Leto VI CELOVEC, 21. aprila 1950 Številka 16 Bolje je žrtvovati malo, suverenosti kot pa mnogo življenj V Bruslju se je končala v ponedeljek seja ministrov petih držav članic Za-padnoevropske zveze. Ob zaključku so izdali poročilo, v katerem pravijo, da se je pet vlad sporazumelo o izvedbi gotovih ukrepov, ki so še potrebni na podlagi že odobrenega skupnega obrambnega načrta. Sestavih so seznam teh ukrepov. Na podlagi tega sklepa bodo razdelili stroške za ukrepe, ki po soglasnem mnenju služijo skupnim koristim. Tehnični odbori bodo tzdelali načrt o razdelitvi stroškov za financiranje takih skupnih ukrepov. Predloge teh odborov bodo takoj predložih vladam petih držav. Zahtevo po gospodarskem napredku in gospodarski stalnosti zapadne Evrope morajo v teh predlogih v vsakem oziru upoštevati. Iz londonskih političnih krogov, ki so navadno dobro poučeni, poročajo, da bo prvi večji uspeh, ki je bil dosežen v okviru obrambnega načrta Severoatlant-ske zveze, vzpostavitev 36 divizij v zahodni Evropi. Načrt o vzpostavitvi teh divizij je izdelal vojaški odsek Sever o atlantske zveze in ga je odobrilo že 12 vojnih ministrov držav, podpisnic Severoatlant-ske pogodbe; vojni ministri so pred kratkim zborovali v Den Haagu. O tem načrtu se bodo posvetovali tudi zunanji ministri dvanajstih držav podpisnic, ki se bodo zbrali koncem meseca maja v Londonu. Od 36 divizij bo dala Velika Britanija 5 do 6 divizij in to večinoma lahko gibljive čete. Francija naj bi po tem načrtu dala okrog 20 divizij in ostale države podpisnice bi dale okrog 10 divizij. Glavna naloga te evropske armade bi bila, da bi pri morebitnem napadu zadrževale napadalca tako dolgo, dokler ne bi prispele na evropsko bojišče ameriške in kanadske čete. Bombardiranje strateško važnih nasprotnikovih oporišč bi prevzelo že takoj od začetka ameriško vojno letalstvo. „News Chronicle“ o izjavah Generala Bradleya Po menju načelnika glavnega stana, generala Bradleya, pomeni severnoatlantska obramba v prvi vrsti obrambo zahodne Evrope. Zato so potrebne kopenske sile, ki jih mora biti vsaj 30 divizij, in tolikšne letalske sile, ki se bodo mogle upreti sovjetski zračni moči, katero cenijo na 16.000 prvovrstnih letal. Potrebna pa je tudi močna mornarica, ki bo zmožna varovati morska pota pred vsaj 200 modernimi podmornicami. Ker pa tega ne more dati nobena posamezna država, so severnoatlantski zavezniki določih, kdo lahko največ primore k zračnim silam, kdo pa na kopnem in kdo na morju ter kje naj se osredotoči proizvodnja. V naših načrtih smo že presegli pojmovanje, da naj vsak narod skuša storiti vse, kar more zase, toda praktično Razgovori v Londonu o Avstriji Britanski visoki komisar v Avstriji, generalni major Winterton in britanski poslanik v Avstriji, sir Harold Caccia, sta odpotovala v ponedeljek z letalom v London. * V britanskem zunanjem ministrstvu se bosta razgovarjala o možnostih rmanjšanja bremen, ki jih nosi Avstrija zaradi zasedbe. se preko njega še nismo povzpeli. Čas je, da ustanovimo osrednji odbor, ki naj bi določil točno vsaki državi, kakšne obrambne napore pričakujejo od nje. „New Chronicle“ zaključuje: „Bolje je žrtvovati malo suve- renosti kot pa mnogo življenj. Tudi če to ni sprejemljivo, je vendar mnogo bolje, da delimo svojo suverenost s svojimi prijatelji, kakor da bi jo morali podvreči svojim sovražnikom. Sedaj ni druge izbire.“ Sovjeti stremijo po nadvladi na sveto Glavni ravnatelj Marshallovega načrta za obnovo Evrope, Paul G. Hoffman, je imel v torek, dne 18. aprila v Chicago v Združenih državah na zborovanju severoameriških radiooddajnih družb velik in važen govor. V svojem govoru je Paul G. Hoffman povdarjal. da stremi Sovjetska zveza za nadvlado v svetu. Boj za to nadvlado se bije na gospodarski in obveščevalni fronti. „Vedno jasneje postaja,“ je dejal Hoffman, „da upajo sovjetski diktatorji dobiti do sedaj še svobodne dežele pod svojo oblast brez vojne, s topovi. Moramo si upati pogledati gob resnici v obraz in ta je, da smo danes sredi orjaškega boja, kakor ga svet še ni videl.“ Nadalje je Hoffman povdarjal, da je danes usoda svobodnega sveta odvisna od tega, kdaj in kako bo doživela Sovjetska zveza poraz v sedanji hladni vojni. V boju med svobodnim svetom in med „suženjstvom“ Kremlja se odloča o usodi zahodne civilizacije. Sovjetski način boja je v tem, da so v vseh onih deželah, ki si jih hočejo Sovjeti podvreči, na delu izšolani komunisti, ki se ne bojijo ničesar, le da dosežejo svoje namene na gospodarski in obveščevalni fronti te hladne vojne. Na gospodarski fronti hočejo ovirati proizvodnjo, da bi tako v teh deželah povzročili siromaštvo, brezposelnost, razvrednotenje denarja ter nezaupanje do domačih vlad. Le pod takimi okolnostmi more namreč uspevati komunizem. Na obveščevalni fronti so komunisti za 50 odstotkov pred nami. Samo na Francoskem izdajo letno 15 milijonov dolarjev za samo propagando proti Marshallovemu načrtu. Končno je dejal Hoffman: „Odgovor Združenih držav ameriških na ta sovjetski način boja v hladni vojni je na gospodarski fronti ta, da dobavlja potrebnim državam hrano proti lakoti in stroje proti brezposelnosti. — Na obveščevalni fronti pa je odgovor Združenih držav v boju proti lažni propagandi v tem, da razširja resnico. Tako bo mogel vsak Evropejec spoznati, da sta obnova gospodarstva in svoboda neločljivi.“ Volitve v jugoslovanski coni ST0-ja Po vesteh iz Trsta so se vršile nedeljske volitve v jugoslovanski coni STO-ja (= Svobodnega tržaškega ozemlja) razmeroma mimo. Le v Bujah je prišlo do neprijetnega dogodka, ko so napadh britanske in italijanske dopisnike s kamenjem, da jim na ta način preprečijo obisk volišč. Že do opoldne je po poročilih volilo v podeželskih okrajih, kjer je slovensko in hrvatsko prebivalstvo v večini, gkoraj 95% voliv-nih upravičencev. Ob istem času pa j® bilo oddanih v obalnih mestih, kjer prevladuje italijansko prebivalstvo, kakih 45 do 50% glasov. V celoti je volilo v jugoslovanski coni 42 tisoč oseb. Italijanski tisk izraža z ozirom na te volitve bojazen, da bo Jugoslavija smatrala izid volitev kot odločitev prebivalstva za priključitev k Jugoslaviji. Točni rezultati nedeljskih volitev v; jugoslovanskem območju (cona B) Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) še niso znani. Radio Beograd je do sedaj sporočil uradne rezultate volitev v okraju Koper. Od skupnega števila oddanih glasov, ki je bilo 24.292, je dobila ljudska fronta 88.36%, socialistična stranka 1.7% in krščansko-socialna stranka 1.1%. — Rezultatov iz drugega okraja — Buje — radio Beograd (do srede opoldne) še ni objavil. Zborovanje FfiO Na zadnji letni seji organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO), ki je. bila v decembru lanskega leta v Washingtonu, je bilo sklenjeno, da naj bi bilo letos spomladi posebno zborovanje za obravnavo vprašanj evropskega gorskega kmetijstva. — To zborovanje se je začelo dne 15. aprila v Inomostu (Innsbruck) na Tirolskem. Zborovanje je trajalo do torka, dne 18. aprila. Poleg Avstrije so bile na tem zboro-vanju zastopane še tele države: Francija, Švica, Italija in Jugoslavija. Zborovanja se je udeležilo tudi posebno odposlanstvo evropskega urada svetovne Rlbanili najšlbkejii satelit Znova prihaja poročilo o čistkah, zarotah, umorih in nezadovoljstvu v Albaniji, edini oporni točki, ki jo še ima Sovjetska zveza v Sredozemlju in je za njo velike važnosti. Glavni razlog pozornosti na dogodke v Albaniji je pač v tem, da je Albanija nedvomno najšibkejša sovjetska podložniška država. Vsak čas pride lahko do njenega odpada, ki se pa ne more izvršiti, dokler ostaneta na oblasti Mehmed Šehu in En. ver Hodža. Izguba Albanije bi pomenila za kominform zelo težek poraz, ki bi po svojem pomenu zaostajal le malo za izgubo Jugoslavije. Albanija je popolnoma osamljena, ker meji na Jugoslavijo in Grčijo. Sovjetska materialna pomoč prihaja lahko samo po dolgi in zamudni morski poti. In stvarno je res prišlo zelo malo v to deželo v zadnjih osemnajstih mesecih. Albanija je poleg tega tudi edina podložniška država, katere Sovjetska zveza ni smatrala za vredno, da bi z njo sklenila pogodbo prijateljstva in medsebojne pomoči; seveda imajo v Albaniji Sovjeti svoja tehnična, vojaška in policijska odposlanstva, ki pozorno opazujejo krajevni pohtični razvoj. Istočasno je Albanija edina podložnica, kateri Sovjetska zveza ne bi mogla pomagati, če bi bila Jugoslavija tako neprevidna in jo poskušala zasesti ter bi se Grki hoteli polastiti severnega Epira, katerega zahtevajo za sebe. Skratka, šibkost Albanije je vzrok zaskrbljenosti Sovjetske zveze in našega zanimanja. Ko je kominform pred dvema letoma prekinil stike s Titom, so gospodarske posledice tega