju za DEM, Banke Slovenije na dan plačila, sicer varščina zapade v korist občine Šoštanj. Varščina zapade tudi v primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje ali se ne pridržuje ostalih splošnih in posebnih pogojev iz razpisa. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi 3 gradbene parcele, na katerih želijo graditi. 5. Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku, sicer se smatra, da je od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist občine Šoštanj. 6. V ponudbi morajo biti navedeni podatki o stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih in drugih razmerah interesenta ter priloženo potrdilo o državljanstvu, pisna izjava ponudnika, da sprejema splošne in posebne pogoje javnega razpisa ter dokazilo o vplačani varščini. V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudbnik, ki sprejema splošne pogoje in v najveji meri izpolnjuje še, pogoje, ki so objavljeni v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 6/87 (12. in 13. člen) in 9/87. Izpolnjevanje teh pogojev bo ugotavljala komisija za izvedbo postopka za oddajo stavbnih parcel na podlagi podatkov in dokazil iz ponudbe. 7. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v roku enega (1) leta ter končati najmanj i. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodbe, sicer se prav tako smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. Vtem primeru lahko občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev. Posebni pogoji Po Odloku o ZN Pohrastnik (Uradni vestnik občine Velenje, št. 10/86) in Odloku o spremebi dela ZN Pohrastnik - Cona E, objavljenem v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 2/92, je na stavbnih parcelah št. 1,2,5,6,7 in 10 možna zidana ali montažna gradnja, na stavbnih parcelah št. 17,18,20 in 21 pa le montažna gradnja. Pri gradnji stanovanjskih objektov bo treba v celoti upoštevati tudi druge pogoje veljavnega prostorskega dokumenta za to območje. Ker leži zemljišče, ki je predmet javnega razpisa v bližini območja odkopavanja premoga, predpiše način temeljenja posameznih objektov Geološka služba RLV pred izdajo gradbenega dovoljenja. 8. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov: občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako "JAVNI RAZPIS", najkasneje do 6.1. 1997. 9.0 izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi natečaja. 10. Vse informacije v zvezi z oddajo stavbnega zemljišča z javnih razpisom lahko interesenti dobijo pri občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, tel.: 882-652. IZDELKI MESARIJE IN PREDELAVE VALAND ALOJZ oŠ® Mesnica Velenje Stari trg 35 ( poslovni center) OO"* e Tel.: 063/856-778 ^ Wy\ Volkswagen -\vjV/ ko veš, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSCHE LEASING ali kredit Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d 3320 Velenje Telefon: 063/ 852 955 in 856 824 tax: 063/ 85 28 84 Za kaj Ob vseh sedanjih povolilnih (ne)pogovorih in prepričevanjih človek res ne ve, ali vsem res gre le za dobro Slovenije in ne le za oblast. Ena pirova Slovenska rokometna preprezentanca, ki jo v glavnini sestavljajo rokometaši Pivovarne Laško, je v soboto v Celju slavila res pravo pirovo zmago. Nič praznično Glede na to, o čem naj bi na zadnji letošnji seji razpravljali svetniki velenjske občine, se ne obeta nič kaj praznična prednovoletna seja. Od A do Ž V novem slovenskem parlamentu imamo res vse: od a do ž. Od Anderliča do Žnideršiča. V svet (Velenjska) Republikanska zveza se je odločila, da bo nekatere svetovne ustanove in vlade opozorila na stvari pri nas, ki se jim zdijo močno nepravilne. Morda bodo ugotovili isto kot naši izvozniki: da se prodor v tujino ne splača. Priznanja Sodeč po tem, koliko podjetjem vse je Območna zbornica Velenje letos podelila priznanja za urejeno delovno okolje, je okolje na sav-injsko-šaleškem območju res lepo urejeno. Jajca V dneh, ko so ponekod še slavili ustanovitev države, ki se je rodila v Jajcu, so zdaj ponekod po pomembnih poslopjih letela jajca. Zgledi Ko smo se pri nas odločili, da damo tudi otrokom besedo, so za prve otroške parlamente pogosto morali šolarjem pisati "kritične" prispevke kar tovariši in tovarišice. Zdaj so se otroci že osamosvojili in nekateri gospodje učitelji in gospe učiteljice menijo, da so že prekritični. Podatki Tudi v tem predprazničnem času so nas statistiki razveselili s podatkom, da se cene niso skoraj nič zvišale. Sedaj še adventni venec Fantje iz Zavrha nad Dobrno, ki so za letošnjo veliko noč naredili nekaj več kot 61 m dolgo butaro - medtem že poslali vse dokumente s fotografskim gradivom o njej v London za Ginnesovo knjigo rekordov - so za letošnji adventni čas spletli še nenavaden, menda tudi rekorden venec, saj še ni podatkov, če imajo kje še večjega. Uporabili so blizu 600 kg zelenja, njegov premer je 4,5 m, sveče zanj pa je izdelal znani slovenjegraški svečar Hrabro Perger, ki bo letos tudi med tistimi Slovenci, ki bodo krasili slovensko novoletno jelko v Vatikanu. Sveče so dolge 50 cm, njihov premer pa znaša 18 cm. Ta neobičajni venec so postavili v središču Dobrne, v nedeljo pa ga je blagoslovil tudi župnik tamkajšnje cerkve sv. Marije Janko Strašek vos, F. J. gorenje©(MWD© Partizanska 12 3320 Velenje OBJAVUA JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO NEPREMIČNINE Z ZBIRANJEM PONUDB Gorenje Servis d.o.o., Partizanska 12, Velenje, objavlja prodajo nepremičnine na lokaciji Partizanska 4, Velenje najboljšemu ponudniku. Predmet prodaje je nepremičnina s parcelno št. 2798/3 zelenica z manjšim objektom v izmeri 2175 m2. Pogoji za prodajo nepremičnine 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Ponujena vrednost za nepremičnine ne more biti manjša od cenitvene prometne vrednosti. 3. Ogled lokacije je možen vsak dan od 8. do 13. ure do zaključka razpisa, t.j. 8 dni po objavi v javnem občilu. 4. Za vse informacije se obrnite na telefon 063/853-231, int. 359 - g. Osolnik. 5. Ponudbe pošljite na naslov Gorenje Servis d.o.o., Partizanska 12, 3320 Velenje s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO - NE ODPIRAJ. 6. Kriterij, po katerem se obravnavajo prispele ponudbe, je najbolj ugoden ponudnik, ki izpolnjuje razpisne pogoje. 7. Javno odpiranje ponudb bo 16.12.1996 ob 11. uri v prostorih Gorenja Servis, Partizanska 12, Velenje. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. 8. Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe z uspelim ponudnikom zgolj na podlagi tega javnega razpisa. GORENJE SERVIS Ka Irrnflto Iz krajevnih skupnosti Konovo - V letošnjem letu so krajani končali veliko investicij, ki so se pričele že lani in predlani. Med drugim so končali gradnjo plinovoda v Šembricu, do danes pa so nanj priključili 14 od 42 uporabnikov, kolikor jih bo, ko bo projekt zaključen. V kraju so zaključili tudi izgradnjo vodovoda. Velenje Šmartno - V krajevni skupnosti Šmartno si že nekaj let prizadevajo, da bi pridobili sredstva za posodobitev in razširitev Šlandrove ceste. Radi bi uredili tudi odvod-njavanje in pleplastili Efenkovo cesto, uredili pokopališče in razsvetljavo na ulici Bratov Mravljak in spodnjem delu Šmarške ceste. Vzrok, da to še ni urejeno, je seveda proračunski denar, ki ga ni. Velenje Desni breg - V mestni krajevni skupnosti Desni breg so letos veliko pozornosti namenili obnovi klopi ob sprehajalnih poteh, poleg tega pa so iz proračunskih sredstev namenili precej denarja za posaditev cvetličnih lončkov ob njih. Tako so polepšali predvsem Foitovo in Jenkovo cesto, ob Foitovi pa so obnovili tudi otroško igrišče. Škale pri Velenju - V letošnjem letu so v kraju dokončali izgradnjo plinovoda, ki so ga sedaj priključili vsaj že 80 gospodinjstvom. Po predvidevanjih naj bi plin do konca leta uporabljajo kar 100 gospodinjstev. Končali pa so tudi izgradnjo glavnega voda kanalizacije; sedaj urejajo le še kratke odseke. Cirkovce pri Velenju - Dobra pitna voda je bila v kraju dolgo le želja, ki pa bo kmalu postala resničnost. Potem, ko so letos zavrtali lastno vrtino, trenutno iz nje na globini 70 metrov že teče dobra pitna voda. Dela, ki tečejo skoraj vse leto bodo tako počasi končana, ko bodo dosegli globino 100 metrov, pa bo to vodo uporabljalo okoli 100 gospodinjstev. Bojana Špegel^ 70 let Turističnega društva Luče Jubilej kot spomin in obveza Polnih sedem desetletg delovanja društva je PRILOŽNOST, da se spomnimo začetkov in ustvarjalnih posameznikov, je DOLŽNOST, da damo priznanje za dobro delo in dosežke, da odgovorno načrtujemo prihodnost, je MOŽNOST, da izrečemo zahvalo prizadevnim in uspešnim, da povemo drugim o svojem kraju in društvu, je VESELJE, da smo združili moči za dobro kraja in da je naše prizadevanje rodilo sadove, je ODGOVORNOST za nove korake in poti. Nič ni bilo naključno, nič ni bilo samo od sebe, nič ni bilo brez močne volje in brez možnih ljudi. Vse to so s ponosom in upravičeno poudarili na sobotnem slavju ob 70-letnici Turističnega društva Luče. Luče ob Savinji vsekakor sodijo med najlepše kraje v Zgornji Savinjski dolini in v Sloveniji, saj je kraj letos znova osvojil prvo mesto v ocenjevanju slovenske turistične zveze v kate- goriji drugih krajev. V ta laskavi naslov in v vse ostale dosežke so gotovo vtkana desetletja plodnega dela in prizadevanj. Sedanje turistično društvo je krajanov v vsem tem obdobju uresničilo mnoge načrte, izpolnejavlo želje in zamisli, stkalo nove poti in prijateljstva daleč izven kraja, za domačine in mnoge obiskovalce pa ustvarilo lepe in srečne trenutke. Začetki društva segajo v leto 1926, ko je peščica naprednih krajanov ustanovila "Tujsko - prometno in olepševalno društvo." Kmalu so v Lučah pridobili precej lepo urejenih turističnih sob in nekaj priznanih gostiln z dobro oskrbo, med prvimi v Sloveniji so uveljavili kmečki turizem. Društvo je že tistih časih uredilo park, sprehajalne poti, na lepih razglednih točkah postavilo klopi, uredilo kopališče ter pridno skrbelo za razvedrilo svojih gostov. Kmalu po drugi svetovni vojni je turizem v kraju doživel nov vzpon in v Luče je iz leta v leto prihajalo več gostov iz domovine in tujine. Lučani so veliko postorili pri urejanju in predstavitvi kraja, o čemer pričajo številna priznanja, daleč naokrog pa je kraj znan po svoji turistični in narodopisni prireditvi "Lučki dan," ki so jo letos izvedli že 27. zapored. Osrednjo slovesnost so v Lučah pripravili v soboto popoldne in zvečer in se izkazali čisto po svoje, redki so, ki bi jih zmogli posnemati. Za domačine in goste so razumljivo pripravili čudovit program na samem slavju, istočasno pa si je vsak lahko ogledal različne razstave, za katere so poskrbeli člani podmladka, na ogled so bile Luče nekoč, pa vsa priznanja, ki jih je kraj dobil, da o predstavitvi ponudbe niti ne govorimo. Turistične ponudbe seveda in domačih dobrot prav tako. Za vse to in posebej za slednje si lepo pohvalo zaslužijo turistične kmetije, Penzion Raduha in Gostišče Kmet; žal je lahko vsakomur, ki si je drznil zmuditi kaj takega. Pozdravne besede in čestitke je Lučanom izrekel minister za gospodarske dejavnosti in razvoj Janko Deželak, posebno priznanje z zlastim znakom paje društvu podelil predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Priznanja slovenske zveze je prejelo še 8 dolgoletnih in uspešnih članov društva, izročili so več društvenih priznanj krajanom, društvom in ostalim krajevnim dejavnikom, prav tako nekdanji dolgoletni predsednici društva Olgi Šiljar. Med številnimi gosti so bili tudi predstavniki regijske turistične skupnosti "Alpski svet Karavank in Kamniško -savinjskih Alp." Lepa predstavitev Luč in okolice, veliko vedrih zvokov in domače pesmi, bil je to lep slavnostni, predvsem lučki večer. jp Krajevna skupnost Solčava Čakajo na občino in pridno delajo V solčavski krajevni skupnosti se lastni občini seveda še niso odrekli, ob mučnem čakanjua na nadaljevanje postopka pa se niso predali malodušju. Pridno delajo za lepši jutri, napori pa so v tem času vidni na vsakem koraku in bodo pomladi še bolj. Lotili so se namreč kar nekaj pomembnih projektov. V prvega jih je "prisilila" narava,-saj grozeča nevarnost Macesnikovega plaza še ni minila. Z veliko pomočjo občine Luče ob Savinji, s katero ne glede na vse vzorno sodelujejo tudi na drugih področjih, so doslej v sanacijo tega največjega in najbolj zahtevnega plaza trenutno v Sloveniji že vložili preko 100 milijonov tolarjev, žal pa jih bodo morali vsaj še toliko, če želijo dokončno odpraviti to veliko nevarnost. Odvodnjavanje plaza še naprej izvajajo delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov, pred nedavnim pa so si plaz in dela na njem ogledali tudi predstavniki republiških inšpekcij in se v celoti strinjali o nujnosti nadal-nje sanacije. Nekaj več upanja in možnosti torej. Za Solčavo samo je najpomembnejša naložba v obnovo in dograditev vodovoda, saj se problem preskrbe s pitno vodo vleče že nekaj let. Novo zajetje so že zgradili, trenutno postavljajo vod do obstoječega zajetja, vsa dela naj bi ob kolikor toliko primernih vremenskih razmerah sklenili do konca novembra, naložba pa bo veljala dobrih 28 milijonov