Novo mesto, 23. aprila 1954 Ste v. 16 Leto V. Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani. olenfski Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo Cono 10 din OD TEDNA Đ0 TEON Predsednik Tito se je vrnil s plodovitcga obiska v Turčiji-Sadovi tc poti, zrasli med razgovori v Ankari in Carigradu, so pomemben mejnik trojnega balkanskega sodelovanja. Tega te zavedajo prav kot naši tudi narodi Turčije in Grčije, z njimi pa dobro čuteče človeštvo, ki je z zanimanjem spremljalo najnovejši napredek balkanskega' sporazuma, doseženega ob obisku predsednika FLRJ. V sea m in dneh,: ki jih je predsednik Tito preživel v Turčiji, se je izkazalo kot doslej še nikoli ..prijateljstvo naših dveh držav, in njuno zavezništvo s tretjo članico balkanskega sporazuma, Grčijo. Najodgovornejši državniki Beograda in Ankare so. mogli ugotoviti, da so enotni v vprašanjih, ki zadevajo skupne koristi in prizadevanja balkanskih držav. — Vse to potrjujejo tudi navdušeno izražene simpatije turškega ljudstva in vsestransko zaupanje, izraženo v mnogoštevilnih pozdravih, sprejemih, časopisnih in radijskih poročilih ter komentarjih. Soglasje, ki so ga dosegli med temi razgovori in ki bo privedlo do sklenitve trojne zveze, če bodo soglašali atenski državniki, je posledica dosedanjih iskrenih odnosov med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo. Tak pomemben korak k pojačanju medsebojnega razumevanja in zbli-žanja je posledica neposrednih interesov in teženj vseh treh držav, da bi vskladile svoje napore pri ohranitvi svobode, neodvisnosti in mirnega razvoja. Hkrati pa je ta korak tudi posledica svetovnega političnega položaja in stalne nevarnosti pred tujim pritiskom in agresijo, ki ogroža balkanske države. Zelo ugoden odmev, ki je v Atenah sprejel uradno sporočilo o ankarskih razgovorih med jugoslovanskimi in turškimi državniki, priča, da bo zamisel o sklenitvi balkanske zveze tudi V Grčiji sprejeta kot naravna posledica dosedanjega sodelovanja. Poleg najavljenih političnih, gospodarskih in vojaških razgovorov med balkanskimi državami bo k temu znatno prispeval tudi junijski obisk predsednika Tita v Atenah. Spet moramo drugI del našega pregleda posvetiti problemom Daljnega vzhoda In pripravam na ženevsko konferenco. Obsežni razgovori v zahodnih prestolnicah — kako se pripravljajo v Moskvi, ni kaj prida znano — dokazujejo, da se bodo na ženevski konferenci spet krepko kresala različna mnenja in stališča v mednarodni politiki. Brez smisla bi bilo že v naprej ocenjevati te skorajšnje razgovore, tehtnega pomena pa Jim ne moremo zanikati že zaradi tega, ker je treba pozdraviti vsak stik in pripravljenost velesil, da pošljejo svoje predstavnike za zeleno mizo in tako skušajo ublažiti mednarodno napetost. Vojni dogodki v Indokini za zdaj niso še prav nič prispevali k razjasnitvi položaja. Tu in tam se sicer utrga glas, da se francosko poveljstvo na skrivaj pogaja s Ho §i Minhom, pa ga na uradnih mestih spet brž zanikajo. Zelo srdite in zagrizene borbe okrog Dien Bicn Fuja bi rade izsilile kako vidnejšo odločitev še pred začetkom ženevske konference, toda tehtnica se še ni nagnila ne na to ne na ono stran. Amerika pošilja Francozom v pomoč svoja letala, da morejo oskrbovati svoje izčrpane oblegance v majavi vietnamski trdnjavi, ki trcnntno nekako simbolizira položaj na Daljnem vzhodu. Nevarnosti vojnih zapletov In njihove raz • Ifve so v fic bolj črni luči prikazali najnovejši poskusi atomskih eksplozij in vodikovih bomb. S tem v zvezi jc svetovna javnost z veseljem sprejela pobudo za ponovne razgovore v okviru raznroŽItvenc komisije OZN. Res, da ta komisija, ki se je po razmerom« precej dolgem presledku spet sestala, ni dosegla kakcea posebnega napredka, vendar se je premaknila z mrlve točke in ko jf prebrcdla začetne težave okrog ustanavlja ja nekega posebnega pododbora, upajmo, da bo vendarle rodila kake nove koristne uspehe. Letos bo