dogodka za Albanijo bile zelo nesrečne. Albanija je izredno uboga, edini trgovski stiki so obstojali z Jugoslavijo. Tudi s političnega vidika je položaj kočljiv, ker je nedvomno titoizem v Albaniji močnejši kot v kateri koli drugi satelitski državi. Albaniji niso brez razloga preprečili članstva v kominformu. Albansko komunistično stranko je ustanovil, okrepil in vodil Tito od leta 1941 do leta 1948, in zveze te stranke z jugoslovansko komunistično stranko so bile posebno tesne. Beda, lakota, sabotaže, poljedelska kolektivizacija, nezanesljivost vojske, gverilja v gorovju, odklon v stranki in sovraštvo do režima — to je pravo lice današnje Albanije. Ge k temu dodamo še dejstvo, da so Albanci zaprti, trdi, individualisti in da ljubijo nad vse svojo neodvisnost (kot je lahko to ugotovil že Mussolini), je jasno, da po mnenju Moskve, komunistov in kominforma razvoj v Albaniji ni preveč dober. (New York Times) I organizacije za prehrano in kmetijstvo, I ki ima svoj sedež v Rimu. Ta urad je zastopal njegov predsednik Mr, Boer-ma. Dne 16. in 17. aprila so si zborovalci ogledali nekaj značilnih gorskih kmetij na Tirolskem. Dne 18. aprila pa so se posvetovali o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z obstankom in razvojem gorskih kmetij. Razpravljali so predvsem o življenjskih pogojih, o socialnih in o gospodarsko-političnih razmerah na gorskih kmetijah in o izboljšanju teh razmer. Pri izboljšanju teh razmer so obravnavali predvsem tale vprašanja: Razširitev pojma gorskih kmetij na kmetije, ki sedaj še niso spadale pod ta pojem, naselitvene razmere v gorskih okoliših, potreba delovnih moči v razmerju s sedanjim številom delavcev na gorskih kmetijah, odstranitev ovir, ki preprečujejo izboljšanje gorskih kmetij. Nadalje so obravnavali vprašanja popolnoma kmetijskega značaja kakor so: Preveliko izsekavanje gozdov, večja izraba gorskih kmetij za rejo plemenske živine, elektrifikacija gorskih kmetij, izboljšanje zemlje, kmetijske zgradbe, prosveta v gorskih okoliših, kmetijske zložbe ali komasacije, ustanovitev kmetijskih zadrug in združitev kmetov v teh zadrugah, ureditev davčnih predpisov za gorske kmetije, pomoč za preskrbo otrok, poprava potov itd. „ Bidault nredlaga „Severnoatlantski mirovni svet“ Francoski ministrski predsednik Bidault je predlagal ustanovitev novega združenja, ki naj bi se imenovalo „Severnoatlantski mirovni svet“. Bidault je dejal, naj bi dajalo to zdrflženje smernice za izgradnjo severnoatlantske skupnosti na obrambnih in gospodarskih področjih, ki so neločljivo povezana. Bidault je nadalje izjavil, da hoče ustvariti s tem združenjem okvir za delovanje organizacije, kot so n. pr. Za-padnoevropska zveza, Organizacij’a za gospodarsko sodelovanje Evrope, Evropski svet in Severnoatlantska pogodba. Sotitiini pre&led ŠTEVILO KOMUNISTOV V ŠVEDSKEM Smrtna kann v Snuletski weil Švedski predstavnik delavskih zvez, August Lindberg, ki je zdaj s skupino drugih 35 švedskih sindikalnih predstavnikov in časnikarjev na obisku v Združenih državah, je izjavil v nekem razgovoru, da so komunisti v švedskem delavskem gibanju izgubih že mnogo pristašev ter predstavljajo nepomembno silo, ker izgubljajo tla, katera so si pridobili med vojno. V švedski delavski zvezi, je dejal Lindberg, ni niti enega komunističnega funkcionarja in prav tako nimajo nobenega komunističnega funkcionarja v vseh 45 sindikatih, ki so včlanjeni pri zvezi. ZBOROVANJE PROTIKOMUNISTIČNE DELAVSKE ZVEZE V torek, dne 18. aprila se je zbralo v Rimu nad 50 zastopnikov delavskih zvez iz onih držav, ki so podpisale sporazum o Marshallovi pomoči za obnovo Evrope. Delavske zveze, ki jih zastopajo odposlanci v Rimu, štejejo preko 38 milijonov članov, ki si vsi prizadevajo, da bodo s svojim sodelovanjem pripomogli k obnovi evropskega gospodarstva. Zborovanje je začel predsednik Evert Kupers (zastopnik Holandske delavske zveze), ki je v svojem govoru pozval vse delavce zahodne Evrope, naj se priključijo onim, ki zahtevajo zvezo Združenih evropskih držav. ŠAHOVSKA IGRA IZ SOVJETSKEGA VIDIKA Znano je, da ima Sovjetska zveza najboljše igralce šaha in najbolj vnete ljubitelje te igre. Ruska strast za to igro je tako velika, da je neki sovjetski umetnik smatral za potrebno, da izdela šahovske figure v skladu s sodobnimi potrebami. Tako je eden obeh kraljev (ki predstavlja kapitahstičnega) vpo-dobljen kot okostnjak s hermelinovim plaščem, ob njem je slabokrvna kraljica z golimi prsi in rogom izobilja, iz katerega letijo dolarji. Kmetje so vklenjeni v trojne verige. Proletarski kralj je pa vpodobljen kot krepak in ošaben delavec, kraljica kot žena iz ljudstva v narodni noši, kmetje pa kot sokoli. Menda bodo pa pred uporabljanjem teh figur spremenili tudi pravila te igre,,da se prepreči možnost, da bi kapitalistični nasprotniki napravili proletarskega kralja šah-mat. „LJUBEZEN“ DO SOVJETSKE ZVEZE Pod naslovom „Zagrenjenost narašča“ piše „Daily Express“: „Češkoslovaška podpora za rdečo fronto ni več popolnoma gotova. Pobegi, odstopi vladnih funkcionarjev, izginotja, vse to so gotovi znaki o vedno večjem sovraštvu češkoslovaškega naroda do Moskve. Nič drugačen ni položaj v drugih pod-ložniških državah. V Jugoslaviji se je prijateljstvo s Kremljem spremenilo v odkrito divje sovraštvo. Na Poljskem je opozicija proti sovjetski tiraniji pod vodstvom katoličanov zelo močna in razširjena. Sovjetske strojnice lahko tlačijo ta odpor v temno podzemlje, ne morejo pa preprečiti ali zadržati sovražnega naraščanja opozicije.“ „List nato opozarja na nasprotje med vzhodno šibkostjo in zahodno močjo ter pravi: „Primerjajmo neenotnost Vzhoda s soglasjem Zahoda. Podpisnice severnoatlantskega sporazuma nimajo namena opustošiti ozemlja svojih sosedov, temveč hočejo zaščititi varnost in mirno življenje na svojih tleh.“ POŠILJKE OROŽJA IZ USA V EVROPO V Washingtonu so z uradne strani sporočili, da so odposlali iz Amerike sedaj prve pošiljke orožja Norveški v okviru vojaškega načrta za pomoč. V kratkem0 bedo poslali tudi Danski, Belgiji, Holandski in Luksemburški prve pošiljke. Nadaljne pošiljke pa bodo šle tudi še v Italijo in Francijo. Od sedaj naprej bodo večkrat na teden odplule iz New Yorka ladje, ki bodo pripeljale evropskim državam ameriško orožje. „LETEČE CISTERNE“ NA POTU V ANGLIJO Letalstvo Združenih držav poroča, da je včeraj odletela v Anglijo iz Tucsona v Arizoni druga oskrbovalna letalska eskadra (prvi oddelek „letečih cistern" v zgodovini letalstva), da se združi v Angliji z drugo skupino bombnikov, kateri pripada. Ta oddelek obstoja iz letečih trdnjav Boeing B-29, ki so jih primerno predelali. S pomočjo teh „letečih cistern“ bodo lahko bombniki B-50 iz svojega oporišča v Angliji raztegnili svoj sedanji akcijski radij od 3700 km „preko Urala“. S tem, da stopa v aktivno službo oddelek za letalsko oskrbovanje s kurivom, se začne izvajati program, ki predvideva tri skupine bombnikov B-50 in šest skupin bombnikov B-29, od katerih vsaka bo imela po 20 „letečih cistern“. MARSHALLOV NAČRT PREPREČIL INFLACIJO V FRANCIJI V pregledu o uspehih Marshallovega načrta v Franciji navaja uprava za gospodarsko sodelovanje, da je Marshallov načrt v tej državi v svojem dvoletnem delovanju preprečil inflacijo. Francoska industrijska proizvodnja je skoraj dosegla višino iz leta 1939, ko je francoska proizvodnja dosegla višek. V istem času so zelo narastli kmetijski pridelki, odpravili so živilske nakaznice in — z izjemo nekaterih vrst maščob, olja in tropičnih proizvodov — se Francija lahko sama prehranja. S povečano proizvodnjo francosko kmetijstvo prispeva tudi k prehrani zahodne Evrope. Ob koncu vojne je obstojala v Franciji velika nevarnost brezposelnosti, cene so naraščale, življenjska raven je padala in moč komunistov je pričela zavzemati nevaren obseg. Z Marshallovo pomočjo si je Francija opomogla in moč komunistov je pričela padati. KMETIJSTVO IN MARSHALLOV NAČRT V letu 1949 je dobilo tudi avstrijsko kmetijtetvo na račun Marshallove pomoči za obnovo Evrope večjo količino kmetijskih potrebščin. Glavne med temi so: 1816 ton raznih semen, 276.831 ton umetnih gnojil, 167.122 ton raznih krmil, 992.4 ton sredstev za uničevanje škodljivcev. Od žive živine je bilo uvoženih 549 plemenskih svinj. Za kmetijstvo je velikega pomena zlasti uvoz kmetijskih strojev. Uvoženih je bilo 165 kosilnic z napravo za vezanje snopov, 13 traktorjev s pripadajočimi stroji in orodjem, 60 diesel-trak-torjev in 5 diesel-bagerjev. Uvoženih je bilo nadalje 67 težkih plugov in 16 traktorskih plugov, nadalje 10 trosilcev umetnih gnojil. Uvoženih je bilo 650 garnitur vozne pnevmatike; nadalje trije motorni frezerji za zemljo, 20 vrtalnih kladiv, 6 goseničjih traktorjev. Za