tolarjev. Prihodnjo pomlad bo telefonske priključke dobilo 70 novih naročnikov. Akcija širitve omrežja teče skladno z načrti in pogodbo, upošteva pa tudi optični kabel od Luč do Solčave. Pridno zbirajo tudi dokumentacijo za izgradnjo avtobusne postaje v Solčavi. Pravzaprav gre za dve postajališči na obeh straneh ceste skozi Solčavo, sredstva že imajo zagotovljena, zgradili pa naj bi ju takoj ob koncu zime. K vsemu temu velja dodati še posodobitev nekaj cestnih odsekov v Solčavi, Medici in Globaši. JP Vaška skupnost Gorenje •••••••••••••• Vodohram sedaj ne pušča več S preizkusom vodotesnosti, konec prejšnjega tedna, so si v 19 gospodinjstvih vaške skupnosti Gorenje v občini Šmartno ob Paki najbrž oddahnili. Takrat so namreč sklenili dela, ki so jih predvideli pri obnovi vodohrama. Ta je puščal, pa tudi nekatere dele je bilo zaradi dotrajanosti potrebno zamenjati. Vodohram so namreč uporabniki zgradili leta 1970. Po besedah predsednika te vaške skupnosti Martina Ažmana so se na potrebne aktivnosti pripravljali dalj časa, nalogo pa so predvideli v letošnjem delovnem programu vaške skupnosti. Gradbeni odbor je izbral za izvajalca del podjetje Cigrad, vrednost del pa je po pogodbi veljala 850 tisoč tolarjev. "Ob tej priložnosti se moram zahvaliti za pomoč obratu Keramika, Gorenjeve Notranje opreme, ki nam je po- magal z denarjem in tudi z nekaterimi uslugami. Pomoč nam je obljubil še občinski štab za CZ, ostalo smo prispevali porabniki sami. Poleg tega je vsako gospodinjstvo moralo opraviti še 30 prostovoljnih ur." Vodohram ni priključen na javni vodovod, zato jim pri tem občina Šmartno ob Paki ni stala ob strani. Ažman je še povedal, da so se hkrati z obnovo vodohrama lotili tudi vzdrževalnih del na vodovodnem omrežju ter pri izviru v Brdih v Skornem. Skupna vlaganja pri "postavki Mozirje, Rečica ob Savinji Priprave ha gradnjo dvorane in osemletke V krajevni skupnosti Rečica ob Savinji pospešeno tečejo pripravljalne aktivnosti za načrtovano gradnjo popolne osemletke. Člani gradbenega odbora v razširjeni sestavi so skupaj s projektantom uspeli izoblikovati najboljšo možno gradbeno rešitev, ki temelji na dejanskih potrebah kraja in okolice in bo zadovoljevala potrebe za veliko naslednjih let. Idejna zasnova je izdelana, dogovorjene so tudi pogodbe ter zemljiško-knjižne zadeve glede odkupa zemljišča, gradbeni odbor pa bo dosedanje delo in bodoče naloge na vnovični seji opredelil te dni. Za veliko in pomembno naložbo že imajo načelno soglasje ministrstva za šolstvo in šport, seveda pa v krajevni skupnosti in mozirs-ki občini težko čakajo na uradni sklep, da bo gradnja zajeta v proračunu prihodnje leto. Podobno velja za nameravano gradnjo večnamenske dvorane pri mozirski osnovni šoli. Priprave tečejo skladno z načrti in v kratkem naj bi objavili razpis za izdelavo idejnih zasnov. Obe naložbi bosta za občino Moziije in obe krajevni skupnosti pomenili izdaten zalogaj; kako torej zagotoviti toliko denarja. Na mozirski občini pravijo, da je "v igri" več ministrstev. Zlasti seveda za šolstvo in šport, ki ima za obe področji ločena sektorja za investicije, tu je nova fundacija za šport, ki se napaja iz iger na srečo, računajo na sponzorje in če bo prišlo do končne odločitve o gradnji, morda tudi na samoprispevek. jP Martin Ažman: "Približno milijon tolarjev bomo letos namenili za potrebna dela pri zagotavljanju nemotene oskrbe z vodo." vodovod" bodo tako dosegla približno milijon tolarjev. Do konca tega leta bi radi v vaški skupnosti Gorenje uredili še hidrante in tako poskrbeli za večjo požarno varnost, želijo pa prekriti tudi streho njihovega kulturnega doma. Polovico naj bi pri tem prispevala občina, za preostalo polovico bodo poskrbeli sami. Poleg asfaltiranja platoja pred tamkajšnjo mrliško vežico uvršča sogovornik obnovljeni vodohram med njihove letošnje največje pridobitve. (tp) Savinjski gaj Žima ni samo mirovanje Snežna odeja v Savinjskem gaju seveda ne pomeni trdnega zimskega sna, ne pomeni, da v gaju ni dela, življenja in lepot; tudi okrog njega in v zvezi z njim je dokaj živahno. Novembra so namreč v Mozirju opravili javno razgrnitev sprememb ureditvenega načrta Savinjskega gaja. Bistvena sprememba naj bi bila dokončna ureditev parkirišča pred vstopom v park cvetja. Ta naj bi postal večnamenski prireditveni prostor. Ne samo za potrebe Savinjskega gaja, pač pa tudi za različne koncerte, kulturne, družabne in druge nastope ter srečanja. Na njem naj ne bi bil v ospredju gostinski in trgovski del, razen ob večjih prireditvah, v "vmesnem" času pa naj bi zlasti služil parkiranju avtobusov, ki v gaj vozijo mnoge obiskovalce. Novost naj bi bile tudi večje in bolj primerne sanitarije. Zelo pomembna je tudi dokončna ureditev športnih in rekreacijskih površin. Končno bi jim morali opredeliti vsebino in določiti upravljalce. Mozirski občinski svet je že sprejel zadolžitev, da se čim prej uredi lastništvo teh zemljišč in objektov. Zemljišča so namreč še vedno knjižena na območno vodno skupnost, ki je že zdavnaj ni več, njen pravni naslednik pa je ministrstvo za okolje in prostor. Pred vknjižbo na območjo vodno skupnost so bila zemljišča last takratne občine Mozirje, torej tudi po zakonu o kmetijskih zemljiščih obstajajo vsi pogoji, da ministrstvo prizna lastništvo sedanji občini Mozirje. Te zadeve naj bi torej uredili čim prej, za tem pa bi občina na podlagi ustreznega odloka podelila eno ali več koncesij za upravljanje površin in športno-rekracijskih objektov. jp Pogovor z direktorico Centra za socialno delo Velenje mag. Jelko Fužir "Mejo vmešavanja postavlja posameznik sam!" V tem vsesplošnem nezadovoljstvu, ki ga porajajo najrazličnejši razlogi oziroma vzroki, niso tako redna negodovanja o neučinkoviti socialni službi oziroma delu Centra za socialno delo Velenje. Zato smo naslovili nekaj vprašanj na direktorico centra mag. Jelko Fužir. Ali ste res neučinkoviti in se ne odzivate na klice občanov? Nekateri tožijo, kako včasih probleme rešujete kar iz pisarn. Jelka Fužir: "Odgovor na vaše vprašanje zahteva kratko pojasnilo o pristojnosti centra. Center je javni socialnovarstveni zavod, ki ga je ustanovila država za izvajanje socialno-varstvene dejavnosti na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Njegova osnovna dejavnost je opredeljena v zakonodaji s področja socialnega varstva. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mu daje, med drugim, pristojnosti poseganja v roditeljsko pravico, če je ravnanje staršev v škodo otrok. Pravice otrok narekujejo dolžnosti staršem. Poseganje v roditeljsko pravico poteka po določeni strokovni metodologiji, ki vsebuje svetovanje staršem za bolj učinovito starševsko vlogo in (ali) nadzor z ukrepi, kot so: odvzem otroka staršem in vključitev v zavod ali re-jniško družino, nadzor nad ravnanjem z otrokovim premoženjem oziroma zavarovanjem otrokovih koristi ter sprožitev postopka za odvzem roditeljske pravice pri pristojnem sodišču. Iz povedanega izhaja, da vsakemu klicu občanov sledijo temeljita strokovna presoja, zbiranje objektivnih podatkov in ukrepanje. To pa včasih ne daje takoj vidnih učinkov." Kje je meja, do katere se imate še pravico vmešavati? Jelka Fužir: "Mejo vmešavanja vedno postavlja posameznik sam s svojo odločitvijo za pomoč v obliki svetovanja ali pobude za represivno ukrepanje po kazenski zakonodaji. Poudariti moram, da je v primerih nasilja nad ženskami (to nasilje ni vedno nasilje partnerja, je tudi nasilje staršev ali bratov nad odraslimi hčerami oziroma sestrami) glavni problem ravno pripravljenost žrtve na sodelovanje v postopkih pomoči. Socialna služba lahko s svetovanjem in informiranjem o možnih izhodih ponudi izbor. Ta je vedno na strani prizadetega." Teren, ki ga pokrivate s svojo dejavnostjo, velja za specifičnega. Na katerih področjih je tako? Jelka Fužin "Lokalna okolja, ki jih pokriva center s svojo dejavnostjo, se med seboj bistveno razlikujejo. Mesto Velenje opredeljuje najmlajša starostna struktura v Sloveniji, prostorska poselitev v neprijaznih betonskih naseljih, veliko število srednješolske mladine in nezaposlenih. Mladi se prepogosto potrjujejo v mladoletniškem kriminalu in v ak- tivnostih, ki vodijo v različne oblike zasvojenosti. Za občino Šoštanj je značilna posebej izražena problematika staranja prebivalstva. Uporabniki so razpršeni po oddaljenih predelih občine. To zahteva spremenjene, približane oblike pomoči na terenu." Kakšne so socialne razmere v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v primerjavi s Slovenijo? Jelka Fužir: "Socialne razmere v nekem okolju ocenjujemo po različnih dejavnikih. Najpogosteje je to število upravičencev do različnih oblik pomoči oziroma vključenost občanov v institucionalne oblike varstva ter število opravljenih storitev. Primerjava teh občin s Slovenijo kaže, da je odstopanje od povprečja največje v problematiki mladoletnega prestopništva. Ta pojav je najbolj aktualen v Velenju. Čeprav epidemioloških raziskav na področju zasvojenosti mladih v Sloveniji in v Velenju še ni, pa lahko z veliko gotovostjo govorimo o nadpovprečni razširjenosti tudi te problematike." Ali v teh občinah govorimo o naraščanju revščine? Jelka Fužir: "Ljudje so različno revni oziroma svojo (ne)blaginjo različno dojemajo. Za revščino ni dovolj le objektivno izmerjeno neblagostan-je, ampak mora posameznik to stanje kot takšno dojeti in se zaradi tega počutiti izključenega iz aktivnosti, pomembnih za okolje, v katerem živi. Če ocenjujem nekatere trende naraščanja nezaposlenosti med mladimi, med težje zaposljivimi in med starejšimi osebami, lahko tudi v omenjenih občinah govorimo o naraščanju revščine." Kaj lahko na centni storite za njihovo ublažitev? Jelka Fužir: "Že pred nekaj leti smo govorili o takoimenovanih kuhinjah za reveže. Tudi v tem času ocenjujemo, da bi takšna oblika pomoči za posameznika predstavljala neko vrsto označitve. S pridobitvijo denarnega dodatka naj človeku ostane možnost avtonomne izbire, kako bo ta sredstva (približno 17.000,00 SIT na mesec) najkoristneje porabil." Merila za pridobitev pomoči. Znano je, da jo po eni strani prejemajo tisti, ki so finančno preskrbljeni, tisti, ki jo resnično potrebujejo, pa do nje niso upravičeni. Jelka Fužir: "Omenila sem že, da je število upravičencev do denarnih dodatkov v zadnjem letu naraslo s 350 na povprečno 800 na mesec. 70 % upravičencev je mladih, še nezaposlenih. Kriterije za dodelitev denarnega dodatka opredeljuje zakon o socialnem varstvu. Pri reševanju zahtevkov se center srečuje s problemom dokumentiranja prihodkov vlagateljev, ki izhajajo iz dela na črno. Ob tem lahko, tako kot občani, ki so kritični do posameznih primerov, pozivamo državo, da čimprej zagotovi dosledno izvajanje zakonodaje. Za nas ne predstavlja optimalne rešitve sprememba kriterijev za pridobitev socialnovarstvenih dajatev. Prava rešitev za vsakega občana je ustrezna zaposlitev." Nuditi materialno pomoč torej ni vaša glavna naloga? Jelka Fužin "Ker kakovosti življenja ne določa le materialna preskr-bljenost, smo v centru pred 5 leti pričeli uvajati preventivne, dodatne programe. Ti so namenjeni otrokom in mladostnikom na eni in posameznikom s posebnimi potrebami ter starim na drugi strani. Lahko zatrdim, da je učinek pozitiven za vključene ciljne skupine in za strokovne delavce. Tem predstavlja delo v preventivi prepotrebno vračanje strokovne samopodobe. " (tp) Mala anketa Zakaj sem gasilka? Komisija za delo z ženami pri Gasilski zvezi Velenje je konec prejšnjega tedna pripravila srečanje članic te zveze. Približno 340jih združuje, srečanja pa se je v Gaberkah udeležilo približno 180 iz vseh gasilskih društev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Povabljenke so vabilo zanj sprejele kot pozornost za njihov trud. In kaj so nekatere povedal o tem, zakaj so gasilke? Mojca Ferk, GD Lokovica: "Družinsko tradicijo nadaljujem po zaslugi očeta, ki me je pripeljal v gasilski dom pred 20 leti. Pravzaprav ne vem pravega razloga, zakaj vztrajam v gasilskih vrstah. Morda zaradi tega, ker se tu kar naprej nekaj dogaja, ker je lepo, zanimivo in veselo na vajah, ker tudi z dejavnostjo v društvo družim v prostem času prijetno s koristnim." Ana Boršnak, GD Paška vas: "Mislim, da je poslanstvo gasilcev tako plemenito, in da je poleg tradicije v družini prevesilo prav to. Organizacija, ki služi ljudem, bi morala biti v družbi bolj cenjena kot je. Čeprav so "terenci" bolj moški, brez žensk v gasilskih vrstah ne bi šlo. Me bolj skrbimo za vzgojo mladih kadrov, družabnost, brez nas veselic skorajda ne more biti." Alenka Brglez, GD Šalek Velenje: "Gasilka sem 12 let, najprej sem se vključila v te vrste v TUŠ-u. Po preselitvi v Velenje je pokazal interes sin in skupaj z njim ostajam gasilstvu zvesta še danes. Razlog: plemenito delo gasilcev, vzgoja mladih, delo z otroki. Poleg tega nas druži dobra volja. Čeprav nimamo veliko časa, si ga za vaje, udeležbo na tekmovanjih in srečanja vedno vzamemo, ker svoje poslanstvo opravljamo s srcem. Velikokrat sem že razmišljala, ali naj pustim, pa me je vedno nekaj vleklo, naj ostanem. Družba za nas nima pravega