ureditev mlekarn je bilo uvoženih 7 hladilnih naprav s kompresorjem, 4 stroji za umivanje steklenic, 1 velika motorna pinja, 1 homogenizator za mleko. — Razen tega je bilo še uvoženih 29 ton raznega kmetijskega orodja in strojev ter 15.5 ton nadomestnih delov. SVETOVNA IN JUGOSLOVANSKA DELAVSKA ZVEZA Uradna jugoslovanska poročevalna služba „TANJUG“ sporoča, da so zastopniki nacionalnega kongresa jugoslovanskih delavskih zvez na svojem zborovanju v nedeljo sklenili, da jugoslovanska delavska zveza izstopa iz svetovne delavske zveze. Kakor znano, je svetovna delavska zveza pod komunističnim (moskovskim) vplivom. NOVA GRŠKA VLADA SESTAVLJENA Preteklo soboto se je posrečilo Nikolu Plastirasu sestaviti novo vlado. Računajo, da bo imela središčna koalicija v grškem parlamentu od 250 poslanskih glasov na svoji strani 136 glasov. Novi vladi pripada pet socialističnih ministrov, sedem liberalnih ministrov in pet ministrov iz vrst napredne stranke. Osrednje moskovsko glasilo „Pravda“, z dne 13. januarja je poročalo, da je vrhovni sovjet ugodil „zahtevam narodnih republik, sindikatov, kmetijskih organizacij in kulturnih voditeljev“ in z odlokom z dne 12. januarja znova uvedel smrtno kazen za „izdajalce domovine, vohune, saboterje“. Ko je sovjetska vlada leta 1947 ukinila smrtno kazen (ki je bila določena skoraj izključno za politične zločine), so razglasili, da je nagib za ta ukrep bila „izredna predanost vsega prebivalstva Sovjetske zveze sovjetski domovini in sovjetski vladi“. Istočasno so poudarili, da „je stvar miru zagotovljena za daljši čas kljub vsem naporom napadalnih elementov, da povzročijo vojno.“ Izjavili so, da so smrtno kazen ukinili na željo sindikatov in drugih „socialnih krogov“ in jo nadomestili s 25 leti prisilnega dela. Značilno je dejstvo, da odlok z dne 12 januarja 1950, s katerim se znova uvaja smrtna kazen, v nobenem pogledu ne omenja navedenih nagibov. Karkoli lahko tudi izvajamo glede sovjetskega tolmačenja sedanjega mednarodnega položaja, izgleda vendar verjetno, da je do tega odloka prišlo predvsem zaradi notranjega položaja Sovjetske zveze in da bodo smrtno kazen v glavnem uporabljali zato, da dovedejo prebivalstvo do večjih naporov. Ta zaključek potrjujejo naslednji znaki, iz katerih je razvidno, da delo in napor prebivalstva v očeh sovjetske vlade ni povsem zadovoljivo. a) Malenkov je v svojem govoru 6. novembra 1949 grajal pomanjkanje „autokritike“ med vodilnimi sovjetskimi organi in opetovane pomote v njiho-ved delu. „Ali ni napočil trenutek, ko moramo zaradi naše stvari priznati, da Listi poročajo, da so poljski škofje pred kratkim objavili pastirsko pismo, v katerem pišejo, kako poljska vlada preganja katoliško Cerkev, istočasna pa svarijo duhovščino pred komunisti, ki bi jo radi premamili, da bi izdala svojo duhovniško dostojanstvo ter se prodala za skledo leče. To pastirsko pismo so kljub prepovedi politične policije prebrali po mnogih poljskih cerkvah. Poljski episkopat je objavil to pastirsko pismo kmalu potem, ko je vlada prevzela v svoje roke katoliško dobrodelno organizacijo „Karitas“. Pastirsko pismo opozarja duhovščino na zares krut način, kako bi radi komunistični oblastniki prepričali duhovščino, da bi se borila proti cerkvenim ukazom. Ta način pa ni samo krut, ampak tudi zvit, pravi pastirsko pismo. Doslej so oblasti zahtevale od duhovnikov, naj prirejajo zborovanja ter obsojajo neke namišljene zlorabe pri katoliški dobrodelni organizaciji „Karitas“, toda jutri bodo že zahtevali od njih, naj se uprejo svojim škofom in obsodijo cerkveno oblast. Pastirsko pismo pravi dalje: „Vmešavanje posvetne oblasti v cerkvene zadeve. in celo v notranjo cerkveno organizacijo, odvzetje dobrodelnih ustanov in cerkvene imovine, ki služi zgolj v dobrodelne namene, nastavljanje laičnih škofijskih uradnikov, ki zelo malo ali sploh ne poznajo katoliškega življenja, in končno, kar je za človeka in njegovo dostojanstvo najbolj poniževalno, to je podkupovanje v obliki dragih in bučnih sprejemov, prostih voženj po železnici ter avtobusih in dobrikanje duhovnikom z obljubami visokih mest, vse to nam kaže nekaj oblik, v katerih komunistične oblasti napadajo življenje, orgamiza-cijo in edinost katoliške Cerkve na Poljskem. Doslej se je Cerkev uspešno branila pred nemirnimi dogodki ter je živela daleč vstran od pohtike, zdaj pa so udarili po njej v njenem lastnem gnezdu, nadaljuje pastirsko pismo. Pastirsko pismo nato svari katoliško duhovščino, da se ne more in ne sme udeleževati političnih zborovanj, na katerih zadnje čase vedno bolj napadajo cerkvene ustanove ter cerkvene predpise, nasprotujejo ško- so ti slabi funkcionarji ovira našega napredka?“ b) Kampanja sovjetskega tiska proti slabim uspehom in proti „pomanjkanju autokritike“ je zadobila nedavno nujen značaj. c) Čeprav se trganje bombaža v srednji Aziji redko izvrši brez nemirov, obstojajo letos izredno številni dokazi, da so to trganje izvedli samo z izvajaniem strogih ukrepov. Obstojajo nadalje znaki, da načrtov proizvodnje v težki mehanični industriji URSS niso ustvarili in da je sovjetska vlada zaskrbljena zaradi slabega napredka krajevnih industrij v republikah osrednje azije in Georgije. d) So tudi znaki za pičlo napredovanje „sovjetizacije“ baltskih republik. Smrtno kazen, ki so jo zdaj spet uvedli, bodo torej verjetno uporabljali: a) da prestrašijo tiste sloje prebivalstva, ki bi se dali zavesti do pretirane svobode mišljenja ali do prevehke domačnosti s tujezemci in za ojačanje sedanje kampanje za večjo „čuječnost“; b) za ojačanje discipline v industriji in v kmetijstvu; c) za uničenje nezanesljivih krogov v baltskih državah in mogoče tudi v zahodni Ukrajini, katere „nacionalne elemente“ silno napada tisk. Ukinitev smrtne kazni so v letu 1947 raztrobili kot dokaz višje humanitete sovjetskega sistema v primeri z buržuj-skimi državami. Zopetna uvedba te kazni po tako kratkem času dokazuje, kako lahko sovjetski voditelji zavržejo svojo vero v človekoljubje. To dejstvo dokazuje mogoče tudi, koliko zaupajo sovjetski voditelji lastnim državljanom in kako zelo so oni sami žrtve lastne propagande proti zahodni napadalnosti. fom, slabijo enotnost Cerkve ter skušajo zanesti razdor med duhovščino. Duhovniki morajo vedno in povsod braniti dostojanstvo ter poštenost duhovniškega stanu, izpolnjevati notranjo disciplino ter v skladu s kanonskim pravom odkloniti vsako cerkveno in necerkveno službo, katera bi jim bila po-nudena brez pristanka pristojnih cerkvenih oblasti. Nekatere redke duhovnike, ki so iz nevednosti ali izdajstva potegnili s komunisti, moramo pomilovati, pravi pastirsko pismo. Veseli pa smo vseh tistih — in ti so v ogromni večini — ki so z lahkoto spoznali skušnjavo, katera je pretila njihovemu duhovniškemu dostojanstvu ter so jo — ne glede na grožnje ali obljubo — odklonili. S tem so rešili svojo osebno in božjo čast. t Dr. France Kidrič V torek, dne 11. aprila je okrog 9. ure dopoldne v Ljubljani nenadoma umrl predsednik Akademije znanosti in umetnosti ter univerzitetni profesor dr. France Kidrič. Pokopali so ga v Ljubljani dne 13. aprila ob veliki udeležbi prebivalstva z vseh delov Slovenije na državne stroške. Rojen je bil dr. Kidrič dne 23. marca 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini. Študiral je na dunajski univerzi slovansko filologijo, pozneje je bil na daljšem študijskem potovanju v takratni carski Rusiji, nakar je prevzel na dunajskem Zavodu za vzhodne jezike pouk ruščine. Po ustanovitvi ljubljanske univerze so ga poklicali v Ljubljano, kjer je bil na univerzi glavni predmet njegovega znanstvenega delovanja raziskovanje starejših obdobij slovenske preteklosti. Zlasti so znana njegova raziskovanja o Prešernu. Med italijansko okupacijo Ljubljane je bil interniran in odpeljan v koncentracijsko taborišče v Padovi. Znanstveno delo profesorja Kidriča je obseženo v dvanajstih knjigah in v približno 350 razpravah ter številnih študijah, člankih in ocenah. Glavno njegovo delo je „Zgodovina slovenskega slovstva“. Preganianie nrkuc na Poljskem Stvarnost sovjetskih vaditetjev Znana ameriška publicistka Anne O’Hare McCormick je napisala v ameriški list „New York Times“ daljši članek, v katerem razpravlja o vzrokih, ki vplivajo na sovjetske voditelje pri izvajanju njihove politike. Med drugim pravi: „Pri nedavnem zaslišanju pred odborom ameriške poslanske zbornice za nakazila je ameriški visoki komisar za Nemčijo John McCloy izjavil, da po njegovem povečani sovjetski pritisk ne izvira iz strahu pred napadom ali iz občutka o manjvrednosti, temveč zato, ker Sovjeti čutijo svojo moč in upajo na gotov uspeh. Nikomur ni treba posebej pripovedovati, da je v zadnjih mesecih Kremelj pokazal ves svoj prezir do javnega mnenja na zahodu. Najbolj nesramno so to storili v Berlinu. Pa tudi povsod drugod si njihovo ravnanje lahko razlagamo le kot preračunano izzivanje. S sovjetskega področja Nemčije so komunisti pričeli širiti svoje delovanje na zahodno Nemčijo. Glasno grozijo z državljansko vojno v Franciji in Italiji, Kominformistične države v Evropi in kitajski komunistični režim vodijo do zahodnih vlad sovražno politiko. Ves sovjetski svet ni le prežet s protizahodnim sovraštvom, temveč skuša pretrgati še zadnje vezi, med njimi tudi trgovske, z zahodnimi narodi. Mnogo ljudi na zahodu pripisuje ta porast napadalnosti prav dejstvu, da se Sovjeti ne čutilo dovolj močne. Trdijo, da sovjetski VSditelji zato izganjajo tuje opazovalce iz svoje države, ker se sramujejo tega, kar bi ti ljudje lahko videli in da je njihovo izgovarjanje, da se boje posnemanja, le krinka, s katero hočejo skriti svojo slabost. Z razkazovanjem svojih mišic in z glasnim govorjenjem nas hočejo le prestrašiti, zraven pa se tresejo, da jih ne bi napadli. Toda glavni vzrok je ta, da so ljudje v Kremlju stvarni in nočejo tvegati prave, vojne iz raznih vzrokov. Prvič ne bodo mogli nikdar toliko pridobiti z orožjem, kolikor pridobivajo s sedanjimi načini. Drugič nočejo tvegati vojne zato, ker bi izgubili še svoj re-podjarmljeni imperij, če bi se podložni-skim državam ponudila prilika za. borbo in tretjič, ker bi končno propadli zaradi večje tehnične moči ter boljše organizacije in morale zahodnega sveta. To so zdrave domneve. Vsaka sila, ki hoče zavojevati ves svet, mora biti poražena. Sovjetski sistem je z vsemi svojimi uspehi manj močan kot pa sistem, ki mu nasprotuje, in se bo to v vsakem obračunu tudi izkazalo. Vprašanje pa je, ako se člani politbiroja zavedajo tega ali mi ne računamo preveč na njihovo stvarnost? Mnoga najnovejša poročila iz Moskve in vzhodnoevropskih prestolnic potrju- ZA SPOMLAD DOBRA OBLEKA za gospode, dame in otroke CELOVEC-KLAGENFURT lO.-Oktober-Str. 2. tel. 22—73 jejo mnenje visokega komisarja McCloya, da sovjetski voditelji pretiravajo z zunanjim videzom svoje naraščajoče moči. Neki obiskovalec sporoča iz Moskve, da je sprememba ozračja v zadnjih mesecih presenetljiva. „Kitajski zmagovalci“ so vzkipeli, kakor novo. vino. Sedaj mislijo, da se lahko merijo z vsakomur. Prestrašeni Nemci, ki bežijo z vzhodnega področja Nemčije v Berlin, so prepričani, da Sovjeti ne želijo mimo rešiti spora v Nemčiji. Edino vprašanje po mnenju opazovalcev je, kdaj in kako bo Sovjetska zveza postavila moč Zahoda na preizkušnjo. Nevarnost tega prevelikega zaupanja je tako jasna, da je ni treba poudarjati. Sovjetsko podcenjevanje zahodne odpornosti, ki se opira na stopnjo naše vojaške pripravljenosti, je za mir nevarnejše kot pa če mi podcenjujemo sovjetske namene in moč, ki stoji za njimi. Še slabše pa je, če sovjetske stratege precenjujemo, misleč, da so previdni in modri pri snovanju'svojih napadalnih načrtov. V svojem pričevanju pred senatom je general Eisenhower izrekel staro vojaško pravilo: „Nikdar se ni treba bolj bati sovražnika kot pa mislite. da se on boji.“ „Kaj pa, če se vas on ne boji dovolj?“ V zadnjih tednih so v Washingtonu in visoki komisarji v Nemčiji budno proučevali to nevarnost. V teku so priprave, kako bomo odgovorili na izzivanje v Berlinu. V svojem govoru v Londonu je visoki komisar McCloy razbil sovjetske upe na takojšen uspeh z izjavo, da so Angleži, Američani in Froncozi soglasno odločeni, da ne bodo prepustili Berlina komunistom. Pa tudi že pred to izjavo, so bili znaki, ki so kazali, da komunistični uspeh ne bo tako neposreden kot bi bil pred mesecem dni. Namigujejo, da bo komunistična proslava v Berhnu 28. maja bolj izpad kot pa nasilni udar. Zdi se, da so komunisti spremenili tudi svoj urnik. Sedaj govorijo, da bodo 28. maja pričeli z borbo za so- Nedavno je umrl eden najpomembnejših in vendar neznanih mož druge svetovne vojne. To je bil major George Togo Lynch, vzgojen v sloviti šoli angleških jezuitov v Stonyhurstu; ta major je v angleški vojski postal slavni neznanec. Kdor pozna njegove dogodovščine, ga bo imenoval „Materino dušico druge svetovne vojne.“ „Materina dušica“ je junak raznih romanov, ki so izšli v začetku tega stoletja. S svojimi tajnimi načrti in svojo izredno spretnostjo pri organiziranju bega francoskih plemičev med revolucijo ta oseba v romanih ni le proslavila pisateljice katoličanke baronese Orczy, ampak je postala tudi priljubljen junak Anglije, poosebljenost mirnega in sijajnega poguma pri sličnih podjetjih. Te vrste mož je bil tudi major Lynch. Drznega duha, odločen, je izvedel posamezne izredno smele naloge med drugo svetovno vojno. Zlasti se je udejstvoval v podtalnih gibanjih. Tako na primer so zavezniki neobhodno potrebovali generala Girauda za obnovo francoske vojske v francoski severni Afriki in predvsem za dvig morale francoskega odporniškega gibanja; generala so pa nacisti ujeH že v prvih dneh vojske in ga zaprli v trdnjavi sredi Nemčije, ki je bila na videz nedosegljiva. Izgledi bega so bili obupni. Majorju Lynchu pa je uspelo rešiti generala iz zapora in ga spraviti preko sovražne Nemčije v Švico; predno so se nacisti zavedli, je Giraud že bil vrnjen francoskemu poveljstvu. To dejanje je bil eden najdrznejših činov druge svetovne vojne, enak uspeh je dosegel major Lynch tudi, ko mu je uspelo rešiti zadaj za nemško bojno črto grškega ministrskega predsednika Sofoulisa. Bil je prvi mojster v zamiš-Ijanju begov in potnih načrtov, ki so omogočili rešitev tisočev zavezniških vojnih ujetnikov. Pod njegovim vodstvom so bili tudi tajni angleški agentje, ki so se spuščali s padobrani za sovražnimi črtami v pomoč francoskemu odporniškemu gibanju. Miss Odette Churchill in mnogi drugi so prejemali njegova navodila in po njih izvrševali naloge, ki so zaslovele po vsem svetu. Major Lynch je ostal za kulisami, bi) je neznan in je samo s svojo tajnostjo pomagal svojemu delu. Prisiljen je bil opustiti vse stike s svojo ženo, ki je po stala poveljnik edinice zbora motoriziranih prevozov v Franciji; nihče od obeh zakoncev ni vedel za drugega. Slučaj pa je hotel, da sta se sredi živahne- vjetizacijo Berlina, ki bo trajala do oktobrskih volitev. Nespametnost političnega igračkanja, kateremu se zdaj vdajamo, se posebno očita spričo ohole samozavesti v Kremlju. Voditelji, ki so obdani le s svojimi idejami, so nevarni zlasti takrat, kadar se prevzamejo zaradi uspehov. Streznijo jih lahko le njihovi nasprotniki, če jim pokažejo, da so enotni, močni, odločeni in združeni v svojem nastopanju. Kaj ti samodržci trenutno mislijo, lahko sklepamo in ugibamo le iz njihovih dejanj. Toda s svojim čudnim zanašanjem na njihovo previdnost ter hladno logiko, se spuščamo v nevarnost, da jim prisojamo več teh lastnosti kot jih v resnici imajo. Ko je znani tednik „Times“ prejšnji teden objavil globoko razpravo o načelniku sovjetske tajne policije, možu, ki ga poznamo pod imenom Beria ter o največjem' čuvarju revolucije, Krankša-vu. je označil nedvomni Beriev genij z besedami „genij neumnosti“. Nobena oblika genija ne more biti strašnejša, kakor če je ta genij samodržec z neomejeno oblastjo ali če je genij človek, ki nima nikake izkušnje o ljudeh in zadevah izven Sovjetske zveze. Nevarna je namreč sodba majhne skupine ljudi, ki ima v svoji sredi morebitnega Stalinovega naslednika. ga prometa srečala v Nantesu, nakar jima je takrat uspelo zapustiti Francijo z nekim tovorom premoga. Informacije majorja Lyncha o severni Afriki so mnogo pripomogle k napravi načrta za zavezniško izkrcanje, ki je pomenilo preobrat v drugi svetovni vojni: tozadevno delo je našlo tudi visoko pohvalo Winstona Churchilla. Ko se je vrnil z zavezniškimi četami v Pariz, je videl, da so v njegovem stanovanju bivali častniki Gestapa. Dolgoletno izkustvu mu je omogočilo, da je iz tam puščenih zemljevidov črpal najvažnejše informacije. Francoska vlada ga je za njegove zasluge odlikovala z visokimi odlikovanji. Svoj pridevek „Togo“ je major Lynch podedoval po svojem očetu, slovitem vojnem dopisniku, ki je bil na ladji admirala Toga, ko so Japonci uničili rusko mornarico v rusko-japonski vojni leta 1905; kot vojni dopisnik je bil majorjev oče tovariš Winstona Churchilla v burski vojni. ! Rdečekožci so imeli svoje „Združene narode“; ti so vršili svojo nalogo tako dobro, da jim je uspelo obdržati skozi 200 let mir med njihovimi člani. To dejstvo, znano etnologom, je vzbudilo pozornost Smitsonovega zavoda v Washingtonu in dr. W. M. Stirlinga, ravnatelja ameriškega tehnološkega urada, ki je nedavno opozoril v svojem govoru pred kongresom, kako se je šest indijanskih rodov Irokezov v državi New York v začetku 