razumevanja, ne glede na to, da opravljamo za posameznika in družbo koristno delo." Vida Pečečnik, GD Velenje: "Kaj vem, zakaj sem gasilka. Sledila sem možu. Najprej sem pomagala ob raznih priložnostnih prireditvah, sedaj pa sem že 10 let članica. Bolj iz radovednosti sem postala del tekmovalne ekipe našega društva. Vse bolj sem prepričana, da nam v društvu odmerijo dela, ki gredo moškim nekoliko težje od rok. Sicer pa, vsak je za nekaj in prav prijetno je čutiti pripadnost organizaciji, katere cilj je skrb za človeka, njegovo imetje in nenazadnje tudi življenje." Alojzija Borovšek, GD Gaberke: "od 15. leta dalje nosim gasilsko uniformo. Od takrat dalje stopam po očetovih stopinjah toliko bolj zavzeto, ker sem sama doživela, kaj lahko naredijo ognjeni zublji. Združujejo nas dobra volja, isti cilji - pomagati sokra-janom in tudi družabnost ni zanemarljivo dejstvo. Občutek, da si sestavni del ene velike družine, je prijeten in po svoje obvezujoč. Časa res ni veliko, ampak za delo v društvu si ga vedno najdem. Vztrajala bom, dokler bom lahko." (tp) Zlatoporočenca Podkrižnik s Konovega Ni dano vsem ljudem, da bi jesen svojega življenja uživali v miru in predvsem še pri močeh. To pa še kako velja za naša slavljenca, zakonca Angelo in Martina Podkrižnika iz krajevne skupnosti Konovo. Krasijo ju namreč trdna volja, moč, veliko veselja in še vedno delovni elan. Podkrižnikova sta v soboto stopila pred matičarja na mestni občini Velenje in po petdesetih letih znova rekla da. V zakonu so se jima rodili Martin, Marjana in Dragica, zdaj pa ju razveseljuje še pet vnukov. Živita pri sinu Martinu na Konovem. Ker jima zdravje služi, rada hodita na izlete, pa tudi pohodom v planine se ne odrečeta in primeta za vsako delo okrog hiše. Slavljencema so predstavniki krajevne skupnosti Konovo pripravili krajši sprejem, srečanja pa so se udeležili tudi predstavniki društva upokojencev iz KS Konovo. Za lepo razpoloženje je poskrbela harmonika in glasno petje vseh udeležencev, tudi sosedov, ki so se pridružili kasneje. Stekla je marsikatera solza sreče, saj Angele in Martina Podkrižnika kljub večnemu pomanjkanju sreča ni nikoli zapustila. Lojze Ojsteršek Bo kdaj kanalizacija služila svojemu namenu? Če nekaterim v Rečici ob Paki omeniš kanalizacijo, dobijo ošpice. Zakaj? Zato, ker zadeva še vedno ni izpeljana do konca. In komentar, ki ga "prilagajo"? "Je pač tako, da je bila to spet ena od predvolilnih zvijač. Ob izvolitvi pa je bilo potrebno cevi spraviti v zemljo, ne glede na to, čemu in kdaj bodo služile svojemu namenu. " Ker je letošnje leto skorajda že pri kraju, in ker bo prihodnje za nekatere spet čas predvolilnih aktivnosti, krajani v Rečici ob Paki upajo, da bo vsaj takrat kanalizacija to, kar bi že danes morala biti. Saj še ni zime!? Med tegobami, ki jih prinaša prihajajoče obdobje, sodi pluženje cest. Še sreča, da prve letošnje snežne padavine niso bile obilnejše, ker bi sicer v občini Šmartno ob Paki tudi zaradi neočiščenih cest udeleženci v cestnem prometu dobili ošpice. Koledarske zime še resda ni, vendar se snežne padavine na to ne ozirajo. Se pa v omenjeni občini očitno tisti, ki imajo na skrbi tudi tovrstne zadeve. O pluženju se namreč do sedaj sploh še niso pogovarjali. ČETRTEK, 5. decembra SLOVENIJA 1 10.40 Moj oče živi v Riu, 5/5 11.10 Pustolovčine in odkritja, 18/26 11.40 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.00 Made in Slovenia 15.50 Bitka za reko, dokum. oddaja 17.00 TV dnevniki 17.10 Delfi in prijatelji, 24/26 17.35 Divji konj, 2/4 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Miklavžev večer, prenos 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Šport 22.35 Poslovna borza 22.50 SOVA: sledi Umor, je napisala, 6/22 23.40 Ellen Cleghorne, 3/15 SLOVENIJA 2 10.15 Šolska tv 12.10 Nogomet, liga prvakov 14.55 Naslovnica, amer. film 16.35 Prevzetnost in pristranost, 6/6 17.25 SOVA, ponovitev sledi Umor, je napisala, 5/22 18.15 V slogi je moč, 1/50 18.40 Korenine slovenske lipe 19.00 Ellen Cleghorne, 3/15 19.30 Izzivalci, 9/16 20.00 Angel varuh moj, 2/13 20.45 TV portret 22.20 Parada plesa 23.10 Letni koncert Big Banda RTV Slovenija, 2. del 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. nan. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 M.A.S.H., ptn. nan. 13.00 Film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Družinski hlevček, nad. 21.00 Gorski zdravnik, nad. 22.00 M.A.S.H., nan. 22.30 Sedma sila, nan. 23.30 Tajna služba, nanizanka 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon. kanali 27 09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 10. dela nadaljevanke 10.20 EPP / Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM oddaja z ASTROLOGINJO Rožo Kačič 21.05 NE IGRAJ SE S HUDIČEM, akcijski film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 6. decembra SLOVENIJA 1 11.25 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.40 Pasje mesto 12.05 Nenavadni primer Sv. Miklavža, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.55 Pinchas Zukerman v Ljubljani, 1 .del 17.00 TV dnevniki 17.10 TOKTOK 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.35 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Rondo kviz 20.25 Planet IN 22.00 Forum 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA 23.20 SOVA: sledi Umor je napisala, 7/22 23.50 So leta minila, 17/20 00.20 Naj živi ljubezen, hongkonški film SLOVENIJA 2 11.05 Poslovna borza 11.15 Korenine slovenske lipe 11.35 TV portret 13.10 Parada plesa 14.00 Letni koncert Big Banda 14.50 Hidden agenda, ang. film 16.35 SOVA, pon. sledi Umor, je napisala, 6/22 17.25 So leta minila, 17/20 17.55 Koncerti za mlade 18.55 Vail: SP v alp.smuč. smuk (Ž), prenos 20.00 Umor 1. stopnje, 7/23 20.45 Sarafina, amer. film 22.20 Videošpon 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. nan. 12.00 Pop kviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. nan. 13.00 Roseanne, nan. 13.30 Film 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Urgenca, nan. 21.00 Dosjeji x, nan. 22.00 Film 23.30 Lovec na glave, nan. 00.30 24 ur, pon. 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev pogovora 10.45 EPP / Vabimo k ogledu 10.50 NE IGRAJ SE S HUDIČEM, ponovitev filma 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 AOTEAROA - 2. oddaja: DEŽELA KITAJSKIH KOSMULJ, dokumentarna oddaja 20.35 POLNOČNA PRIČA, film 22.05 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 7. decembra SLOVENIJA 1 09.15 Radovedni Taček 09.30 Jakec in čarobna lučka 09.40 O.J. 09.50 Pod klobukom 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Izobraževalna oddaja 11.20 Irena Grafenauer in Maria Graf 12.05 Svet dinozavrov 13.00 Poročila 13.05 Hugo, pon. 14.05 Policisti s srcem, 4/26 14.55 Zunanja zadeva, amer. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Boj za obstanek 18.00 4x4 18.30 Ozare 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Utrip 20.10 Jesenska Marjanca, 2. del 21.15 Za tv kamero 21.35 Cousteau ponovno odkriva svet, 1/12 22.35 TV dnevnik 3 22.45 Šport 23.05 SOVA: sledi Umor je napisala, 8/22 23.55 Večni sanjač, 24/25 00.20 Kozorog 1, amer. film SLOVENIJA 2 10.00 11.30 12.00 14.30 15.25 15.50 16.10 16.35 16.55 18.25 18.55 20.55 22.00 00.00 Planet IN Mostovi Slovenski utrinki Zgodovinska kitajska mesta Življenje v računski dobi, 1/13 Rondo kviz Izzivalci, 10/16 Podarim dobim Polzela: DP v košarki; SAVINJSKA POLZELA:SMELT OLIMPIJA, prenos Košarka NBA - action Vail: SP v alp.smuč. superveleslalom (Ž), prenos SP v alp. smuč. superveleslalom (M), prenos Alfred Nobel, Šved. film Sobotna noč 08.00 Mož pajek, risana serija 08.30 Junak akcije, mladinska serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Maska, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 10.30 Jama zlate vrtnice, mini serija 12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Kako je bil osvojen divji zahod, film 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Hokej, reportaža 16.30 Svet športa 17.30 Vesoljski bojevniki, nan. 18.30 Prijatelji, nan. 19.00 Varuška 19.30 24 ur 20.00 Pelikanovo poročilo, film 22.30 Teksaški mož postave, nan. 23.30 Črno ogrinjalo, film 01.30 24 ur, pon. 09.30 OTROŠKI MIS MAS, ponovitev 10.30 EPP/Vabimo k ogledu 10.35 AOTEAROA - 2. oddaja, ponovitev DEŽELA KITAJSKIH KOSMULJ, dokumentarna oddaja 11.05 POLNOČNA PRIČA, ponovitev filma 12.35 Videostrani 17.00 ŠKL-ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA 18.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 537. VTV MAGAZIN, 20.30 VENČEK NARODNIH, ponovitev 21.15 IME Ml JE QUICK, ponovitev 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 NAJ SPOT DNEVA 23.00 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 8. decembra SLOVENIJA 1 08.40 ŽIVŽAV 09.30 Sredi galaksije zavij levo 11.00 Profili narave, 2/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Slovenski ljudski plesi 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke, pon. 14.35 Nedeljska reportaža 15.05 Dlan v dlani 15.20 Film 17.00 TV dnevniki 17.10 Zavrtimo stare kolute 17.40 Po domače 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Pisave 22.15 TV dnevnik 3 22.30 Šport v nedeljo SLOVENIJA 2 08.10 09.25 09.55 10.40 11.10 sledi 12.00 13.55 14.30 15.30 16.30 17.30 19.30 20.00 20.55 22.00 00.45 Kekčeve ukane, slovenski film Videošpon TOKTOK 4x4 SOVA, pon. Umor je napisala, 7/22 Zunanja zadeva, amer. film SP v smuč. skokih, 120 m, posnetek iz Kuusama Odbojka PPZ (M), 2. krog Tenis: evrop.ekipno prvenstvo v dvorani, posnetek iz Otočca SP v smuč. skokih, 120 m Košarka NBA - ORLANDO MAGIC:L0S ANGELES LAKERS, posnetek Izzivalci, 11/16 Kraljica, 1/6 SP v alp.smuč. superveleslalom (M), prenos V teku časa, nemški film Novice iz sveta razvedrila 08.00 Pink Panter, risanka 08.30 Peter Pan, risanka 09.00 Kapitan Zed in Zee Zone 09.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Reboot, risanka 10.30 Detektiva in pol, nan. 11.00 Radovedna Nancy, nan. 11.30 Kuharske mojstrovine 12.00 Argument 12.30 Razprtije, nan. 13.30 Svet športa, ponovitev 14.30 Ninja želve 2, film 16.00 Teksaški mož postave 17.00 Zoya 18.00 Spomini, film 19.30 24 ur 20.00 Poročen z mafijo, film 22.00 Hokej 00.00 Na sever, nan. 01.00 24 ur, pon. 08.15 MLADI UPI, otroški zabavnoglasbeni program 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 09.40 536. VTV MAGAZIN, 10.00 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.50 EPP 10.55 537. VTV MAGAZIN, 11.20 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.50 ŽENSKE V DANAŠNJI DRUŽBI, ponovitev oddaje 12.50 VENČEK NARODNIH, ponovitev 13.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.10 VIDEOSTRANI 15.00 POT V AVONLEA, ponovitev 9. dela nadaljevanke 15.50 POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev oddaje 16.50 NE IGRAJ SE S HUDIČEM, ponovitev filma 18.20 POT V AVONLEA,- ponovitev 19.10 NAJ SPOT, ponovitev 20.10 NAJBOLJŠI SLOVENSKI CITRARJI V GRIŽAH, 1. del 20.30 HOROSKOP 20.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PONEDELJEK, 9. decembra SLOVENIJA 1 08.55 Martin Krpan 09.40 Zagorje *96 10.10 V teku časa, nemški film 13.00 Poročila 13.05 Novice iz sveta razvedrila 13.55 Utrip 14.10 Zrcalo tedna 14.25 Za tv kamero 14.45 Forum 15.05 Nedeljska reportaža 15.30 Intervju 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 10/13 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Lingo, tv igrica 19.20 Žrebanje3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Omizje 21.25 Roka ročka 22.15 Včeraj, danes, jutri 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Šport 22.55 Sova: sledi Umor, je napisala, 9/22 23.40 Noro zaljubljena, 18/25 SLOVENIJA 2 12.25 Izobraževalna oddaja 12.40 Reka upanja, 10/18 13.40 Jesenska Marjanca, 2. del 14.40 Sobotna noč 16.40 Šport v nedeljo 17.20 SOVA sledi Umor, je napisala, 8/22 18.00 Simpsonovi, 57/92. 