17. stoletja združilo v državno zvezo, katera je obsegala 13 vasi s 15 do 20.000 prebivalci. Tej zvezi je vladal „kongres“ 50 poslancev, katere so izbirali med člani glavnih rodbin. Ta kongres se je sestajal enkrat na leto in reševal vprašanja, ki so nastala med posameznimi rodovi. Ker je Irokezom uspelo ohraniti mir med svojimi rodovi, so poštah tako mogočni, da so kljubovali četam evropskih sil in predstavljan v kolonialnih vojnah zelo važnega činitelja. Znanstveniki etnografskega urada razčlenjajo obširno snov, ki je zbrana o „Združenih narodih“ Indijancev iz 17. in 18. stoletja tudi zaradi velike važnosti za sedanji čas; številni urad- „Materina dušica” Vreme \ vsakdanjem zivlieniu Za proslavo stoletnice Kraljevske meteorološke družbe Velike Britanije pripravlja muzej znanosti v South Ken-singtonu, London, razstavo, ki bo prikazovala vpliv vremena in vremenoslov-ja na vsakdanje življenje in moderne meteorološke metode. Med napravami za merjenje vremenskih prilik bomo videli že znane aparate zračnega tlaka, temperature in vetra; nov pa bo model radijskega oddajnika za letalski prenos, znan pod imenom „radijska sonda“, ki oddaja podatke o A Kamere, filmi in plošče v boeati izbiri in najboljii kakovosti Celovec-KUgenfurt HeiligengcistpUtz i Vase posnetke izdelujemo in dnevno po pohi razpošiljamo temperaturi, zračnem tlaku in vlagi v velikih višinah. V oddelku „Napovedbe“ bodo razstavljena meteorološka poročila, na podlagi katerih so določili dan za izkrcanje v Normandiji, dalje popolna zbirka vremenskih kart, ki so potrebne za napravo redne vremenske napovedi. Drug oddelek, z naslovom „Vreme v vsakdanjem življenju“, bo prikazoval, kako vreme in meteorologija na razne načine vplivata na civilizirano družbo; tako na primer na načrt visečega mostu čez reko Severa, za katerega je važna ugotovitev, kakšnim sunkom vetra mora r.ovi most kljubovati; pri reševanju vprašanja primernih dobav p:tne vode za naraščajoče potrebe mestnega prebivalstva, pri dobavi luči in toplote ob zimskem mrazu in izgubo naravne svetlobe zaradi dima in megle. Razstava, katero bodo zaprli 25, junija, bo pokazala obiskovalcem tudi delo britanskih raziskovalnih laboratorijev. Kako nastajajo megle? — Ah se lahko povzroči umetni dež? — V kateri meri suši veter površino zemlje? — Koliko sončne svetlobe vsrka atmosfera predno doseže svetloba zemljo? — Kako merimo atmosferske prilike v največji višini? — To so nekatere izmed vprašanj, ki jih pazljivo proučujejo; odgovor nanje znatno vpliva na uporabo meteorologije za vsakdanje življenje. niki zunanjega ministrstva se zanimajo za to delo. Mi menimo, da nudijo ti Indijanci — je izjavil dr. Stirling — sijajen primer uresničenja tega, kar bi lahko označih za mednarodne odnošaje. Marsikaj bi lahko veljalo tudi za današnja težka vprašanja. „Indijanci Združenih narodov so bili tako močni in so uživali tak ugled, da so angleški kralji pošiljali k njim diplomate na razgovore in da so indijanski govorniki in pohtiki dajah koristne nasvete naseljencem glede pohtičnega zadržanja. Leta 1744 je rod Shawnesov napovedal vojno prebivalcem Virginije in zahteval od Irokezov, da se jim pridružijo. Kongres Irokezov je razpravljal o tem mesec dni in končno nasvetoval sklenitev miru; kaznoval je celo enega svojih rodov, ki je dovolil svojim mladcem iti v vojno pred odločitvijo kongresa. Primer teh Indijancev je imel velik vpliv na ameriške naseljence pri prvih poizkusih sestave zvezne ustave. Sam Benjamin Franklin je zapisal: „Bilo bi sramotno, če ne bi uspelo trinajstim ko-'onijam civiliziranih ljudi skleniti zveze, medtem ko je pol tucatu rodov tulečih divjakov to uspelo.“ Pravda za časi V Zaplotarskih hribih so živeli praz-noveriieži, ki so verjeli v volkodlake, še v moro in v čarovnice. Tudi vragu so pri-devali čudna svojstva. Ni bil le zapeljivec v vsakovrstno grešno življenje, tem-več tudi tat in ropar, če ,se mu je zljubilo, je sklatil mesec z neba in ga skril pod svoj kosmati, dolgi rep. Nastala je egiptovska tema, ki je bila Zaplotarjem-zelo zoprna. Ne. smemo se preprostim ljudem čuditi, da so take stvari verjeli. Saj mnogi izobraženejši prebivalci ,v velemestih obešajo v stanovanjih podkve in razne živalske amulete, ki naj jih varujejo pred vsako zlobo. Za nasvete in prerokovanja sprašujejo vražarice. Vprašanje je, kateri so bolj praznoverni. V Globinjeku. naselju, oddaljenem uro hoda od Zaplota, je živela Gabrova Mica. Bila je dolga, suha ženska, pri petdesetih letih. Koničast nos, šilasta brada in široka usta so značila, da je bila jezična. A ne le to. Tudi zvedava, radovedna, opravljiva je bila Mica. V mlajših letih je živela v Aleksandriji v Egiptu in tam prislužila lepe denarce. Po bratu, ki je bil samec in je umrl pred desetimi leti, je podedovala srednje posestvo, ki ga je obdelovala s sestrinim sinom, nečakom Francetom Petračem, ki je veljal za njenega dediča in naslednika na Gabrovini. Mnogi so trdili, da se je Mica naučila v Egiptu zagovarjati kačji strup, da je poznala vsakovrstna zdravila, da je znala čarati, da je v temnih nočeh jezdila na metli pod oblake in da je imela zveze s samim peklenščkom. Njen sosed Tavzelj Miha je imel pet minut oddaljeno lepo domačijo. Redil je najizbranejšo živino v zaplotarski občini, prvovrstne krave mlekarice, najmočnejše vole za vprego in res lepega, velikega bika. Zgodilo se je, da je tega bika nekega dne krmil Tavželjev mladi sin Janez in mu je naložil v jasli precej sveže detelje. Tedaj je šla mimo Mica. Ko je to opazila^ je omenila, da je krmljenje s svežo deteljo nevarno, ker bika lahko napne. Janez se. za njeno besedičenje ni zmenil in opravljal svoje delo dalje] Mica je pa pripomnila: „Fant, pazi, da se biku kaj ne zgodi!“ in je odšla na svojo njivico nabirat svežo pico za prašiče. Bika je res začelo napenjati. Mladi Janez, neizkušen in nevešč v takih prigodah, je komaj čakal, da je prišel domov oče, kateremu je vse razložil in ni pozabil pristaviti, kaj je zinila Mica. Biku ni bilo bolje. Napenjalo ga je in napenjalo vedno huje. Vsi obilni domači pripomočki niso zalegli. Čez dve uri je poginil. Čeprav je bil Miha trezen in preudaren mož, je začel sumiti Mico, da je bika zarekla in da je zato poginil. Te sum-nje ni obdržal zase. Povedal jo je vsakemu, ki ga je hotel poslušati. In to je prišlo na ušesa Mici, ki se je lotila silna ne-volja in jeza. Ničesar ni zakrivila, še opomnila je Janeza, naj pazi, da bik ne imiiiiiiimmmniMiiiiimiiiinimiinimnMmmmiimiiiiimmiiiimiii DVE HIŠI VSAKE ŠTIRI DNI V Veliki Britaniji gradijo povprečno dve hiši na štiri dni. Seveda to niso desetnadstropne palače in tudi ne hiše, katere bi gradili po prejšnjem načinu. Nova vrsta hišg, ki je znana pod imenom „Reema House“, ima eno samo nadstropje in jo zidajo s posebno tehniko. pri kateri uporabljajo zlasti za zidove cementne kose, ki so znotraj votli. Na novi način zidanja opisuje pred kratkim objavljeno poročilo ministrstva za javna dela. V zadnjih dveh letih so več sto teh hiš na razne načine preisku-sili. Ugotovitve so bile nad vse zadovoljive: hiše so tople in suhe, udobne, vsi stanovalci so zelo zadovoljni z njimi. Gradbeni stroški posamezne hiše znašajo 1000 funtov šterlingov. Poročilo ministrstva za javna dela navaja, da so te hiše mnogo cenejše kot tradicionalne hiše enake velikosti in da je za zidanje potrebno mnogo manjše število delav- zboli. Zdaj jo pa še nesramno obdolže, da mu je zarekla. Ni minilo 24 ur, že jo je udarila v Vipavo k notarju Pušniku in mu naročila, naj vloži tožbo zaradi žalitve časti. Naročeno, storjeno. Sodnik Mihalič se je smejal, ko je tožbo bral. Poslal jo je najprej županstvu v Zaplot, da poskusi razprte osebe poravnati. Župan Zmrzel si je resno prizadeval, da bi Mico in Miho pobotal, a mu ni uspelo. Miha je bil trdovraten in svoje trdil, da je Mica biku zarekla, vsled česar je bik poginil. Saj ni pomagalo nobeno zdravilo. Ker je bil poskus sprave brezuspešen, je sodnik razpisal razpravo. Mica in Miha sta jo mahnila k sodišču v Vipavo. Sodnik je dopovedoval in dopovedoval Mihi, da je njegovo nazira-nje napačno in zmotno. Prekliče naj žalitev in prosi Mico odpuščanja. Toda zaman ! Miha se ni dal pregovoriti in sodnik ga je rad ali nerad obsodil na tri dni zapora. Miha se je pritožil, a njegova pritožba je bila pri deželnem sodišču v Ljubljani zavrnjena. Stari častitljivi predsednik sodnega zbora, višji svetnik Pajk je Miha po očetovsko svaril, naj opusti take nore marnje. Miha tega ni mogel celo življenje pozabiti ter je bil do smrti prepričan, da se mu je zgodila krivica in da je Mica res bika zarekla. Šele na smrtni postelji je na prigovarjanje gospoda Janeza prosil Mico oproščenja. Mica mu je odpustila. Segla sta si v roke. Tako je Miha umrl v božjem miru. Jeli pa bil prepričan, da Mica ni bila čarovnica in ni bika začarala, je pa vendar vprašanje. Mica je večkrat mislila: „Ali sem v pravdi dosegla kaj več časti, kakor sem jo imela? Ljudem nikdar ne moreš zavezati jezika. Glavno je, da* si čist pred svojo vestjo in Bogom. Ali se nisi tudi sama večkrat nad častjo bližnjega spotaknila ?