18.30 Sedma steza 19.00 Noro zaljubljena, 18/25 19.25 Včeraj, danes, jutri 19.30 Izzivalci, 12/16 20.00 Konec velikih počitnic, 3/6 21.00 Izobraževalna oddaja 21.30 Osmi dan 22.00 Homo turisticus 22.30 Svet poroča 23.00 Brane Rončel izza odra 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Razprtije, pon. 12.00 POPkviz, pon. 12.30 Kuharske mojstrovine, pon. 13.00 Veterinarka, nad. 14.00 Zoya 15.00 Max Glick, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža,nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Kako poročiti milionarja, film 22.00 Športna scena 23.00 Sedma sila, nan. 00.00 Tajna služba, nan. 01.00 24 ur, pon. 01.30 POP 30, pon. [anali | 27 f 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.50 537. VTV MAGAZIN, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠKL - ponovitev oddaje 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 KAJ SLOVENIJA IZGUBLJA NA POTI V EVROPSKO UNIJO? iz produkcij drugih televizij 20.55 POT V AVONLEA, nadaljevanka 21.45 REGIONALNE NOVICE 21.50 NAJBOLJŠI SLOVENSKI CITRARJI V GRIŽAH, 2. del 22.10 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.45 HOROSKOP 22.50 TV IZLOŽBA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 10. decembra SLOVENIJA 1 10.35 Zlati prah 10.45 Bilo nas je pet, 1/6 11.45 Kekčeve ukane,slovenski film 13.00 Poročila 13.05 Lingo 14.25 Podobe narave, 2/13 14.50 Obzorja duha 15.20 Konec velikih počitnic, 3/6 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Skrivnosti sedme poti, 2/13 17.45 Jakec in čarobna lučka 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2 20.00 V žarišču 20.25 Dosje 21.15 Družina, 3/4 22.15 TV dnevnik 3 22.35 Šport 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova sledi V Frostovem slogu, 1/3 00.25 Davov svet, 20/25 SLOVENIJA 2 09.55 10.25 11.15 13.45 14.55 15.25 16.15 sledi 17.05 17.30 18.00 18.25 20.00 20.45 21.00 22.00 22.50 00.05 Osmi dan Boj za obstanek Krst pri Savici Zoom Pustolovščine in odkritja Angel, varuh moj, 2/13 SOVA, pon. Umor, je napisala, 9/22 V slogi je moč, 2/50 Prisluhnimo tišini Svet dinozavrov Polzela: košarka za evropski pokal, KOVINOTEHNA SAVINJSKA POLZELA:ASK, prenos Na robu, 1/7 Ob 50. letnici UNICEFA Studio city (ne)znani oder Ljubiti, posnetek predstave male drame SNG Ljubljana Studio city, ponovitev Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Santa Barbara, nad. Sedma sila,pon. POP kviz, pon. Grdi raček Kuhajmo skupaj, pon. Športna scena, pon. Zadeva Beiderbecke, nad. 1/4 POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Obalna straža, nan. POP kviz Cosby, nan. 24 ur Ograje našega mesta, nan. Newyorška policija, nan. M.A.S.H., nan. Sedma sila Tajna služba, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon. 09.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 22.30 23.30 00.30 01.00 09.30 KAJ SLOVENIJA IZGUBLJA NA POTI V EVROPSKO UNIJO? iz produkcij drugih televizij 10.15 EPP / Vabimo k-ogledu 10.20 POT V AVONLEA; ponovitev 11. dela nadaljevanke 11.05 NAJBOLJŠI SLOVENSKI CITRARJI V GRIŽAH, 2. del , ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 MINI 5, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP /VABIMO K OGLEDU 20.05 538. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 21.40 HOROSKOP 21.45 TV IZLOŽBA 21.50 NAJ SPOT DNEVA 21.55 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 11. decembra SLOVENIJA 1 09.25 Karaoke 10.25 Otroka gozdne jagode, 2/3 10.50 Roka ročka 11.40 Cousteau ponovno odkriva svet, 1/12 12.30 Maribor *96 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 13.35 Zgodbe iz školjke 14.45 Dlan v dlani 15.00 Omizje 16.20 Ljudje in zemlja 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 Po Sloveniji 18.30 Umetniki za svet 18.40 Risanka 18.50 Kolo sreče, tv igrica 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.00 V žarišču 20.25 La baule les pins, franc. film 22.10 TV dnevnik 3 22.30 Šport 22.45 Sova: sledi Umor, je napisala, 10/22 23.30 Caroline v velemestu, 7/24 SLOVENIJA 2 08.45 09.15 09.25 09.45 10.35 11.50 13.30 14.00 14.30 15.15 sledi 16.45 17.05 19.00 19.30 20.00 21.45 Prisluhnimo tišini Poslovna borza V žarišču (ne)znani oder Ljubiti, posnetek predstave Zeljna župa, franc. film Homo turisticus Svet poroča Umor 1. stopnje, 7/24 SOVA, pon. V frostovem slogu, 1/3 V slogi je moč, 3/50 Šolska TV Caroline v velemestu, 7/24 Izzivalci, 13/16 Ljubljana: košarka 10. krog v evropski ligi: SMELT OLIMPIJA:CROATIA, prenos SP v nordij. kombinaciji -■vr 09.00 Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, nad. 11.00 Sedma sila, pon. nan. 12.00 POPkviz, pon. 12.30 M.A.S.H., pon. 13.00 Argument 13.30 Newyorška policija, pon. nan. 14.30 Ograje našega mesta, pon. 15.30 POP 30 16.00 Mulci!, nan. 16.30 Santa Barbara, nad. 17.30 Obalna straža, nan. 18.30 POPkviz 19.00 Cosby, nan. 19.30 24 ur 20.00 Nekaj divjega, film 22.30 M.A.S.H., nan. 23.00 Obraz tedna 23.30 Sedma sila, nan. 00.30 Tajna služba, nan. 01.30 24 ur, pon. 02.00 POP 30, pon. I^kanall 27 46 52 SREDA, 11.12.96 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja /09.45 538.VTV MAGAZIN, ponovitev 10.05 EPP / Vabimo k ogledu 10.10 ŠPORTNI TOREK, ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP /VABIMO KOGLEDU 20.05 POT V AVONLEA, nadaljevanka 20.55 VIDEO TOP oddaja o ročk glasbi 21.55 GOST ODDAJE DOBRO JUTRO 22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenarocenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja Iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._ 5. decembra 1996 V0SC1UM1CE IZ DOMAČE DELAVNICE Dovolj časa je še, da se prepustimo ustvarjalnosti in letos izdelamo nekaj voščilnic sami. Otroci so nam lahko v veliko pomoč, pa še idej imajo v izobilju. Potrebujemo nekaj debelejšega papirja, tempera barvice, zlato kon-turno sredstvo za risanje na steklo, šablono (lahko jo izdelamo sami iz krompirja), čopič, škarje... Če na koncu pripišemo še lepo misel za naslovnika, bo voščilnica popolna. ZVEZDE IZ PAPIRJA Na šopek iz smrekovih vejic lahko obesimo zvezde iz papirja v eni ali več barvah. Za izdelavo zvezd potrebujemo kolaž papir, iz katerega izrečemo trikotnik z enakimi stranicami, ga preganemo po diagonalah in zgubamo, kot je razvidno iz slik. SVEČANI ZOBOTREBCI Iz FIMO mase (katero tanko razvaljamo) lahko s pomočjo modelčkov (npr. za piškote) izrežemo razne oblike. Te previdno nataknemo na zobotrebce ali palčke za ražnjiče in jih utrdimo v pečici na 130 stopinj - 20 minut. ir mi m JHLmvs pe ceue - lava 7 tel.: 063/452-300 popolna ponudba keramike svetovno priznanih proizvajalcev Zakaj ne bi izbrali za novoletno darilo spodnje perilo ? Parfumeria Grazia Tomšičeva 13 Velenje telefon: 063/852 7\ telefaks: 063/852 PARFUMERIJA DROGERIJA SPODNJE PERILO NARAVNI MATERIALI MODNINAKIT DARILNE KOŠARICE < v uzanje spodnjega perila! V DECEMBRU ODPRTO TUDI VSAKO SOBOTO OD 8.00 DO 19.00! NOVO - NOVO V VELENJU! ...yrP» Trgovina za otroke in bodoče mamice^ Ul A U f^tv Kersnikova 13, Velenje /ob Era Vis a Vis/" MIKLAVŽ, BOŽIČEK, DEDEK MRAZ! DARILA 2A VAŠE MALČKE IZBERITE PRI "igrače Lego, Barbi, Tomy, otroška oblačila, kozmetika in hrana. Ugodne cene in možnost nakupa na več čekov. Pričakujemo Vas vsak dan od:8-19.ure, sobota od 8. do 13. ure. POSLIKAN KOZAREC ZA ČAJNO SVEČKO Potrebujemo steklen kozarec, barve za slikanje na steklo, kon-turno pasto v zlati oziroma črni barvi in čajno svečko. Na papir narišemo željeni motiv. Papir zvi-jemo v kozarec in s konturno pasto prerišemo motiv na zunanjo stran kozarca. Ko se pasta posuši, motive po želji pobarvamo. Barvo za steklo utrdimo v pečici (30 minut na 120 stopinj). V kozarce namestimo čajne svečke in jih postavimo na okensko polico. Prižgana svečka bo lepo vidna skozi poslikano steklo. Tel.:069/75-020, 75-208 vabimo vas v goste - v terme lenda va, v "za vetje zdra vja vpruaznem naročju lipe" Dovolite, da Vas s panonsko gostoljubnostjo povabimo v mestece v osrčju goric, v pokrajini ob Muri. Tja, kjer se stikajo meje treh držav in kjer v slogi živijo ljudje treh dežel: Avstrije, Madžarske in Slovenije. Veselimo se vsakega gosta, ki ga lahko pozdravimo pri nas in z njim preživimo nekoliko lepih trenutkov. Verjamemo, da boste tudi Vi uživali v dobri kapljici lendavskih goric, prekmurski kulinariki in ob zvokih prijetne romske glasbe. V naravnem zdravilišču TERME LENDAVA Vas pričakujemo v prijetnem in sodobnem hotelu LIPA, ki pod eno streho ponuja kulinarične užitke ob glasbi, kopanje v bazenih, sprostitev v savni ali trimskem kabinetu ter kakovostne zdraviliške storitve, ki temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetna topla voda ni ie blagodejna kopel.ampak tudi naravno zdravilno sredstvo z;i p res zdravljenje revmatičnih in sklepni t \ tke termalne vode dopolnjuje tudi fizioterapija, ročna podvi lasaža ter parafinske obloge in kopeli. PREŽIVITE KOPANJE Eitness, savna, bat. "mma v terminih od 1. m MED P KI JATE I JI.. iLPOzmMl TB' ' rK •£ 1 . decembra in od 3. 1. ni-12 14 dni -20 %/ OKOJENCI ŠE Pop do 153.1997 /7 dni - 9 Jii 7 pol pen DODATN 5-dnevni BOŽIČNI PROGRAM ZE ZA 30.300 sit 5-dnevno SILVESTROVANJE 39.500 sit . ACER, EPSON, Hevvtett-Packard . Obiščite nas v NAJVEČJI TRGOVINI Z RAČUNALNIŠKO OPREMO V VELENJU! Ogledali in preizkusili boste lahko na desetine računalniških igric, računalnikov, tiskalnikov, pa igralnih palic in volanov, si obnovili zalogo barvil za tiskalnik itd. ipd. Pa cene? Računalnik Pentium lOOMhz že za 122.900 SIT, barvni tiskalniki od 36.900 SIT itd. Obiščite nas na DNEVU ODPRTIH VRAT 13.XII.1996 med 10 in 17 uro v Mladinskem centru v Rdeči dvorani! PRODAINI SALON RAČUNALNIŠKE OPREME TREND d.o.o. Efenfeova 61 63320 VELENJE Tel.: 063/ 851-610. FaX.: 063/ 856-794 ... in še in še! 14 ms vas PRAZNIČNI KAŽIPOT 5. decembra 1996 HOTELI PORTOROŽ MORJE PORTOROSE Na SLOVENSKO OBALO, dva koraka od doma, v PORTOROŽ, mestece na morju, mediteranska klima... v HOTEL RIVIERA (Hoteli Morje - hoteli s prisrčnostjo) v samem centru Portoroža PRIJAZNO VABLJENI NA BOŽIČNO PRAZNOVANJE V PORTOROŽU V HOTELU RIVIERA od 21» do 28. decembra Polpenzion le 38 DEM dnevno na osebo / minimalno bivanje 3 dni/ 25. decembra BOŽIČNI BRUNCH- toplo hladni buffet od 9. do 14. ure /20 DEM/ V ceno je vključeno: * pijača dobrodošlice * svečana večerja 24. decembra * plavanje v hotelskem bazenu z ogrevano morsko vodo * druženje v Klubu Morje - Happy hour popoldne * za otroke dopoldne druženje v Mini Klubu Morje * sprehodi v okolico * degustacije * vsak večer ples ob prijetni glasbi Informacije in rezervacije: -telefon :066/747-051 - fax: 066/747-239, 747-062 Preživite letos praznične dni v hotelu s prisrčnostjo - HOTELU RIVIERA PORTOROŽ! A m. AT VET\ rj^ovinV IVg mladosti 6, Velenje, tel.:861-440 TEHNICS, PHILIPS, GRUNDIG, SONYf PANASONIC, DAEWOO, KENWOOD 'vidtOREkoRdtRji že od 42.677 SiT dAljE *TV GnuNdiq, ekRAN 51 65.176 SiT *qUsbENi STolpi že od 59.990 SiT *RAdiokASEToFoNI 5.191 Sit ■HHHHl luiihilll KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. v Trg svobode 12, 3325 Soštonj telefon (063) 882 567, 882 626 telefax (063) 882 261 Poslovalnite: - Mesnica Šoštanj (za Kajuhovim domom ), tel: 882 527 - Mesnica in delikatesa Velenje ( Tomšičeva 10 b ),fel. 851 454 - Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu ), tel: 858 223 Vas vabijo v prazničnem decembru na UGODNE AKCIJSKE NAKUPE mesa in mesnih izdelkov ter kakovostnih vin za praznovanje! Srednja kmetijska šola Maribor Plemeniti dar vinske trte, obogaten z znanjem O svojih vinih pa nam je povedal: "Kakovost vin je odvisna od podnebja, pedološko-topografskih pogojev in načina kletarjenja. Dejavnik, ki omogoča tako kakovost vin, je predvsem tukajšnje podnebje z zadostno toploto v obdobju vegetacije, dokaj blagimi zimami in ustrezno razdelitvijo padavin v letu. Okus arome in cvetice so najvažnejši dejavniki pri kakovosti vina in ti žlahtni elementi se razvijejo do vrhunske kakovosti prav na sončni Kalvariji. Renski rizling je sorta, po kateri slovi naša šola, pri nas pa jo je pričel širiti prvi ravnatelj šole Hermann Goethe. V zadnjem času pa smo prepoznavni tudi po vinu Kalvarijčan, ki ga polnimo v litrske steklenice. V njem so v določenem razmerju sorte renski rizling, laški rizling, cliardonnay in rumeni muškat." Ker gre za kmetijsko šolo, nas je seveda zanimalo tudi, kako poteka proces pridelovanja vin, koliko v njem sodelujejo učenci. "Vprocesih pridelave, predelave, kletarjenja in stekleničenja sodelujejo učenci s svojimi profesorji, kijih v celotnem proizvodnem procesu strokovno usmerjajo. Zaposleni strokovnjaki so torej naši učitelji strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka. Rezultat tega so danes mnogi kmetje-vinogradniki, ki na vinskih razstavah dosegajo najvišja priznanja. Tudi naša šola se lahko pohvali z mnogimi priznanji, kijih podeljujejo vsako leto za najboljša vina." V tem predprazničnem času se vsi pripravljamo, da bomo nazdravili z nam najbližjimi z nečim, kar je dobro in kvalitetno. Vina Srednje kmetijske šole maribor to zagotovo so. zato nas je zanimalo tudi, koliko steklenic napolnijo in kaj je v njih. "Renski rizling je po kakovosti prva sorta za buteljčna vina. Polnimo še buteljke laškega rizlinga, muškatnega silvanca, muškat otonela, rumenega muškata in chardonnaya. Sola ima trenutno nekaj čez 20 ha vinogradov v polni rodnosti, v bližnji prihodnosti pa namerava še nekaj vinogradov obnoviti. Pred leti je šola dobila lastno polnilnico. Letna polnitev pa je odvisna od kvalitete in kvantitete pridelka." In kje lahko kupimo ta dobra vina, ki jih prepoznamo tudi po dobro oblikovani nalepki, na kateri je upodobljena šola z vinogradi v ozadju? "Naša vina prodajamo v naši lastni točilnici zraven šole, v Vinarski 18, zaužiti pa jih je moč tudi v uglednih restavracijah in gostilnah širom po Sloveniji." Ta vina pa imajo še eno pomembno prednost. Cene so izjemno ugodne. Da vas prepričamo, da je res tako, vam jih bomo izdali: cene buteljk so od 479 SIT za laški rizling in potem navzgor. Kalvarijčan v literski steklenici stane 380 SIT. Priznajte, da je ugodno. Zato vas v imenu Srednje kmetijske šole maribor vabimo v njihovo točilnico, da boste ob novem letu nazdravili ob dobri kapljici kvalitetnih vin izpod Kalvarije! Kalvarija in pod njo Srednja kmetijska šola Drugo leto bo minilo 125 let, odkar obstaja edina vinogradniško-sadjarska srednja šola v Sloveniji. To je Srednja kmetijska šola v Mariboru. O šoli in njeni dejavnosti smo se pogovarjali z v.d. ravnateljem šole Tonetom Krajncem, dipl. ing., ki je ravnatelj od 30. avgusta letos. Pred tem pa je bil profesor na omenjeni šoli. Ni namreč ravno običajno, da srednja kmetijska šola sama prideluje grozdje in iz njega kvalitetna vina, pa čeprav je šola tako "stara" kot je ta. Zato nas je zanimalo, kakšna je zgodovina šole in pridelovanja vin na njej: "Srednja kmetijska šola Maribor deluje v prostoru, ki je za našo mlado državo pomembno kmetijsko področje, še posebej na področju sadjarstva in vinogradništva. Je najstarejša kmetijska šola v Sloveniji, na njenih temeljih in izhodiščih pa gradimo in bomo gradili tudi v prihodnje sodobno kmetijsko šolo. Skozi vsa leta delovanja se naša šola potrjuje s kvaliteto svojega dela. Dokaz zato so naši bivši učenci, ki s svojim delom širom po Sloveniji in tujini potrjujejo z znanje, pridobljeno na naši šoli. Upravičena je trditev, da je šola matica slovenskega kmetijskega šolstva. Izobražujemo v štiriletnem programu za poklic kmetijski tehnik in smo edina šola v Sloveniji, ki izobražuje v triletnem programu za poklic sadjar-vinogradnik. Dijaki naše šole so iz vse Slovenije, tisti iz oddaljenih krajev pa so nastanjeni v dijaških domovih. Tako kot je stara šola, je stara tudi pridelava vin na Kalvariji, ki jo obdelujejo in negujejo dijaki naše šole s svojimi profesorji, ter na ta način pridobivajo potrebno praktično znanje iz vinogradništva," smo izvedeli. Ravnatelj Tone Krajnc PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA TF.L.:852-805 CENTER TEL. :861-070 Ce prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas,d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka MT CENTER, najkasneje do ponedeljka, 23. decembra. 