“ OBLETNICA MESTNEGA KINA — „STADT-KINQ„ — V BELJAKU Lansko leto 16. aprila je bila prva predstava v bivši telovadni dvorani v Gerber= gasse 39; ta dvorana je bila začasno predelana v Kino-dvorano. Od tega dne dalje je obiskalo 300.000 oseb pri 1081 predstavah 102 filma, med katerimi je bila vrsta prvovrstnih filmov. Spomnimo se samo na filme „Škrlat-nordeči jezdeci,,, „Sveti Vincenc“, „Nekje v Evropi“, „Moj prijatelj Flicka“, „Vagabundi“, „Zemlja“, „Polonaise“, „Rdeči čevlji“. Tudi za prihodnjo sezono je na sporedu več znamenitih filmov, od katerih bo mogoče vi» deti v kratkem film „Bagnodcaznjenec“, „Slika Doriana Graya“ in „Varilnica duš“. Uprava kina Se trudi prikazati občinstvu res filme, ki stojijo na višini in nuditi na ta način ljudem pošteno in poceni razvedrilo. Kolodvorski kino (Bahnhoflichtspiele) v Beljaku prinaša od od 21. do 24. aprila film „Tarzan in Amaconka“. Tarzan, ki ga pred» stavlja Jonny Weißmüller, je postal že pojem pri obiskovalcih kina. V romanih, posebno pa v filmih, doživi Tarzan različne pustolovščine —naj bo to z živalmi ali z ljudmi — in osta» ne vedno zmagovalec, čeprav večkrat v težkem boju in s pomočjo svoje hudomušne opice ali krokarja. Vedno pa dajejo okvir nape» tim dejanjem krasni posnetki narave in ži= vali v Afriki, Ameriki ali v Indiji. Tako nas popelje tudi ta film v notranjosti Afrike. cev. Za zidanje ene hiše Reema je potrebno 1350 delovnih ur, za zidanje enako velike hiše iz opeke za 2500 ur. S SMIRKOVIM FAPIRJEM PROTI LIŠAJEM IN IZPUŠČAJEM Po lišajih in izpuščajih povzročene brazgotine so neprijetne za moža, za ženo pa naravnost tragične. Za njihovo odpravo so poskušali že razne načine, vendar brez znatnega uspeha. Zdaj pa javljajo, da je zdravnik dr. William H. McEvitt iz Detroita v Združenih državah iznašel idealno sredstvo in tehniko za njihovo odpravo. Zdravnik primerno narkotizira bolnika (lokalna anestezija ne zadošča), nakar drgne obraz s smirkovim (šmirgel) papirjem (št. 1 in pol ali 2).' Med operacijo nadzirajo s pomočjo pritiska obtok krvi. Po izvršeni operaciji se obraz obveže in po desetih dneh običajno izginejo vsi sledovi brazgotin. McEvitt pa odsvetuje uporabljanje njegove metode v domačem krogu; sicer je pa drgnenje s smirkovim papirjem tako bolestno, da si pač ne bo nihče sam izdrguil z njim svoj obraz. Gledališče Začetek predstav ob 20‘00 22. aprila: Don Pasquale, zadnja predstava, 23. aprila: Ob 10.30 Sneguljčica, predstava za otroke. Ob 20.00 Tokajski biser, zadnja predstava. 24. aprila: Kino predstava. 25. aprila: Zvita Suzana, 26. aprila: Lepa Helena, zaključena predstava. 27. aprila: Zvita Suzana, GAETANO DONIZETTI: veia Ti si že davnim pradedom svetila, ko jih poganstva še stiskal je mraz; k luči Resnice si srca vabila in Korotanu zvedrila obraz. V bojih si zvesto jim stala na strani, kadar prihrula sovražna je moč; Tebe so klicali bedni tlačani, Ti si jim v stiski debla pomoč. Kdaj so strohneli že knezi — vladarji, nihče ne vime se več na oblast! Ti si pa z nami še zdaj med viharji, Tebi se pesmi razlegajo v čast. Kakor trdnjava je Tvoje svetišče, biser iz raja na zemljo poslan; nekdaj je bilo krščanstva žarišče, danes ponosen je nanj Korotan. Glej nas s prestola tu v naši sredini in gospoduj nam, o sveta Gospa! To, kar si prednikom bila v davnini, bodi Korošcem do konca sveta! Limbarski š P @ R f im§ki ŠPORT-TOTO, 28. KOLO 1. Wiener Sportklub—Ađmira: Prvo moštvo ima, kakor znano zelo dobro obrambo. Drugo moštvo pa je zmagalo ■ zadnjikrat nad Wackerjem. Obe moštvi | sta v zadnjem času v igranju precej napredovali. Naš tip: x/l 2. Vorwärts Steyr—Vienna: V slučaju, da smatramo za merodajno tabelo, bi morala Vienna tudi na tujem igrišču zmagati. 2/2 3. FC Wien—Sturm Graz: V igri proti Austriji je kakor znano odnesel točke FC Wien in ga lahko smatramo tudi sedaj kot bodočega zmagovalca. Sturm Graz pa poznamo kot eno tistih moštev, za katera je težko prerokovati, kako bodo igrala. x/l 4. Rapid—Austria: Rapid je trenutno v zelo dobri formi, Austria pa se bori s prehodno slabostjo. Čas do teh tekem pa je še dolg in lahko se v tem času Austria zopet postavi na noge. x/l 5. Hochstädt—Gaswerk: Dasiravno bo tekma na igrišču prvega moštva, smatrajo na splošno drugo moštvo za zmagovalca. 2/2 6. Columbia XXI—Elektra: Drugo moštvo, ki je po znanju boljše, bo imelo s Columbio težak posel, posebno, ker mora igrati še na tujem igrišču. x/2 7. Wimpassing—Ternitz: Točna napoved je težka, dasiravno je Ternitz boljše moštvo in bi lahko veljalo kot zmagovalec. 1/2 8. Grazer Austria—Kapfenberg: štajerski mojster, ki bo nastopil ojačen z dunajskim igralcem Hofbauerjem, verjetno ne bo dovolil drugemu moštvu, da si vzame točke na njegov račun. VI 9. Liverpool—Arsenal (Cup-Finale): Ta tekma, katere se udeleži celo angle- ški kralj, je vsekakor največji športni j dogodek v Angliji na področju nogometa. Borbena moč obeh klubov je skoro enaka. Dasiravno vodi Liverpool v tabeli državnih prvakov, se Arsenala ne sme podcenjevati. l/x 10. Fiorentina—Lazio: Lazio se bo z vsemi silami protivil, da izgubi točke, kar mu bo skoraj verjetno tudi uspelo. 2/x 11. Roma—Juventus: Juventus je italijanski mojster in bo verjetno tudi v tej tekmi odnesel lovorjev venec. 2/2 12. Torino—Internazionale: Torino igra na domačem igrišču in je poleg tega moštvo, ki igra dober nogomet. Internazionale pa je v zadnjem času postalo tudi zelo dobro moštvo. x/2 13. Grazer AK—Leoben: Moštvo Le-obna je moštvo, ki igra vkljub temu, da nima posebnih izgledov na zmago, do konca zelo požrtvovalno, kar lahko vkljub boljšemu načinu igranja prvega moštva vpliva na izid tekme. l/x 14. LASK—Sparta Linz: Sparta ima v tej tekmi zelo malo izgledov, da bi zmagala proti LASK, ki je prvak. 1/1 15. Pinkafeld—Oberwart: V tem srečanju veljajo prvi kot favoriti. 1/1 IZREKI Ni srečen, kdor veliko ima, ampak srečen je, kdor malo potrebuje. Kdor rad bolnikom streže, si rajski venec veže. Boga se bati, greha se varovati, pa dobro storiti, je zadosti modrosti za časno srečo in večno zveličanje. Kriva vzgoja otrok je slabih časov mati. Razuzdani otroci so staršev počasna, pa gotova smrt. Kjer nobene postave ni, tam veljajo same pesti. Ves svet je šola modrosti, zgodbe sveta so najboljša knjiga življenja. Kakor mrtvaških zvonov glas, bo izginil naš spomin. Malo je človeško srce, pa neizmerne so njegove želje. Hočeš druge vneti, moraš sam goreti. Tudi beseda človeka ubije. Greh sovraži, a grešnika ljubi! Popravljati vse svoje žive dni, ne bodi te sram! Ne trudi se vsem ljudem dopasti, da sebe in drugih ne ukaniš! Zvestoba v svojem stanu je mati časne in večne sreče. suä&m&e um za šaša preureditve trgovine Specialna trgovina za posteljnino ‘Sloflbadiei (Kakor do sedaj, objavljamo tudi danes na tem mestu pisma naših ćitateljev z dežele, Id izražajo njihova osebna mnenja in uredništvo nikakor ne odgovarja za vsebino.) BRDO (V spomin Križevčevemu očetu) Na veliko sredo, dne 5. aprila t. 1., smo položili k večnemu počitku Križev-čevega očeta, Martina Petriča, kovaškega mojstra in cerkvenega ključarja. Možganska kap je povzročila prezgodnjo smrt 69. letnemu možu, kateremu bi po videzu vsak prisodil najmanj še deset let življenja. Toda božja pota niso naša pota. Kdo bi si mislil, ko smo na moško nedeljo v marcu videli Križevčevega očeta pristopiti k mizi Gospodovi, — kar je delal redno vsak mesec —, da je to njegovo zadnje javno pričevanje vere v evharističnega Kralja. Splošna priljubljenost blagega pokojnika je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Z ganljivim, v srce segajočem nagrobnem govoru se je poslovil od njega domači gospod župnik in orisal kristalno čisti in trdni značaj moža, ki ni bil nikdar „trs, ki ga veter maje“, kakršnih je dandanes mnogo; vedno je stal trdno za pravice cerkve in svojega naroda. Tudi cerkveni pevski zbor mu je občuteno zapel nagnobnico „Nad zvezdami!“ Domači gasilci so mu izkazali zadnjo čast pri pogrebu. Rajnemu življenje ni prizanašalo z udarci: pokopal je dve ženi, en sin je umrl na delu v Nemčiji, drugi je padel v vojni, hči je bila izseljena s celo družino. On sam je tudi moral uživati dobrote internacije po prvi svetovni vojni. Z vztrajno pridnostjo in varčnostjo si je zgradil lepo domačijo. Omenimo naj še to, kako je pred 40 leti čisto sam, brez vsakih načrtov, naredil cerkveno uro, ki nam še sedaj dobro kaže čas. 8 tem si je postavil trajni spomenik. žalujočim svojcem in sorodnikom iskreno sožalje. Pokojnemu očetu pa bodi dobri Bog plačnik za vse delo, Njemu v čast storjeno. SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Oglašamo se zopet, saj je čas zato. Post je mimo in z veseljem v srcu smo zapeli na velikonočno soboto Alelujo. Dan je bil prekrasen, na nebu ni bilo videti nikakega oblaka. Res, pravo velikonočno razpoloženje je vladalo v vseh srcih. Možnarji so se glasili iz vseh krajev. Komaj je bilo oddanih nekaj strelov" pri Križu v Radni vasi, že so odgovorili fantje iz Gorpič in ostalih vasi. Da bodo imeli toliko streliva, si še misliti nismo mogli. No, kakor smo pozneje zvedeli, so nabrali kar lepo vsoto denarja, da so z njim lahko kupili streliva, da ga je bilo dovolj. Bali smo se že. da nam bo razneslo našo vas, no, hvala Bogu, se to ni zgodilo. Žene in dekleta so nosila velike košare, polne mesa in pogače, k blagoslovu. Ob petih popoldne so se pa že zbirali ljudje, da spremijo Kristusa pri Njegovem vstajenju. Da pa se bo pri Vstajenju nabralo toliko ljudi, si nismo nikdar mislili. Ne bomo pretiravali, če rečemo, da jih je bilo okoli 1500, kar je za naš kraj zelo veliko. Posebno v lepem številu so bili zbrani otroci in možje ter fantje. Pozabiti pa ne smemo ga-silcev, ki so se udeležili procesije tako številno. Posebna hvala zato gre našemu poveljniku Woschitzu Franciju in pa čavskemu poveljniku Jaklitschu. Vso slovesnost so še olepšali naši pevci, ki so nam zapeli zopet nekaj novih velikonočnih pesmi. Seveda gre sedaj zopet, ko je naš Lojzek dobil dovolj naraščaja, tako da se nam ni treba bati, da bi pevcev zmanjkalo. Tudi cerkev je bila krasno okrašena. Naša pridna dekleta so že eno nedeljo preje šla nabirat zimzelen v Rogaje, žrtvovala so več večerov, da so spletla vence. Zdelo se nam je, da si kje v naravi, tako lepo je bila cerkev okinčana. V nedeljo zjutraj ob petih je bilo Vstajanje v Poturju. Tudi tu se je zbralo lepo število ljudi, kljub temu da je bilo Vstajenje tako zgodaj. Drugo službo božjo smo imeli spet v farni cerkvi. Popoldne so nam spet naši pevci pokazali, kaj so se naučili ob dolgih zimskih večerih. Zapeli so nam namreč v radiu nekaj koroških narodnih pesmi in vsakemu se je zopet porodila misel: Oh, zakaj samo pol ure, ta tako hitro mine, dobro bi bilo, če bi vsaj ob nedeljah popoldanska oddaja trajala dalje. BISTRICA POD PECO Že dolgo niste prejeli vesti od nas, saj pa tudi ni bilo nič posebnega, od drugod so vedeli poročati vse kaj bolj zanimivega kakor pa bi mogli mi. — Za letos pa se nam obeta le neka posebna delavnost in o tej moramo poročati bralcem „Koroške Kronike“. Skozi našo vas teče Bistrica, ki pa ima včasih skoraj nepravilno ime; saj se zbirajo v tej vodi ne samo izvirki izpod Pece, ki dajejo res bistro vodo, v tej vodi se zbirajo tudi odtoki izpod gnojišč, v njej se nabirajo tudi smeti in še vsi mogoči drugi odpadki, že pred leti so se naši občinski očetje odločili, da je treba tok tega našega „veletoka“ vsaj skozi vas Bistrico uravnati, regulirati. Z delom so odlašali dolgo vrsto let, lani pa so le začeli z delom. Zaradi zimskega časa in deloma gotovo tudi zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa so preko zime dela zastala, upamo pa. da se bodo sedaj s pospešeno hitrostjo nadaljevala. Vsa dela pri uravnavi Bistrice izvaja občina v lastni režiji. Do sedaj je moralo prebivalstvo ob Bistrici dobivati iz njene struge tudi pitno vodo. Ta voda pa je bila večkrat kot pitna voda skoraj neuporabna, v njej so bile razne bolezenske klice in ni zato pri nas preskrba s pitno vodo niti od daleč odgovarjala zdravstvenim predpisom. Vodovod pa je potreben ne samo za našo vas, ampak za vso našo občino. Zato je dala občina izdelati načrt za vodovod, ki bi preskrboval s pitno vodo vse vasi naše občine. Sam načrt je že stal malo manj kakor 10.000 šilingov. Iz tega je že razvidno, da bi bili tudi stroški za izvedbo načrta tako veliki, da bi jih prebivalstvo nikakor ne moglo samo plačati. Zato se bodo stroški, ki bodo znašli ne dosti pod dva milijona šilingov, krili iz zneskov Marshallovega načrta za obnovo Evrope, deloma pa bodo seveda morali pomagati še prispevki od drugod in po svojih močeh bo morala prispevati tudi občina Bistrica. Pitno vodo bi po načrtu zajeli v dveh izvirkih pod Peco, v Dolinčah in v Pod-gori. Pri Rudolfu naj bi se oba zajeta izvirka združila v glavnem vodnem zbiralniku ali rezervarju. Za napajanje vodovoda sta predvidena dva rezervarja: eden na Rebru, drugi pa pri Sv. Katarini. Prvi bi preskrboval s pitno vodo vasi Dvor, Bistrico in Konovece, drugi pa Šmihel. Upamo, da sedaj res ne bo ostalo samo pri načrtu in da bomo mogli kmalu poročati, da so z delom že pričeli. „MEDNARODNA“ RAZSTAVA V BELJAKU V Beljaku bo v dneh od 22. do 30, julija t. 1. gospodarska razstava z nazivom „Razstava ob tromeji“ (Ausstel lung an der Dreiländerecke). Te raz stave se bo prvič po svetovni vojni udeležila tudi Jugoslavija. Slovenija bo namreč na tej razstavi razstavila najvažnejše svoje proizvode iz obrti, industrije, trgovine in kmetijstva. Poleg koroškega gospodarstva bo na tej razstavi udeleženo tudi gospodarstvo iz italijanskih pokrajin Furlanija (Videm) in Goriška. — Razstave pa se bo udeležilo tudi gospodarstvo iz Svobodne tržaške države. Tako se bo prvič zgodilo, da bomo na kaki razstavi videli sliko gospodarstva Trsta in širšega tržaškega zaledja. JUBILEJNA SLOVESNOST Dne 14. majnika bo obhajal pri Gospe Sveti 60-letnico prve svete maše prelat prečastiti gospod msgr. Valentin P o d g o r c. Dnevni red jubilejne slovesnosti je: 1. Ob 9. uri slovesni vhod v cerkev* 2. Takoj nato sledi slovenska pridiga, ki jo bo imel mil. g. prošt Anton Bene-tek iz Tinj. 3. Nemška pridiga preč. g. dekana v Gospe Sveti msgr. Jožefa Egerbacherja. 4. Slovesna sv. maša, ki jo daruje slavljenec. 5. Nagovor preč. gospoda jubilanta. 6. Slovesni „Te Deum“. 7. Ob 12. uri skromen obed za asi-> stenco pri čč. sestrah usmiljenkah pri Gospe Sveti. Med službo božjo bo darovanje za gosposvetsko cerkev. Na prednjo slovestnost opozarjamo vse vernike, ki naj to vpoštevajo pri romanjih in obisku naše ljube Gospe pri Gospe Sveti. Birma na Korošhem Letos se bodo vršile birme v sledečih farah. 16. aprila na Žihpoljah, 17. aprila v Glinjah, 17. aprila popoldne v Bajtišah, 18. aprila na Golšovem, 23. aprila v Šmihelu pri Pliberku, 24. aprila v Globasnici, 24. aprila popoldne v Štebenu pri Globasnici, 30. aprila v Skočidolu, 1. maja v šmiklavžu na Dravi, 2. maja v Domačalah, 7. maja v Št. Rupertu pri Velikovcu, 8. maja v Slovenjem Plajberku, 8. maja popoldne v Št. Lenart— Ljubelj, 14. maja v Št. Tomažu pri Celovcu, 18. junija v Šmartnu pri Beljaku. Ob binkoštih kakor po navadi v Celovcu v stolnici. Ker je ob binkoštih v Celovcu tako velik naval, bi svetovali, da se poslužite prilike v podeželskih farah, ker bo tako praznik otrokom večje doživetje, kakor mučno čakanje v Celovcu. ŽVABEK V nedeljo, dne 23. t. m., obhajamo pri nas običajne svetomeško nedeljo. Začetek opravil na Sv. mestu ob 9 uri. TERRAKOR — BETONSKO TRDI MATERIAL — GLAVNO ZASTOPSTVO Veletrgovina z gradbenim materialom, krovstvo FRANZ MOSSIBi & CO. BELJAK—VILLACH, tel. 4171, 4436 Cement, trass, cevi, strešna opeka, plošče iz naravnega škriljevca, plošče za tlak, heraklit i. t. d. Gradbeni material pripeljemo z lastnim avtomobilom Karel Mauser: IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 21. Foltej ga ni slišal. Vso noč je iskal za oporo. Zaman. Spoznanje, ki se je vzbudilo, ga je peklilo bolj kakor očetov udarec. Ali ni vse skozi živel v njem samo Podlipnikov rod, krik premaganega, umirajočega, ki se noče vdati? Mar ni vseskozi lagal sebi in Mojci? Šele proti jutru je zaspal. Tedaj je Mojca s Kašnikom odhajala nazaj v Meiviče. * Podlipnik je pričakal Folteja zjutraj v veži. Siv v obraz je prišel Foltej iz naizbe in obstal na dnu stopnic kakor da je pravkar vstal iz groba. Oče je utripal s sivimi, trdimi očmi, vendar se je Folteju zdelo, da so mehkejše kakor sinoči. „Kašnikova je zjutraj odšla. Videl sem jo skoz okno.“ Podlipnikov glas je bil miren, skoraj tih. ..Odšla“, je ponovil Foltej. Podlipnik ni nič rekel. „Dobiti je moram“, je bruhnilo iz Folteja. Podlipnikove ustnice so bile stisnjene. „Ne boš je iskal, ker si Podlipnikov. Samo še ti.“ Obrnil se je in odšel v izbo. Koj zjutraj je po vasi zavrelo. Novica je šla kakor ogenj, ženske so ga presajale po hišah. „Kašnikova je ponoči zginila. Sam Podlipnik je bil pri njej.“ „Potlej je pa le nemara resen. Saj Mojca je bila že čudna videti. Reva. Pa s Podlipnikovim! Telpa! Morala je vedeti, da iz te moke ne bo kruha.