1. nagrada:PRAZNIČNA KOŠARICA 2. nagrada:TRENERKA 3. nagrada:PRAZNIČNA TORTA V decembru Vas prijazno vabimo v naše bogato založene poslovalnice. ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! Rudar - SCT Olimpija 2 : 4 (0 : 3) Samo šesti Brez Žitnika, Stankoviča, Deme, Ekmečiča... Moštvo Rudarja bo doživelo kar nekaj igralskih spremeb. V nedeljo, pred začetkom srečanja, se je direktor kluba Martin Stelner v imenu vseh poslovil od Samirja Balagiča in Zorana Pavloviča, ki bosta konec januarja oblekla vojaško suknjo. Vseeno v klubu pričakujejo, da bosta spomladi igrala, saj bosta opravila večino priprav. Direktor slovenskih nogometnih reprezentanc dr. Braneta Elsneija jim je že zagotovil, da bo to vprašanje uredil z vojaškimi oblastmi. Medtem so sklenili pogodbo že s 25-letnim Albancem Erionom Mehillijem (v nedeljo je že igral) in 20-letnim dosedanjim igralcem trboveljskega Rudarja Edijem Borštnerjem. Ker bo Goran Stankovič najverjetneje odšel, se bo iz Drave vrnil vratar Bojan Jovanovič. Klub naj bi zapustili še Gjergji Dema, Jani Žilnik in tudi Ismet Ekmečič. Dobili pa naj bi najmanj še enaga igralca - napadalca. Ali bo to Slavko Komar, bo odvisno predvsem od njega samega, če ne bo predrag. Morda pa bo to Čerimovič ali Agič (oba Korotan), ki sta prav tako na spisku Rudarjevih želja? Kazalo je, da se bo ponovil deveti prvenstveni krog, ko so nogometaši Maribor Branika potopili rudarje na igrišču ob jezeru in jih z zmago 6 : 1 postavili-na stvarna tla. Tedaj so v šestnajstih minutah Velenjčani prejeli pet zadetkov. V nedeljskem zadnjem prvenstvenem krogu jesenskega dela prvenstva so bili tudi Ljubljančani na dobri poti, da potolčejo ta neslavni rekord vijoličastih. V 23. minuti so z zadetki Ačimoviča (10.), Kržišnika (22.) in Dostija (23.) vodili že s 3 :0. Očitno je bilo tudi v nedeljo v glavah domačih nogometašev nekaj narobe, podobno kot na že omenjeni srečanju z Bo Jarc odšel? Nezadovoljen z doseženim šestim mestom je trener Borut Jarc na novinarski konferenci po končani tekmi med drugim dejal: "Če vodilni v klubu ne bodo spoznali, da se moramo dobro okrepiti, toda ne le z enim igralcem, bom resno razmislil, ali bom še ostal v Radarju ali ne." ekipo Bojana Prašnikarja in s Publikumom, s katerim so prav tako doživeli boleč poraz pred svojo tribuno. Nima pomena razglabljati, zakaj so igrali v prvih dvajsetih, petindvajsetih minutah kot baletke, zaspano in dovolili nasprotniku, da se je v njihovem šestnajstmetrskem prostoru sprehajal , kot je želel. Dejstvo je, da morajo igralci sami s sabo razščiti, saj so pravi poklicni nogometaši, pa se zdi, da nekateri v prvem delu včasih niso igrali nič bolje, kot so igrali tedaj, kot so pred sabo imeli oznako - amater. Da pa lahko igrajo, so pokazali v nadaljevanju, ko so v devetnajstih minutah igre dosegli dva zadetka. Strelca sta bila Hribar (47) in Pavlovič (64) in znova popeljali gledalce v upanje, da bodo morda le osvojili točko, ki bi jim prinesla četrto mesto, ob morebitini zmagi pa bi bili zaradni ugodnega razpleta zanje v Ajdovščini celo tretji. Toda preobrata vendarle ni bilo. Ponovila se je slika s srečanja s Korotanom. Tedaj je sodnik zaradi namernega udarca nasprotnikovega igralca poslal z igrišča Ekmečiča, ki bo najverjetneje kazen petih tekem neigranja odslužil v kakšnem drugem klubu, v nedeljo pa je moral v 70. minuti z igrišča Ivica Pešič. Zal, spornega trenutka nismo videli. Mnogi so menili, tudi trener Borut Jarc, da prekšrka za izključitev ni bilo. Četudi je sodnik morda nasedel gostujočemu igralcu Damjanu Gajserju, domači v Pešičevi izključitvi ne morejo iskati razloga za poraz, kajti na tekmi se je treba boriti, predvsem pa igrati, vseh deveset minut in ne le takrat, ko jim je voda že stekla v grlo. Po tej izključitvi je Olimpinja spet prevladala na igrišču. V 78. minuti, ko je Benedejčič dosegel še četrti zadetek za goste, je bilo konec sanj o četrtem mestu, seveda tudi o tretjem. Rudar: Dabanovič, Silo, Ratkovič, Balagič, Hudarin (Mujanovič), Pešič, Mehilli (Žilnik), Javornik (Purg), Vidovič, Hribar, Pavlovič. Vrstni red: 1. Primorje 37, 2. Maribor Branik 35, 3. Hit Gorica 27, 4. Publikum 26 (+6), 5. SCT Olimpija 26 (+4), 6. Rudar 26 (-1), 7. Mura 23, 8. AS Beltinci 18, 9. Korotan 17, 10. Koper 12. Prvenstvo bodo nadaljevali 2. marca. VOS Rokomet •••••••••••••••• V soboto lokalni derbi Zaradi nastopa v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu na Japonskem bodo v prvi rokometni ligi zadnji jesenski krog odigrali šele v soboto. Med najzanimivejšimi bo gotovo srečanje v Velenju, kjer bo domače Gorenje gostilo vodilno in doslej še nepremagano Pivovarno Laško. Tekma v Rdeči dvorani bo ob 19. uri, sploh pa bo sobotno popoldne v tej dvorani rokometno. Popoldne ob 15. uri bo kadetska tekma s Slovenj Gradcem, nato pa prvenstveno srečanje 1.B lige med drugo ekipo Gorenja in Pomurko, srečanje bodo pričeli ob 17. uri. Rekord kadetov Mladi igralci Gorenja - kadeti - so pred nedavnim dosegli rekordno klubsko zmago. Vrstnike iz Vuzenice so namreč premagali kar s 76:2. vos Šoštanj Topolšica - Črnuče 3:0 Tudi mlajši so se izkazali Odbojkarji Šoštanja Topolšice so bili uspešni tudi v 11. krogu l.B državne lige in zabeležili še enajsto zmago. Gostili so trenutno zadnje Črnuče in gladko zmagali s 3:0 (6,4,7). Razveseljivo je, daje trener Darko Menih v drugem in tretjem setu dal priložnost tudi mlajšim igralcem, ki so brez težav premagali tokrat slabšega nasprotnika. V 12. krogu bodo igralci Šoštanja Topolšice v soboto gostovali v Žirovnici. ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar. Elektra - Ekipa Janče 58:66 Po zmagi poraz V sobotnem prvenstvenem krogu so košarkarji Elektre znova klonili v domači dvorani. Gostili so Ekipo Janče, ki deli prvo mesto na lestvici in bili vso srečanje dober nasprotnik. Po prvem polčasu je bil izid 30:30, domači so vse do šest minut pred koncem vodili, v zadnjih minutah pa so bili boljši gostje in si zagotovili zmago. V soboto bodo gostovali pri Plimi v Preboldu. Strelci za Elektro: Štahl 10, Pečovnik 10, Brinovšek 9, Goltnik 8, Glinšek 7, Kovačevič 6, Maličevič 5 in Divjak 3. Šolska košarkarska liga (Pre)visoke zmage V šaleško-koroški košarkarski ligi za osnovne šole so odigrali 6. krog in znova je bilo nekaj zmag z zelo visoko razliko. OŠ Koroški jeklarji-OŠ Slovenj Gradec 71:42, OŠ Biba Roeck-OŠ Gorica 17:111, OŠ Mislinja-OŠ Livada 28:124. Šahovske novice Prejšnji četrtek seje na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠSD za leto 1996 zbralo 19 tekmovalcev. Odigrali so 7 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2 x 15 minut. Vrstni red: 1. Boris Brešar (6 točk), 2. Drago Kristan (5.5), 3. Andrej Novak (5), 4. Emil Virant (5) itd. ŠŠD je organiziralo v petek, 22. novembra 1996, občinsko posamezno prvenstvo za osnovnošolce. Pri deklicah je zmagala Dušica Djukič (OŠ ŠALEK), za njo pa sta se uvrstili sestri Anja in Urška Dižovnik (LIVADA). V najštevilčnejši skupini, dečki do 12 let, je prepričljivo zmagal Igor Topič (LIVADA), ki je premagal vse svoje nasprotnike. Drugo mesto je osvojil Peter Lendero (LIVADA), tretje pa Janez Konovšek (KAJUH). Pri starejših, fantje nad 12 let, so zbrali enako število točk: 1. Predrag Djukič (SALEK), 2. Sašo Brusnjak (KAJUH) in 3. Klemen Medved (LIVADA), zato je o vrstnem redu odločil medsebojni rezultat. Danes, v četrtek, 5. decembra 1996, ob 17. uri, v prostorih ŠŠD, je na sporedu mesečni turnir s tempom 2x5 minut. Andrej Novak Karate Očko - srebro za Slovenijo! Konec tedna je bilo v Nuernbergu v Nemčiji veliko mednarodno tekmovanje državnih reprezentanc "Bawaria open 96". Za barve slovenske državne reprezentance je nastopil tudi član Karate kluba Velenje Marko Očko. S svojimi odličnimi nastopi je osvojil 2. mesto v kategoriji dečki do 12 let, s tem pa srebro Sloveniji. Posebej vesel te uvrstitve je tudi njegov trener, saj je s tem poplačan njegov dolgoletni trud, da iz mladih fantov stori nekaj velikega, družbi pomembnega. V Kuzmi na tromeji Slovenija-Avstrija-Hrvaška je bil tradicionalni "Pokal tromejnik". kjer sta zasedla 5. mesto pri mladincih Boštjan Jelen v Katah tn Andrcj Blaj v Športnih bojih. Sabljanje Nadaljujejo uspehe Minulo soboto je bil v Ljubljani spominski turnir Rudolfa Cvetka v floretu, na katerem je nastopilo 53 članov in 21 članic iz Avstrije, Slovaške, Italije, Hrvaške in Slovenije. Po izenačenih borbah se je med 16 najboljših uvrstilo tudi pet Slovencev, med njimi tudi Velenjčan Rok Bezlaj. Uvrstitve velenjskih predstavnikov: 15. Rok Bezlaj, 26. Gregor Uranjek, 27. Jure Uranjek, 30. Gregor Gorjan, 35. Lenart Jerabek, 36. Jure Meh. Med članicami sta velenjski kadetinji Barbara Kapfer in Monika Kralj osvojili 10. in 17. mesto. hj Kegljanje Na petem mestu Z 9. krogom so jesenski del prvenstva sklenili tudi kegljači in kegljačice Šoštanja. Moški so prvi del sklenili z nepotrebnim porazom v Žalcu. Šoštanjčani so imeli zmago že v rokah, saj so vodili s 3:1 in s kar 130 keglji razlike. Zal je bilo to tudi vse, saj je zadnji domači par vztrajno zmanjševal razliko in na koncu zagotovil zmago domačinom s 5:3 ali 5029:4977. ŠOŠTANJ: L. Fidej 823 (0), Hasičič 883 (1), S. Fidej 876 (1), Kramer 819 (1), Glavič 802 (0), Križovnik 774 (0). Po jesenskem delu je na vrhu ekipa Konjic s 14 točkami, Fužinar jih ima 13, Litija 12, Dravograd 11, Šoštanj na petem mestu pa 10. Pomladanski del prvenstva bodo pričeli januarja, odmor pa bodo izkoristili z igranjem na turnirjih, čakajo pa jih tudi kvalifikacije za posamično državno prvenstvo. Povsem drugače so jesenski del sklenila dekleta. Na dvosteznem igrišču v Ajdovščini, mimogrede - tekma je trajala kar šest ur in pol, so nepričakovano s 5:3 premagala favorizirano ekipo Gorica Tekstina. Domačinkam tudi pomoč pristranskih sodnikov ni pomagala in gostje so slavile z 11 keglji razlike, 2341:2333. ŠOŠTANJ: Prelog 402 (1), Mihaljev 384 (0), Lozič 385 (1), Lesnik 398 (0), Hojan 377 (0) in Podbrežnik 395 (1). Šoštanjčanke bodo z 9 točkami prezimile na odličnem 5. mestu, kar je presenetljivo visoko, za nameček pa bi lahko bila celo višja, če ne bi na domačem kegljišču gostjam prepoceni prepuščale točk. L.F. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE LJUBUA121. TEL.: 831 -109 OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE. DEL. ČAS' VSAKDAN OD 13. DO 18. URE. VLJUDNO VABUENI! PO NA RIME —OB IML^ kA Squash Petra 17. v Španiji Konec minulega tedna je najboljša slovenska igralka squasha Petra Vihar v španskem mestu Santiago de Compostella nastopila na turnirju državnih članskih prvakinj iz vse Evrope. Spet je bila s 17 leti daleč najmlajša udeleženka v konkurenci večinoma profesionalnih igralk, kljub temu pa s 17. mestom ni izpolnila lastnih pričakovanj. Po nerazumljivo dolgi in naporni poti je v 1. krogu utrujena tesno z 2:3 izgubila s Portugalsko prvakinjo, v 2. krogu po hudem boju s favorizirano prvakinjo Irske prav tako z 2:3, na koncu pa je gladko premagala prvakinjo Češke. Temu je treba dodati, da so Petro kot prvo igralko iz držav vzhodne Evrope sprejeli v svetovno teniško zvezo (Women's International Squash Player Association). Plavanje Tina trikratna prvakinja V Ljubljani je bilo preteklo soboto in nedeljo zimsko državno šprintersko prvenstvo. Najboljši šprinterji, 420 iz 15 slovenskih klubov, so se potegovali za naslove državnih prvakov v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Izreden uspeh je dosegla Tina Pandža, ki je med deklicami osvojila kar 3 zlate kolajne, v četrtem nastopu na 50 metrov hrbtno paje bila z najboljšim rezultatom žal diskvalificirana, zelo dobre so bile tudi ostale deklice, saj so bile med osmimi finalistkami na 100 metrov mešano kar štiri iz Velenja. Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29,52,6. Teja Tomažič 31,71, 8. Maja Sovinek 32,55,10. Nina Sovinek 32,65; 50 m prsno: 5. Nina Sovinek 40,67; 50 m delfin: 1. Tina Pandža 33,26, 8. Nina Sovinek 36,54,10. Teja Tomažič 37,87; 50 m hrbtno: 5. Maja Sovinek 37,45, 9. Nina Kugonič 39,63; 100 m mešano: 1. Tina Pandža 1:15,08,6. Nina Sovinek 1:22,66, 7. Maja Sovinek 1:22,77, 8. Teja Tomažič 1:25,88; dečki - 50 m prsno: 7. Domen Velički 36,98; 100 m mešano: 10. Jernej Ocepek 1:12,99; kadeti - 50 m prosto: 10. Bojan Knez 27,06; mladinke - 50 m prsno: 5. Mateja Udovičič 37,23; 50 m delfin: 10. Mateja Udovičič 33,71. Marko Primožič Strelski šport Simonu zmaga in norma Na prvem strelskem pozivnem turnirju v Ljubljani so uspešno nastopili štirje predstavniki velenjskega Mroža. Pri članih se je med pištoljarji posebej izkazal Simon Veternik. S 574 krogi v predtekmovanju je izpolnil normo za nastope na mednarodnih tekmovanjih, najboljši pa je bil tudi v finalnem nastopu osmih najboljših strelcev s pištolo. Med osmerico najboljših se je uvrstil tudi Boris Klančnik in zasedel šesto mesto. Normo za mednarodne nastope je dosegel tudi Konjičan Ljubic. Mladinke in članice so s pištolo nastopile v enotni konkurenci, velenjska mladinka je v finalu osvojila osmo mesto, samo v mladinski konkurenci pa bi bila najboljša. F.Ž. Tekači Gorenja v Avstriji Na j mlajši odlič n i V rudarskem kraju Baernbach blizu Gradca v Avstriji je bil v nedeljo 12. advetni tek, ki se ga je udeležilo več slovenskih tekačev, med njimi tudi maratonska skupina Gorenja. Organizatorji so pripravili teke za vse starostne kategorije, od otroških na 1000 ter za člane in veterane na 5000 metrov. Za Gorenje je tokrat ponovno uspešno nastopil 6-letni Mihael Štefl in letos četrtič stopil na zmagovalne stopničke in zbirki treh pokalov za tretja mesta je dodal še pokal za drugo. Se bolj uspešna je bila Zala Miklavc, ki si je z imenitno zmago pritekla svoj prvi pokal. hj Namizni tenis Dobri nastopi Igralci velenjske ERE so minuli vikend uspešno nastopili na različnih tekmovanjih. Najmlajši so sklenili tekmovanje v ligi mladih in po jesenskem delu so Gregor in Andrej Jus, Matevž Žgank in Luka Sotler zasedli 2. mesto. Mladinci Damijan Vodušek, Bogdan Simončič in Luka Sever so na kvalifikacijskem turnirju v Zalogu osvojili 2. mesto in se uvrstili v finalni del državnega prvenstva, ki bo januarja v Murski Soboti. Člani in veterani so nastopili na spominskem turnirju v Gornji Radgoni, najboljši pa je bil Spasoje Tešanovič, ki je bil pri veteranih tretji. Mali nogomet Prvenstvo Sportklubu V soboto in nedeljo je bilo v Rdeči dvorani odprto prvenstvo Velenja v malem nogometu, na katerem je nastopilo 18 ekip. Po sobotnem predtekmovanju je bil v nedeljo na vrsti sklepni del. Za 3. mesto je ekipa Gostišče pri Orehu (Velenje) premagala ITT iz Oplotnice, v finalnem srečanju za prvo mesto pa je velenjski Sportklub premagal ekipo Vološki voli iz Smartnega ob Dreti. Najboljši igralec, strelec in vratar so bili Boris Tomažič, Robi Kotnik in Viki Hrast, vsi člani Sportkluba. 14. mednarodni turnir Sportklub Velenje bo od 13. do 15. decembra v velenjski Rdeči dvorani izvedel 14. mednarodni turnir v malem nogometu. Prijavnino 15.000 tolarjev je treba poravnati do žrebanja ali najkasneje na žrebanju samem, ki bo v prostorih kluba nad Karaka barom že jutri, v petek, 6. decembra, ob 16. uri. Nagrada za najboljšo ekipo je 200.000 tolarjev, nagrajeni bodo tudi najboljši igralec, strelec in vratar, istočasno pa bosta tudi veteranski (nad 35 let) in ženski turnir. Informacije na telefon: (063) 852-429. 5. decembra 1996 MODRO [Mm KRONIKA NAS i AS 17 POLICIJSKA POSTAJA ■HnB Mrs ' ■■ ■ VELENJE Zgorel Pontiac V noči na nedeljo, 1. decembra, je neznanec vlomil v trafiko Irena na avtobusni postaji v Velenju. Ukradel je 200 zavojčkov cigaret različnih proizvajalcev in nekaj sladkarij. Irena J. je oškodovana za 48.000 tolajev. a V ponedeljek, 2. decembra, nekaj po 19. uri je med vožnjo po magistralni cesti Arja vas - Velenje, v kraju Črnova, zgorelo kombinirano vozilo znamke Pontiac. Voznik Branko C. iz Velenjaje ob pomoči mimovozečih voznikov požar poskušal pogasiti, vendar mu to ni uspelo. Na pomoč so prišli poklicni gasilci iz Celja in gasilci iz Vinske Gore, kljub temu pa je ogenj vozilo popolnoma uničil. Nemi telefoni v Rečici V soboto, 30. novembra, okoli 15. ure je Franjo V. iz Letuša pri izvajanju zemeljskih del v Rečici ob Paki z rovokopačem pretrgal telefonski kabel. Zaradi tega so pri 400 naročnikih ostali telefoni nemi. Za koliko je oškodovan Telekom - PE Celje, še ni znano. Nesrečna padca učenca in delavca V četrtek, 28. novembra, okoli 13. ure, se je na terasi osnovne šole Gustava Šiliha v Velenju pri igri poškodoval učenec 11-letni Matej iz Velenja. Veselje s prvim snegom gaje privedlo na teraso, od koder je s snežnimi kepami obmetaval sošolce, pri tem pa je izgubil ravnotežje in preko ograje omahnil 3,5 metra globoko na asfaltna tla. Pri padcu se je huje poškodoval in so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. V petek, 29. novembra, ob 11.30 pa seje na gradbišču zgradbe aFininga v Velenju na Trgu mladosti zgodila delovna nesreča. Delavec Vegrada, 40-letni Drago B. iz Šaleka, je delal na delovnem odru na višini okoli 7 metrov. Med delom mu je spodrsnilo in omahnil je na tla. Pri padcu se je hudo poškodoval. Na Trgu mladosti roparji V sredo, 27. novembra, nekaj minut pred 22. uro, so na Trgu mladosti v Velenju štirje neznanci, med njimi je bila ženska, napadli 39-letnega Velenjčana Branka P. Od njega so zahtevali denar, ker pa jim ga sam ni izročil, mu je eden od neznancev segel v žep bunde in mu vzel 4.500 tolarjev. Takoj za tem so se razbežali, njihova identiteta pa policistom zaenkrat še ni znana. Slabše za storilce pa seje končal drugi rop, storjen prav tako na Trgu mladosti v soboto, 30. novembra, okoli 4.30. Trije so napadli Gorana Š., ga pretepli in mu vzeli zlati uhan, zlato verižico in kapo ter ga oškodovali za okoli 45.000 tolarjev. Policisti Policijske postaje Velenje in kriminalisti UKS Celje so še istega dne izsledili vse tri osumljence, 18-letnega Sabrijo M., 19-letnega Asmirja T in 19-letnega Osmana F., ki imajo status begunca, začasno pa stanujejo v Velenju. Osumljencem so ukradene predmete zasegli in jih vrnili oškodovancu. Ribiška koča spet na udaru V noči na četrtek, 28. novembra, je neznani storilec vlomil v prostore Ribiške koče v Cankarjevi ulici v Šoštanju. Izpod točilnega pulta je odtujil večjo količino cigaret različnih znamk in najemnico Zlatko L. oškodoval za približno 17.000 tolarjev. Vlomilci pijejo in kadijo Neznani storilec je v noči na petek, 29. novembra, vlomil v trgovino Era Market na Efenkovi cesti v Velenju. Iz trgovine je odnesel večjo količino različnih cigaret, 4 kilograme kave in 10 steklenic različnih žganih pijač. Podjetje Era je oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. WM ICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Požar na delovnem stroju V soboto, 30. novembra, okoli 14.10 je izbruhnil požar na računalniško vodenem delovnem stroju za injekcijsko brizganje plastike v obratu Plastika v MGA Nazarje. Ogenj je z gasilnim aparatom pogasil delavec. V požaru je nastalo za okoli 1.000.000 tolarjev gmotne škode. Do požara je najverjetneje prišlo zaradi tehnične okvare, tuja krivda je izključena. Vlomilec se ni dosti mučil V nedeljo, 1. decembra, med 4. in 13. uro, je neznanec "obiskal" odklenjeno garažo v Lučah ob Savinji. Iz odklenjenega avtomobila je odnesel avtoradiokasetofon, CD player in 6 različnih zgoščenk. Franjo K. je oškodovan za okoli 60.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Tat uporabil vlečno vozilo V noči na sredo, 27. novembra, je nekdo z delovišča avtoceste v Gotovljah ukradel večjo vodno črpalko z dieselskim motorjem. Črpalka je težka več kot 600 kilogramov in je na kolesih, zato je moral tat, ki jo je odpeljal, najbrž uporabiti vlečno vozilo. Lastnik italijansko podjetje Pontello Tirrena je oškodovano za okoli 1.186.000 tolarjev. S tovornjaka snel rezervno kolo V sredo, 27. novembra, je neznanec s priklonega vozila parkiranega pred blagovnico Šempeter odmontiral in odtujil rezervno kolo skupaj s pnevmatiko. Z dejanjem je Alojz K. oškodovan za približno 100.000 tolaijev. Sredi dneva vlomil v stanovanje Vlomilci postajajo vse bolj predrzni. V sredo, 27. novembra, je eden takšnih sredi belega dne vlomil v stanovanje na Aškerčevi cesti v Žalcu. Po temeljitem pregledu stanovanja je odnesel nekaj gotovine in dve okrasni pištoli ter lastnika Tomaža B. oškodoval za dobrih 12.000 tolarjev. KC SLOVENJ GRADEC Poneverba v radeljskem Prodoru Urad kriminalistične službe UNZ Slovenj Gradec je okrožnemu državnemu tožilstvu ovadil odgovorne osebe družbe Prodor, zavarovalne agencije d.o.o. iz Radelj ob Dravi. Utemeljeno jih sumijo storitve kaznivega dejanja poneverbe. Direktor družbe A.D., družbenik S.D. in zastopnik VG. so v letih Pokanje petard je nasilje nad ljudmi Previdno s petardami bodo H ■ policisti HH Začenja se za ene najbolj vesel mesec v tem letu, za druge pa mesec, ki se ga bojijo zaradi pokanja petard in drugih pirotehničnih izdelkov, brez česar, vsaj za ene, ne gre v nobeno novo leto. Posameznikom je to v zabavo, ne razmišljajo pa o tem, da za večino drugih ljudi pokanje petard ne predstavlja nič smešnega, ampak ga jemljejo kot svojevrstno nasilje na ljudmi. Uporaba pirotehničnih izdelkov predstavlja tudi objektivno nevarnost za ljudi in premoženje, kot so v obvestilu za javnost zapisali v Uradu načelnika Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec. Veliko je primerov, ko so osebe ostale brez prstov na H rokah, s poškodbami oči, z opeklinami in podobnimi poškodbami. Policisti na območju Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec, najbrž pa tudi Celje in še kje, bodo v okviru zakonskih možnosti storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo ljudem zagotovili nemoteno delo in počitek. Zoper tiste, ki bodo metali petarde in druge pirotehnične izdelke bodo ukrepali na podlagi zakona o prekrških zoper javni red in mir ter kršitelje predlagali v postopek pri sodnikih za prekrške; nadzirali bodo kraje, kjer take izdelke prodajajo in zoper tiste, ki za prodajo nimajo ustreznega dovoljenja, ukrepali. Opozarjajo tudi, da otrokom ■H uporaba pirotehničnih izdelkov ni dovoljena, in da bodo za prekrške, ki jih bodo storili otroci, ukrepali zoper starše oziroma zakonite zastopnike. Zavedati pa se je treba, pravijo na UNZ Slovenj Gradec, da policija temu problemu ne bo kos sama. Predvsem starši, vzgojitelji in učitelji lahko z opozarjanjem otrok na nevarnost in škodljive posledice takega početja ter z lastnim zgledom pripomorejo, da do tovrstnih prekrškov zoper javni red in mir ne bo prihajalo, da ne bo povzročena gmotna škoda, predvsem pa, da ne bo nepotrebnih telesnih poškodb. mkp 1994 in 1995 v imenu Zavarovalne družbe Adriatic, d.d., in na njenih obrazcih sklepali vse vrste zavarovanj. Denar od premij so si protipravno prilaščali, saj ga niso odvajali Zavarovalni družbi Adriatic, d.d., kar bi skladno s pogodbo morali. Zavarovalno sdružbo Adriatic, d.d., Koper so oškodovali za 2.679.980 tolarjev. 107,8 MHz FM 88,9 MHz FM NOVA VOZILA - DARILO 00 1200 DEM pri PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15,3320 Velenje tel./fax: 063/861-570 Škoda Felicija LX Škoda Felicija LXI Škoda Felicija LXI DO Škoda Felicija LX 1,6 Škoda Felic. LX 1,9 D MET. Škoda Felicija Combi LXI Škoda Felic. Combi LXI DO Škoda Felicija Combi GLXI Škoda Felicija Pick Up 1.320.000 SIT 1.353.000 SIT 1.402.000 SIT 1.544.000 SIT 1.731.523 SIT 1.527.000 SIT 1.584.000 SIT 1.708.000 SIT 1.230.000 SIT 1.263.000 SIT 1.312.000 SIT 1.453.996 SIT 1.641.523 SIT 1.437.000 SIT 1.494.000 SIT 1.598.000 SIT 1.267.250 SIT 1.346.000 SIT Možnost nakupa po sistemu staro za novo ali na kredit do 5 let - D + 2% letno! VLJUDNO VABLJENI/ KOVINOTEHNA KOVINOTEHNA Mednarodno trgovsko podjetje d.d. Celje Sestavljamo delovni kolektiv, ki bo delal v našem novem prodajnem centru, ki ga bomo odprli sredi februarja 1997 v okviru nakupovalnega centra v Velenju. Kovinotehna d.d. združuje mlad, kreativen in sposoben kolektiv z jasno začrtanimi cilji, ki obetajo boljši jutri. Od vas pričakujemo znanje, sposobnost in veselje do trgovskega poklica. PRIDRUŽITE SE NAM! Objavljamo naslednja prosta mesta: 1. VODJA PRODAJNEGA CENTRA II. 2. VSEBINSKI KOORDINATOR AOP 3. OBRAČUNSKI REFERENT 4. BLAGAJNIK 5. BLAGOVNI MANIPULANT Delavci morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje-. Podi.: - VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri - 3 leto delovnih izkušenj na vsebinsko sorodnih delovnih mestih v trgovini - sposobnost vodenja in organiziranja poslovnega procesa - 6-mesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za nedolofen čas, s 6-mesefnim poskusnim delom. Pod 2.: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko komercialne smeri - 2 leti delovnih izkušenj na področju maloprodajnega poslovanja v povezavi z računovodstvom, financami - znanje in izkušnje iz računalništva Pod 3.: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri -1 leto ustreznih delovnih izkušenj v maloprodajni dejavnosti Pod 4.: - IV. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri - 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Pod 5.: - III. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri -izpit za voznika viličarja - 9 mesecev delovnih izkušenj Za delovna mesta pod 2. do 5. bomo delovno razmerje sklenili za določen čos za čos 6. mesecev, kasneje možnost zaposlitve zo nedoločen čas. V prodajnem centru odpiramo naslednje oddelke: - Instalacije (vodovod, toplovod, elektro) - Kovinsko finalni proizvodi (orodja, vijaki, okovja...) - Široka potrošnja (steklo, porcelan, keramika, galanterija, mali gospodinjski aparati...) - Kemija (barve, laki, čistila, papir, pribor) Za delo na navedenih oddelkih objavljamo naslednja delovna mesta: 1. VODJA BLAGOVNE SKUPINE II. 2 delavca za instalacije in kovinsko finalne proizvode 2. PRODAJALEC več delavcev Pogoji: Podi.: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-komecialne smeri ali trgovski poslovodjo -1 leto ustreznih delovnih izkušenj z zgoraj navedenimi blagovnimi skupinami Pod 2.: - IV. stopnjo strokovne izobrazbe trgovske smeri - 9 mesecev ustreznih delovnih izkušenj z zgoraj navedenimi blagovnimi skupinami oziroma materiali. Za delovna mesto pod 1. in 2. bomo delovno razmerje sklenili za določen čos, za čas 6 mesecev, kasneje možnost zaposlitve za nedolofen čas. Prijave z dokazili in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi no noslov: KOVINOTEHNA, Kadrovska službo, 3502 Celje. ONESNAŽENOST ZRAKA KINO V tednu od 25. novembra do Šmartno ob Paki, niso pre-1. decembra 1996 povprečne segale mejne 24-urne koncen-dnevne koncentracije S02, tracije 125 mikro-g S02/m3 izmerjene v AMP na območju zraka. Mestne občine Velenje, Mestna občina Velenje Občine Šoštanj in Občine MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 25. novembra do 1. decembra 1996 1200 1000 800 600 400 200 0 li^L.- lL L. h ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. I 25. 11. Q 26. 11. □ 27. 11.« 28. 11. □ 29. 11. □ 30. 11. ■ 1. 12. GIP "VEGRAD" VELENJE Prešernova 9a, Velenje ZBIRANJE PONUDB ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE SKUPNIH PROSTOROV V OBJEKTU NAKUPOVALNI CENTER VELENJE PODATKI 0 OBJEKTU: - Objekt je lociran med Šaleško in Kidričevo cesto, pred Pošto. - Velikost in površine: etaže: 1. pritličje 2. klet 3. nadstropje skupne poslov.pov. - število skupaj pov.-m2 m2 posl.prost. m2 517 m2 3124 m2-830 m2 2844 m2 -775 m2 2840 m2 - 15 3641 m2 16 3674 m2 18 3615 m2 SKUPAJ: 2122 M2 8808 M2 - 50 10930 m2 - Pričetek upravljanja in vzdrževanja objekta je predvideno 20.12.1996. Ponudniki naj predlog dejavnosti razčlenijo na posamezne faze. Ostale informacije lahko dobite pri Olgi Ivanovič na telefon 855-933. Ponudbe pošljite v 8 dneh po objavi to je do 13.12.1996 na naslov: GIP VEGRAD Velenje, Prešernova 9a, 3320 Velenje s pripisom: PONUDBA ZA UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE NC. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 5. decembra - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dežurni dr. Slavič in dr. Urbane Petek, 6. decembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 7. decembra in nedeljo, 8. decembra - dežurni dr. Urbane in dr. Kozorog Ponedeljek, 9. decembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dr. Mijin in dr. Lazar DOM KULTURE VELENJE Petek, 6. 12. ob 21. uri Ponedeljek, 9. 12. ob 20. uri ČAS ZA UBIJANJE-sodna drama Režija: Joel Schumacher Vloge: Sandra Bullock, Maththevv McConaughey, Samuel L. Jackson,... Dolžina: 147 minut Preprost črnski delavec na ameriškem jugu preživlja težke čase, ko mu dva mestna fanta, zagrizena rasista, med pijanskim divjanjem brez slabe vesti zverinsko posilita in poškodujeta desetletno hči Tonyo. Zaslepljen z besom vzame pravico v svoje roke in ju ubije. Za obrambo zaprosi mladega in naivnega mestnega odvetnika, Jakea Brigancea, ki mu priskoči na pomoč mlada raziskovalka, sicer še študentka Ellen, ki mora svoje uspešno odkrivanje dejstev osebno plačati s skorajšno smrtjo, kajti na delu je spet Ku Klux Klan, ki uničuje vse pred seboj, samo da bi ustrahoval tiste, ki želijo pravično sojenje ter maščeval umrla brata... Napeto, kruto, presenetljivo! Sobota, 7. 12. ob 20. uri Nedelja, 8. 12. ob 17. uri KRETENČKOVI - "odtrgana" komedija Režija: John Landis Vloge: Tom Arnold, Jessica Lundy... Dolžina: 97 minut Kretenčkovi so najsrečnejša ameriška družina, že na pogled drugačna od sosedov. Njihova posebna značilnost pa je, da si vse stvari in dogodke razlagajo na napačen način. Vse se začne nekega lepega jutra, ko oče Kretenček ugotovi, da so jim izpred hiše ponovno ukradli smeti. Z rolerji se zažene za tatovi, na mestnem odlagališču pa naleti na pravo zalego svetovnih hudodelcev, ki ga seveda začnejo preganjati, medtem pa ga doma iščejo in jurišno odkorakajo na policijo... Noro! KINO ŠOŠTANJ Petek, 6. 12. ob 19. uri KRETENČKOVI - komedija Nedelja, 8. 12. ob 18. uri ČAS ZA UBIJANJE - drama KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 7. 12. ob 20. uri ČAS ZA UBIJANJE - drama Nedelja, 8. 12. ob 15. uri KRETENČKOVI - komedija Naslednji filmi: Trčeni profesor, Štiri sobe, Pepe in Pepček. Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure! KINO Lipa TOPOLŠICA 6. decembra ob 19.30 uri in 8. decembra ob 16. uri: ZGAGA - odštekana komedija, glavna vloga Jim Carrey ČETRTEK, 28.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja lokalnih radijskih postaj Slovenije - pogovor s predsednikom države Milanom Kučanom; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK 29. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 30. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 1.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 1J5.-45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 2.DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00-107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK 3. DECEMBRA: 6.00t)obro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnj dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 4. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnj dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00Živžav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; MALI OGLASI DNE 5.11. mi je bil v bolnišnici Topolšica zamenjan ženski plašč za moškega. Telefon 856-346 OVNA ZA ZKOL ali nadaljno rejo, prodam. Telefon 893-063 DOBER MOST PRODAM. Telefon 857-679 DELNICE AVTO CELJA ODKUPUJEMO. Telefon 062-631-164 po 16. uri. DEŽURSTVA Torek, 10. decembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Rus in dr. Friškovec Sreda, 11. decembra - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V soboto, 7. decembra in nedeljo, 8. decembra - dr. Andreja Ambrožič-Korošec (dežurstvo opravlja v zasebni zobni ambulanti: Cesta bratov Mravljakov 13, FIAT 126 R letnik 90, reg. do 11/97, prevoženih 45.000 km, prodam. Telefon 893-561 po 20 uri. ZASTAVO 101, letnik 89, vozna, prodam. Telefon 893-464 zvečer JUGO 55, letnik 90, reg. do marca 97, dobro ohranjen, prodam. Telefon 861-546 Velenje od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 6. decembra do 13. decembra - Franc Blatnik, dr. vet.med.,Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609/618-117. SAMI - OSAMLJENI, 6.12.1996 (petek) ob 20. uri vabino vse osamljene na Miklavžev ples z obdaritvijo v restavraciji LENA LEVEČ. Informacije po telefonu 063-411-828. DVA MLADA PSIČKA, nemška volčjaka oddam. Telefon 885-146. DOBRO PLAČANO AKVIZITERSKO DELO, prodaja ortopedskih pripomočkov. Telefon 707-069 prodam zelo ugodno. Telefon 850-295 IŠČEM MOŽNOST PREVOZA v službo na relaciji Velenje-Celje (plačilo). Telefon 853-189 PASAT KARAVAN 2,0 16 V GT, z vso doadatno opremo, prodam. Lahko tudi na lizing. Podgoršek, telefon 882-283, mobitel 0609-628-277. SINTESAIZER YAMAHA PSR 210 najnovejša tehnologija, idelani model za učenje z vso dodatmo opremo, prodam. Telefon 863-050 IŠČEM INŠTRUKTORJA angleščine za srednjo šolo. Telefon 852-899. prodam. Telefon 892-115. FIAT 126 P letnik 87,reg 8/97, prodam. Telefon 850-455. PRODAM TELE 120 kg, za zakol ali nadaljno rejo. Telefon 885-152. V VELENJU IN OKOLICI kupujemo in prodajamo stanovanja, hiše, vikende, parcele, lokale. Telefon 857-872 NOKIA CONNECTING PSOPLE GSM MOBILNI TELEFONI V SLOVENIJI. Pooblaščeni prodajalec: Vladimir Jager s.p., Leveč 46, Levet tel./fa*: 063 452 000 KUPUJEMO KINTE-KUNTE od najboljšega ponudnika. Telefon 853-998 90 LITRSKI SOD izabele cena po dogovoru in fleks 600 W, 10.000 obratov, nov, prodam za 7000 sit. Telefon 856-715 JUGO 55, letnik 88, neregistriran, MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo dne 8.12.prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, stare 6 mesecev, so tudi cepljene, od 8.8.30 ure v Šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202. NAJAMEM 20 do 30 m2 prostora za trgovino v Velenju. Telefon 716-294 NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom AUDI 100 OUATRO 2,3 E, letnik 91, november, prodam. Telefon 862-085. ZASTAVO 128, letnik 88, reg. do 30.10.1997, prodam. Telefon 851-506 po 18. uri. SNEŽNE VERIGE, skoraj nove prodam.^ 155/70-13 ali 135-14 ali 165765-13. Telefon: 063-855-347. PRODAM MOTOR Tomos, preprogo 3x3 m in črnobeli TV. Tel: 892 262. - ' MLAD, MIREN, SLOVENSKI PAR iz Celja nujno išče garsonjero ali sobo. Tel.: 851 506. ZAHVALA V 64. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati in tati štefan gračner 16.12.1932 - 29.11.1996 iz Letuša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali.Prisrčno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Šmartno ob Paki in Bolnišnice Topolšica, še posebej dr. Stuparju, dr. Polesu in dr. Maroltu.Zahvalo izrekamo še gospodu Zidanšku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ter GD Letuš. Prav tako velja iskrena zahvala kolektivom CP Celje, Š-Dolina Šmartno ob Paki in AP Marolt Letuš.Vsem še enkrat iz srca hvala Žalujoči: Žena Marija, sin Zdenko z družino in hči Zdenka z družino. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroki: Peter Skaza, Velenje, Škalska c.št. 11 in Anica Majhen, Velenje, Škalska c.št. 11; 50-let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Angela in Martin Podkrižnik iz Velenja, Konovska c.št. 26. Upravna enota Žalec Smrti: Marija Katarina Jazbec, stara 82 let, upokojenka, Prebold, Na zelenici 4; Jožef Ciril Ganoni, star 74 let, oskrbovanec, Pernovo 4/a; Stanislav Rovšnik, star 87 let, upokojenec, Preseje št. 7; Janez Podkrajnik, star 76 let, upokojenec, Zg. Roje 1. Upravna enota Mozirje Poroka: Primož Budna iz Ljubnega ob Savinji in Tatjana Blekač iz Spodnjih Kraš. Smrti: Štefanija Konšak iz Tera; Stanislav Miklavc iz Ljubnega ob Savinji. V SPOMIN 3. decembra mineva leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama in teta marija mihelec mlajša Iskrena hvala vsem, ki zaustavite korak ob njenem mnogo preranem grobu ŽALUJOČI VSI NJENI Zjutraj, ko od hiše greš, daj mi lepo besedo, čez dan se marsikaj zgodi, Bog ve, če se bomo še videli... ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma v 71. letu starosti umrla draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta ivanka zrimšek rojena Mastnak 4.6.1925-6.11.1996 Za vsa izrečena sožalja se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: Mož Ludvik, otroci Čedomir, Betka, Irena in Ludvik, sestre z družinami in ostalo sorodstvo. t V SPOMIN 4. decembra je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Na grobu ti jutranja rosa blesti, a nam solza spomina po licu drsi. jože pirh v iz Šentilja Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu posvetite trenutek spomina, prinašate cvetje in prižigate svečke. VSI NJEGOVI Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. Podoba tvoja v naših srcih zdaj leži, vse do izteka tudi naših dni. Mnogo prerano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi ivan srnovrsnik 18.12.1929 - 26.11.1996 v iz Šoštanja Žalujoči: žena Angelca, sin Ivan z družino in hčerka Vesna z vnukinjo Gordano. V tem žalostnem letu, kar te ni, draga andreja, se naše solze še niso posušile. Moramo ti povedati, da tvoje najljubše rožice, ciklame, hiacinte in azaleje tako lepo cvetijo. Le bonsai, drevo življenja, žalostno pobeša vejice. In zadnjič, ko smo hodili po naših stezah ob vznožju Gore Oljke, je na tistem tvojem skrivnem mestu teloh že dvigoval liste. Bodi brez skrbi, prvi beli cvet ti prinesemo. Tvoji: mama Milena, ata Lojz, Urška in Anže. Rečica ob Paki, december 1996 V SPOMIN V soboto, 7. decembra 1996, bosta minili dve leti, od kar nas je zapustila naša draga nezka kotnik rojena Jecl 7.1.1929 - 7.12.1994 Hvala vsem njenim prijateljem in znancem, ki postojite ob njenem grobu. Mož Jože in otroci z družinami ter sorodniki Brez mene bo pomlad se razcvetela, brez mene rasla bo moja hči, a na mojem grobu lučka naj gori V SPOMIN 7.12.1996 bo minilo pet let žalosti, od kar te ni več med nami naš dragi janijager iz Letuša 23.2.1967 - 7.12.1991 Ostala sta lep spomin na Tvojo dobroto in ljubezen do nas vseh. Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče, iskrena hvala! VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata in strica v v franca pececnika 28.9.1927 -27.11.1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala zdravstvenemu osebju Bolnišnice Slovenj Gradec in Hematološke klinike iz Ljubljane za lajšanje bolečin ob njegovi bolezni, sodelavcem iz Gorenja - Servis in Šolskega centra Velenje ter njegovim nekdanjim sodelavcem podjetja ESO - Oprema.Posebna zahvala gasilcem, obema govornikoma za ganljive besede, pevcem za odpeti žalostinki, gospodu Usarju za opravljene pogrebne storitve ter gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Veseli december bo bel in res vesel V Mestni občini Velenje bo kar nekaj organizatorjev poskrbelo, da bo mesto v najbolj veselem in norem mesecu v letu tako tudi izgledalo in delovalo. Seveda pričakujemo, da bodo tako velenje kot Šoštanj in Šmartno ob Paki tudi lepo okrašeni. Za najmlajše v Dolini pa bo ponovno poskrbela Medobčinska zveza prijatelje mladine Velenje. Kaj nam bo torej prinesel letošnji Veseli december? Najprej pogljemo, kaj pripravljajo na MZPM Velenje. To nam je izdala sekretarka Tinca Kovač: "Tudi letos pripravljamo za vse predšolske otroke predstave in obiske pravljičnih oseb. Pričele se bodo 19. in trajale do 22. decembra. Ta pravljična oseba bo otrokom tudi nekaj prinesla, poklonili pa jim bomo tudi igrico. 22. decembra, ob zaključku naših prireditev, pripravljamo veliko otroško rajanje na Titovem trgu. Pričelo se bo ob 16.30. Upamo, da bo večer snežen, obljubljam pa, da se bomo lepo imeli, saj smo povabili kar nekaj zanimivih gostov." Kot ponavadi bodo letos malčki med 3. in 6. letom starosti prejeli vabilo na dom, prireditve pa se bodo vrstile po KS. Vsak večer se bodo v Velenju zaključile z obiskom dedka mraza na Titovem trgu, potekale pa bodo tudi po šolah in domih krajanov v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Letos si bodo malčki lahko ogledali 3 igrice: "Veliki in mali bratec" v izvedbi lutkovne skupine WZ Šoštanj, "Zmajčkov rojstni dan" v izvedbi lutkovne skupine "AS", ki deluje pri WZ Velenje in igrica "Rešimo pravljico" v izvedbi KUD "Stane Sever" Škale. L lir* JSkM ;; mVA M |fte-; > gfcflBI Nrvi 1 'JBsB/bM s * - 1 r ■hI Okrasite novoletno drevo! V Mestni občini Velenje bodo tudi letos postavljali in krasili božično-novoletno drevo. Tudi tokrat bo krasilo Titov trg. Če želite s svojimi idejami pomagati pri krasitvi, ste vabljeni danes ob 15.00 uri na Titov trg. Vaše ideje in dobra volja bodo dobrodošli! nižjih razredov. Turistično društvo pa bo tudi letos poskrbelo za Novoletni sejem. Ta letos ne bo na Titovem trgu, ampak na promenadi pred Sodiščem. Pričel se bo 13. decembra in končal 23. decembra. Na Titovem trgu pa bo postavljena velika jelka, okoli nje pa tri pravljične hiške. Tu bo tudi glavno prizorišče otroških srečanj, predstavitev in rajanj. Ponudbe torej ne bo malo in prav je, da si tudi vi vzamete kakšen delček decembrskega dneva in ga preživite s svojim otrokom nekoliko drugače. Ali pa le "popestujete" otroka, ki še vedno živi v vas. Bojana Špegel Obdarovanih bo 2 tisoč otrok. Praznovanju in veselju se bodo pridružile tudi velenjske osnovne šole, ki bodo od 12. decembra dalje vsak večer ob 17.00 uri pripravile svoj program na Titovem trgu. Po vrsti se bodo zvrstile takole: Začela bo (12.12.) OŠ Šmartno, potem Gustava Šiliha, Antona Aškerca, Šalek, Gorica, Miha Pintarja Toleda in Livada. In kaj se bo še dogajalo v mestu Velenje? 17. decembra bo ZKO Velenje pripravil srečanje plesnih skupin, ki si ga bodo ogledali osnovnošolci Miklavževanja REČICA OB SAVINJI - Turistično društvo Rečica bo tudi letos izvedlo miklavževanje, na katerem bo Miklavž otroke in starše razveselil s spremstvom ter jih obdaril. Spored bodo v središču kraja pričeli danes, v četrtek, ob 17.uri. NAZARJE - Tudi nazarsko turistično društvo bo izvedlo miklavževanje s prijetnim programom, pred gradom Vrbovec pa ga bodo prav tako danes, 5. decembra, pričeli ob 17. uri. GORNJI GRAD - Gornjegrajske otroke bo Miklavž razveselil in obdaril jutri, v petek, v dvorani kulturnega doma. Veselo srečanje s programom bodo pričeli ob 16. uri. (jp) ŠMARTNO OB PAKI - Danes (v četrtek) bodo pripravili drugič zapored Miklavževanje tudi v občini Šmartno ob Paki. Ta dobri mož, ki bo s sabo prinesel tudi skromna darila za otroke do 4. razreda osnovne šole, se bo s svojim spremstvom ustavil v središču Šmartnega ob Paki ob 16.30 uri. (tp) Znani slovenski gostinec Zvone Štorman: "Ali je lahko merilo denarno nadomestilo?" Žalski župan Milan Dobnik in znani slovenski gostinec Zvone Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini sta pred tednom dni pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta izrazila in obrazložila svojo ogorčenost nad skopim sporočilom upravnega odbora DARSA glede oddaje zemljišča ob avtocesti Celje -Arja vas na počivališču Lopata jug. Ta je za zemljišče za izgradnjo bencinskega servisa, hotela, restavracije, okrepčevalnice, savne, športno- rekreaci" jskih objektov, turistično-infor-macijskega centra, prostora za piknik in podobno izbral manj znano podjetje Javico iz Logarske doline, katerega lastnica je Martina Plesnik. Po Dobnikovem, Štormanovem in mnenju predstavnikov zaposlenih Gostišča Štorman, člani komisije, ki so upravi DARSA predlagali takšen izbor, niso pregledali Štormanove dokumentacije ali pa so si privoščili kršitev nekaterih pravil razpisa. Milan Dobnik je povedal, da je bilo dosedanje sodelovanje s podjetjem Štorman tako na ravi občine kot države vselej vzorno. Od trenutka,ko je izvedel za odločitev, je poskušal po telefonu priti v stik z direktorjem uprave Darsa Jožetom Brodnikom, da bi to odločitev vsaj pokomentiral, vendar mu to do novinarske konference še ni uspelo. Občutek ima, da se Brodnik namerno izmika. Zvone Štorman pa je izrazil prepričanje, da ponudnik ni bil izbran na pošten način in na osnovi enakopravnih pogojev. Počivališče na obeh straneh avtoceste (Štorman je predlagal na južni strani izgradnjo oskrbnega centra tipa 4 z nadnivo-jsko povezavo, na severni strani pa izgradnjo bencinskega servisa s trgovino in manjšim bifejem s hitrimi prigrizki) Lopata pri Celju naj bi bili po zahtevah razpisa najbolje opremljeni v Sloveniji. Za najem na tej lokaciji, Dars daje zemljišče v najem za dobo 30 let, so se z delnimi ponudbami - eni za gradnjo bencinskega servisa, drugi za kombinirano ponudbo, tretji zgolj za gostinski del - potegovali Petrol, Agip S., Shell Slovenija, OMV Instrabenz, Javico Logarska dolina in Gostišče Štorman. Uprava Darsa pa je na predlog prej omenjene komisije vse dejavnosti, razen bencinskega servisa na južni strani avtoceste, dodelila podjetju iz Logarske doline, črpalko na isti strani pa OMV Istrabenz. Za vse dejavnosti in za črpalko na severnem delu avtoceste Petrolu. Zvone Štorman se je ob tem vprašal, iz kakšnih razlogov njegovo podjetje ni bilo izbrano, saj je prepričan, da izpolnjuje vse razpisne pogoje, če jih celo ne presega. Očitno se je tudi tokrat zataknilo pri denarju. Za zemljišče mora namreč izbrani ponudnik plačevati letno na- jemnino. V svoji ponudbi je Štorman ponudil 6,5 milijona tolarjev, Javico pa 8, 52 milijona SIT ali 1800 DEM na mesec več kot Štorman. Če je Javico dobilo zemljišče v najem samo zaradi višje ponujene najemnine, je Štorman prepričan, da razpisna komisija ni upoštevala drugih zahtevanih referenc. Javico kot lastnik Hotela Plesnik v Logarski dolini posluje od lani, zaposlenih pa naj bi imelo približno 10 ljudi. Zvone Štorman, ki je bil že večkrat izbran za najboljšega slovenskega gostinca, in katerega blagovna znamka je znana tudi izven slovenskih meja, posluje že 17 let, zaposlenih ima 115 delavcev, vsak mesec pa državi in občini za dajetve odšteje med 75 in 85 tisoč nemških mark v tolarski protivrednosti. Zanemarljivo ob vsem tem najbrž ni tudi dejstvo, da ves čas skrbijo za mlad kader, štipendirajo srednješolce in izobražujejo zaposlene na področju hotelirstva. Štorman je nameraval na Lopati odpreti še 60 do 80 novih delovnih mest. 5 let se je pripravljal na gradnjo počivališča ob avtocesti Arja vas - Celje. V svojem projektu za razpis pa je ponudil gradnjo restavracije s 3 načini postrežbe s 540 sedeži, hotel s 60 sobami oziroma 120 ležišči, večnamensko trgovino, fitness, savno, bazen, prostor za piknike, avtopralnico,... Po Štormanovih besedah je naložba vredna od 10,5 do 12,5 milijona nemških mark, zanjo pa mu je garancijo dala Banka Čelje. ^ Ker je Zvone Štorman skupaj s sodelavci prepričan, da izbira najemnika zemljišča ni bila pravilna, se je pritožil in zahteval revizijo postopka javnega razpisa. Uporabil bo vsa pravna sredstva in se boril do konca. Pri tem upa na precejšnjo podporo javnosti, gostov, ki so ga že pred leti podprli v prizadevanjih glede odstavnega pasu h gostišču v Šempetru. Kljub temu bo ves čas skrbel za razvoj svojega podjetja. Sredi januarja prihodnje leto bo namreč v Velenju odprl že šesto Gostišče Štorman, za katerega pravi, da tudi ne bo zadnje. (tp) Na vprašanje, ali bi lahko na to Darsovo izbiro vplivalo dejstvo, da je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek pogosto gost hotela Plesnik v Logarski dolini, je Štorman odgovoril, da to težko verjame, ker sta predsednik vlade in predsednik Darsa člana različnih strank. Poleg tega je bil Drnovšek kot večina znanih Slovencev in politikov, že večkrat njegov gost. Božo Radič, Štormanov pomočnik, je povedal, da so se preko odvetnika pritožili tudi na način odločanja na komisiji. Po njihovih podatkih komisija naj namreč ne bi bila sklepčna. Bralci tednika Naš čas - izberite in bodite nagrajeni! izberimo skupaj "Naj osebnost" '96 Pred vami je danes že kupon št. 3, na katerega lahko napišete svojo odločitev za naslov Naj osebnost Ž96. Kupone še vedno pridno režete in pošiljate, seveda pa si jih želimo še več. Zagotovo bodo k vašemu sodelovanju v tokratnem izboru pomagale tudi bogate nagrade, ki so jih za glasovalce prispevali naši sponzorji, "Naj osebnost" pa bo v dar dobila kolo, darilo Veleblagovnice Nama Velenje. Naj ponovimo, kaj morate storiti, da boste v bobnu sreče in da boste pomagali izbrati "Naj osebnost" letošnjega leta, ki jo bomo tudi letos razglasili na Silvestrovo? Tudi letos bomo v podjetju Naš čas namreč pripravili Silvestrovanje na Titovem trgu. Želimo, da skupaj izberemo osebo, ki živi z nami, na območju, kjer izhaja in je bran Naš čas. Na kuponček napišite ime osebe, ki je v minulem letu na vas naredila največji vtis. Naj bo to nekdo, ki ga cenite, ki vam je vzor, ga cenite, imate radi... Ni važno, na katerem področju deluje; lahko je kulturnik, športnik, politik ali kaj čisto tretjega. In seveda - lahko je ženska ali moški. Do konca izbora bomo objavili le še tri kupončke, zato ne odlašajte. Morda pa vas bo k sodelovanju vzpodbudil tudi trenutni vrstni red vaših kandidatov. Največ glasov ima trenutno Srečko Meh, sledijo mu Jože Mraz, Katarina Srebotnik, Hermina Groznik, Marjan Marinšek, Adolf Štorman, Strašna Jožeta, Irena Vrčkovnik, Ajda Valcl, Jože Vehovar, Ivan Marin... Na vas pa je, da se odločite, izrežite kuponček in ga pošljite v kuverti ali na dopisnici na naslov: Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje. Med Vas, glasovalce, pa bomo razdelili naslednje nagrade: 1. Rolerji Mojo, poklanja trgovina Fun šport, Foitova 2, Velenje 2. Bluza Vezenine Bled, poklanja trgovina Manca, Breg pri Polzeli 3. Bon v vrednosti 10.000 SIT, prispeva Prodajno-razstavni salon A Fining, Simona Blatnika 11, Velenje 4. Moške hlače, poklanja Elkroj Mozirje 5. Otroška bunda, poklanja Trgovina Malček, Šaleška 16, Velenje 6. Vikend paket v hotelu Barbara v Fiesi za eno osebo, nagrajuje Gost Velenje, Turistična agencija 7. Košarica dobrot Pekarne Brglez, prispeva Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez, Vransko 8. 4 celodnevne smučarske karte za Golte, nagrajuje RTC Golte 9. Kosilo ali večerja za 2 osebi v enem od Štormanovih gostišč, vabijo Gostišča Štorman 10. Karte za kopanje in savno v Termah Topolšica - poklanjajo Terme Topolšica 11. Sončna očala, nagrajuje Optika ABA, Prešernova 7, Velenje 12. 5 kompletov namizne podlage, 3 delni koledar in beležka, prispeva Tiskarna Velenje. 13. Tečaj slikanja na svilo, nagrajuje Ljudska univerza Velenje 14. Lončnica - poklanja cvetličarna Beli cvet, Veleblagovnica Nama. 15. Lepo nagrado pripravlja tudi ERA, kaj bomo izdali prihodnjič. 16. -20. Trije sodelujoči bodo dobili letošnji Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, dva pa video kaseto Šaleška dolina. Vse prispeva Naš čas d.o.o.. g ^ ^OSEBNOS" 96