“ „Od Podlipnikovega je pa tudi grdo, da je tako naredil kakor stari.“ Ljudje so se očitno postavili proti Podlipniku. Greh starega Podlipnika je znova vstal. Stara Kašnica ga je na glas oznanjala. Podlipnik je slišal in molčal. Kakor iz granita je sedel za mizo v izbi, stopil za trenutek k oknu, se zasrepel na cesto in zopet sedel. K južini Folteja ni bilo. Podlipnik je vedel. K večerji je prišel. Bled, da ga strina ni upala ogovoriti. Hlapec in dekla sta se koj po večerji potepla iz izbe. „Si bil v Melvičah?" je krehnil Podlipnik. Foltej se je splašeno zastrmel v očeta. „Bil? Pod vasjo sem se obrnil.“ Podlipnik je zaprl oči. Folteju se je zazdel star trhel štor, ki se še trudi in muči, da bi pognal. „Še si Podlipnikov,“ je žobaril stari z zaprtimi očmi. „Ne moreš drugače. Lahko človeku spodleti, tako pride. Vstati je treba, iti mimo hudega in se ne ustavljati. Podlipniki ne morejo drugače." Foltej ne more govoriti. „Beseda leži med Podlipniki in Pečniki. Ne moreš čeznjo, čeprav si jo zatajil.“ „K Pečniku ne grem“, bruhne iz Folteja. Podlipnik odpre oči in se nasloni na mizo. „Jaz bom šel.“ Zdaj Foltej nič več ne ve reči. Ko drži za kljuko, se utrga iz Podlip nika: „Vsa vas gobezda o meni. Veš o čem. Zavoljo tebe molčim. Lahko noč.“ Podlipnik še nikoli ni privoščil sinu pozdrava pred počitkom. Folteja je čudno zadrgnilo. V naizbi je bilo mrzlo. Koj je legel. Do Melvič je šel, skoraj prav do vasi. Ko je stopil z vlaka, se je zagnal proti gmajni kakor nor. Na nič ni mislil, poganjal se je v breg in bil trdno odločen, da stopi pred Kočarja in pred Mojco in reče: tu sem. Nisem več Podlipnikov, nočem več biti. Pred vasjo se je ustavil. Videl je prve hiše, videl Kočarjevo bajto, toda čez pot je ležala neznana pregraja. Ni se mogel peč premakniti. Podlipnikova prazna domačija je stala za njim, prazna do poslednjega kota, gola, osamljena kakor okleščeno drevo po plazu. Podlipnikova kri v Folteju je prvikrat butnila po žilah, butnila s tolikšno silo, da se je ustrašil. Ko očeta odneso iz hiše, so odnesli ves rod. In preden ga bodo odnesli, bodo oče zagradili vso Podlipnikovo zemljo. Zanj ne bo več poti nazaj. Ustavil se je in gledal na vas. Ali je res z Mojčinim begom ugasnila še zadnja iskra upora? Ali je upor živel samo v Mojci in je iz nje samo tipal vanj ? S svojim begom ga je obsodila. Obrnil se je, se zaril na jaso za robidovjem in čakal, dokler ni odšel nazaj na vlak. Podlipnikova kri je zmagala. Foltej strmi v zibel. Veliko rdeče srce je motno, umazano. V Podlipnikovem ni nobene misli več. Z zaprtimi očmi čaka na spanec. (Dalje prihodnjič) M&dm Cdmtet SOBOTA, 22. aprila: 9.00—9.30 Poročila, ura za mladino, lahka glasba. NEDELJA, 23. aprila: 7.15—7.45 Duhovna obnova, iutrania glasba. 13.30— 14.00 Narodne pesmi. Poje pevski kvartet „Slavček“ iz Sveč. PONEDELJEK, 24. aprila: 14.30— 15.00 Poročila, literarna oddaja, lahka glasba. TOREK, 25. aprila: 14.30— 15.00: Poročila, pouk slovenščine, gospodarsko predavanje, kmečka glasba, SREDA, 26. aprila: 14.30— 15.00: Poročila, gospodinjsko predavanje, kmečka glasba. ČETRTEK, 27. aprila: 14.30— 15.00 Poročila, pouk slovenščine, zdravniško predavanje, lahka glasba. PETEK, 28. aprila: 14.30— 15.00: Poročila, pregled tiska, pestra glasba. llillU8a!!ilR!ll!l!Wllllll!!II8&lllIll3!iil! POZOR! POZOR! Izreina usodnost! Uprava „Koroške Kronike“ nudi za mesec maj 1950 sledeče knjige po izredno nizkih cenah: Sin mrtvega Prekleta kri Cmokec Poskokec Križ na gori Roti ja Slovnica S 1.50 (preje 3,—) S 2.50 (preje 5.—) S 1.50 (preje 3.—) S 1.50 (preje 3—) S 1.50 (preje 3.—) S 0.50 (preje 1____) Izrabite to izredno priliko in nabavite si dobro čtivo! tUeUa £mdm Poročila in komentarji v slovenščini in srbo.hrvaščini. (Oddaja vsak dan na kratkih valovih: 19 m, 25 m, 31 m, 41 m in 49 m ter deloma na srednjem valu 293 m) 6.45— 7.15: poročila in koment. v srbo-hrv. 14.45— 15.60: poročila in koment. v srbo^hrv. 18.15— 18.30: poročila in koment, v srbo-hrv. 20.45— 21.15: poročila in koment. v srbo-hrv. 21.15— 21.30: poročila in komentarji v sioven. 22.45— 23-15: poročila in koment. v srbo-hrv. iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiimiimiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiminii MALI OGLAS KRAJEVNE ZASTOPNIKE v slovenskih krajih, kateri obiskujejo gostinske obrate in privatne stranke, iščem za prodajo blaga, katerega rabi vsako gospodinjstvo. — Ponude poslati pod značko „Uspeh zagotovljen“ na „Koroško Kroniko“. PONOVNO ZVIŠANJE CEN PAPIRJA Kakor poroča Avstrijska družba za prodajo papirja, bo stopilo s 23. aprilom v veljavo novo zvišanje cen papirja. Zvišanje bo znašalo kakih 18 odstotkov. Novo zvišanje cen utemeljujejo s tem, da so se zvišale cene lesu in da se te cene še vedno dvigajo. V primeri s prvim polletjem leta 1949 je cena lesu letos za 36 odstotkov višja. Tudi cena premogu se je zvišala. Cene kemičnim pomožnim surovinam so se podvojile. RADIti in ELEKIRO IPARiTE vseh vrst in tvrdk samo pri vašem obrtniku mm% KREuiz Celovec-Klagenfurt, Kramerg. 11 Rdäia Stkmidi „Velika hiša malega človeka“ Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. Najbolj modema popravijalnica. Žarnice za dom in preprodajo. CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstr. 22 —• TeL 29—48 dnevne peteešsme gumbe, trakove, sukanec, svilo za šivanje, patentne zaponke, kroje kupite pri Celovec - Klagenfurt Burggasse „ IP A G O " PAGO-sladki moiti PAGO-sadni šoki PAGO-Vita-sad PAGO-sadne pijača PAGO - ledenosadni sok kvalitetna znamka za naravno čiste proizvode sadnih sokov. Specialno podjetje „Tekoče sadje“ JAKOB PAGITZ Celovec-Klagenfurt, Am Waagplatz 7 tel. 19-73 Interesenti zahtevajo breozbvezno cenike in prospekte fOTO öLUi fßetrif k le wie z @ BELJAK - UILLItl lou nailov: Postgaise 3, - Tel. 49-36 Poročne in darilne slike za legitimacije. Izvrševanje foloamalerskiii del Po usodnem nakupu: do nadaljnesa fknei m tmteneg® oiia5c\Q me$e! IZDELOVALNI CA LAKOV IN BARV PETER OE CILLIA FELDKIRCHEN Telefon 73 in pri podružnici: Celovec-Klagenfurt, St.-VeiterStraße 35 - Tel. 28-38 Hitro... mora iti zjutraj' vse! Zato uporabljaj doka bovmo sudslvo, mtštudto RlIROPfl je aa kuka in dovršeno rahla! «tl« M IM lili ttll clV S^PKHj do, đa NIROPA osttuie ose! OGLAR prinašalo | dobiček a CAS DENAR JEZ© si lahko prihranite, če zahtevate od nas cenike, proračune in predvajanja. Dobavljamo električni material, motorje, dinamo in instalacijska sredstva. Sprejemamo naročila za elektro-instalacije, električna popravila vseh vrst in popravila radioaparatov. Posredujemo priložnostne nakupe rabljenih bencinskih motorjev. Napišite svoje želje na dopisnico in jo naslovite na: Sinfz in Sclinsdiek Celovec-Klagenfurt, Renngasse 5 ntjui fttßnju se družina noče odpovedati R kosilu — gospodinji pa manj- E a ka vsaka minuta za kuho. Ni E j treba, da je vedno krompir- E jev gulaž, imamo tudi „na hitro“ prirejena močnata je- g dila. Recepte za to daje F Ww* Koniq BAOSPOUrERm iiiimiiiiimiimiimiiiiiMimiiiiiMiiiiiiniiiiiiimmmimiimiimimiim lili11! ■ FOTO-ECKE Specialna trgovina za totograiako i* kinomatogrilsk» priprave in predmete ■ izdelovanje alik • filmi • p 1 osše brezplačni nasveti Celovec-Klagsnlnrt * Obstplats 5 * Tel. 44-61 SCHILDER-BRISKER delavnica za moderne napise in plastične črke — svetlobna reklama, strešna reklama i. t. d., hišne številke, tablice in vratni napisi. CELOVEC-KLAGENFURT, Villacherring 19, tel. 39-4-26 Delavnica: Waidmannsdorferstr. 2H STROJI za predelavo lesa, ORODJE strojno in ročno, GRADBENO IN POHIŠTVENO okovje, MOTORJI vseh vrst po orig. tovarniških cenah StoMiscb&Stetms strokovno podjetje Beljak/Viilach, Gerbergasse 8, nasproti kina Apollo IZDELAVA SLIK HITRO IN DOBRO PRI FOTO'FILMU HUBERT WANDERER DOMGASSE 4 CEL OVE C > HLAGE NF 0RI Razpošiljanje po pošti VEDNO VET,TKA IZBIRA ORIENTALSKIH IN PERZIJSKIH PREPROG. na roko vozlanih in žametnih (vehmmih) preprog ter tekačev. Blago za pohištvo, zavese, pregrinjala za mjze in divane. Popusti za preprodajalce, hotele in gostilne. — Plačilne olajšave. — Da jemo v to stroko spadajoče nasvete za opremo sob, po želji tudi na licu mesta. Strokovna trgovina za preproge, pohištveno blago in zavese DIR. JOSEF RADLMAYR BELJAK. VILLACH TRGOVINA NA DROBNO: POSTGASSE 3 TELEFON 47-67 - 4447 „Koroška Kronika“ izhaja vsak petek. — Cena za naročnike mesečno: za tuzemstvo 2 S. v inozemstvo 5 S. — Uredništvo lista je v Celovcu Völkermarkter Ring 25/1 - Telefon 3460. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Tel. 3460 - List zaključen vsako sredo ob 12. uri. - Rokopisi se ne vračajo. - Mesečno naročnino je treba plačati naprej. — Tiska: Tiskarna „Carinthia" v Celovcu.