investiranih v Beli krajini nad pol milijarde din Na skupnr seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev OLO C r'nornelj sta bila 16. aprila spreaeta družbeni načrt tn proračun okraja za leto 1954. Seji je prisostvoval poleg drugih gostov tudi ljudski poslanec Zveznega sveta proizvajalcev tovariš Janez Hribar. Družbeni načrt predvideva •porfcmst narodnega dohodka- v le> tu 1954 za 14 odstotkov in se bo v povprečju dvignil na eneiga prebivalca Bele krajine od lanskih 29.483 din na 33.608 din. Največji porast vrednosti družbene proizvodnje je predviden v gradbeništvu In sicer za 126 procentov, v industriji za 30 procentov, v kmetijstvu pa za 6 procentov. Celotni narodni dohodek v okraju bo torej znašal 949,559.000 din, kar pomeni porast za 110,815.000 din v primerjavi z letom 1953. Okrajni proračun predvideva skupno s proračuni občin 266 milijonov 18 tisoč dinarjev dohodkov in toliko izdatkov. Za negospodar. investicije je v •proračunu predvidenih 45 milijonov dinarjev, za pilosveto in kultur0 48,904.000 din, za soci- alno skrbstvo 22,128.000 din, za zdravstveno zaščito 19,864.000 dan, za dotacije občinam pa 13,914.000 din. Ostali del proračuna se nanaša na državno upravo in druge izdatke. Samo za zdravljenje siromašnih ne-zavarovancev v bolnišnicah je predvideno 6,251.000 dan in za zdravljenje v ostalih zdravstvenih ustanovah 1,500.000 din. Ker dohodki v proračunu okraja ne krijejo vseh izdatkov, bo razlika 108,000.000 din krita z dotacijo republike. Iz proračunskih investicij v znesku 45 milijonov dinarjev je predvidenih za gradnjo stanovanjske hiše v Črnomlju 15 milijom o v, za elektrifikacijo podeželja 5 milijonov, za večja popravila in dograditve šol 4,5 milijonov, za ureditev okrajnega upravnega poslopja in telefonske cen tnale 7 milijonov, za dograditev planinskega doma na Mirnj gori 2 milijona, ostala sredstva pa so namenjena za drevesnice in trsnice, manjše cestne gradnje, za stadion v Črnomlju, ureditev gostišča v Semiču, internata in trga v Metliki in pod. Iz repu- bliškega proračuna je določenih za dograditev dijaškega doma v Črnomlju 38 milijonov lm za gradnjo nižje gimnazije na Vinici 20 milijonov din. ZNATNA POMOČ ZA RAZŠIRITEV INDUSTRIJSKIH PODJETIJ Iz republiškega sklada za gospodarsko pomoč nerazvitim o-krajem dobi Bela krajina letos 416 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo investirana: v rudnik rjavega premoga v Ka-nižarici 45 milijonov, za tovano uč'" In železoli varno skupno 200 milijonov, za razširitev proizvodnje v tovarni telekomunikacij v Semiču 41 milijonov za podjetje Marmor v Gra-dacu 20 mil., za opremo Bels?-da 10 milijonov in za vodovode v okraju 100 milijonov. Ta znesek bo uporabljen za razširitev vodovoda v Metliki, za vodovod v Poljanski dolini in za začetna dela pri gradnji centralnega vodovoda za Črnomelj in okolico. Letošnje investicije v okraju, ki znašajo skupino z republiškimi nad pol milijarde dinarjev, bodo znatno vplivale na povečanje nartodnega dohodka v (Pripravimo se tta praa&novanie t% maja Praznovanje delavskega praznika postaja v naši državi iz eta v leto bolj množično in vseljudsko. Delavsko samoupravljanje kot največja pridobitev delavskega razreda pri nas ni prazna beseda, pač pa stvarnost. Zato bo poteklo tuli letošnje praznovanje v znamenju utrjevanja ter dvi »Dušan Jereb« je nalo zapel tri pesmi. Drago Stok jc oMufno prebral crtico Mostove v zrak. Nekaj novega Je bilo v programu to, da sta Mara Pezrtcr-Skova In Mile Debcvc na klavir In violino zaigrala Bchubcrtovo Serenado. Dvofakovo Humoresko ID k (.m rt ni valček Morske lastovke. Za Izvajanja tta Žela zasluženo priznanje. Vreme v dneh od 23 aprila do 2. ma]a Med 23. ln 25. aprilom nestalno vreme; pogosio deževje In nevihtne plohe. Po 26. aprilu lepo In toplo vreme do konca meseca. Prve dni mnla se prične spet nestalno vreme. Kot gosta sta nato nastopila v dvospevu Železna cesta In Ljubezen v gorah tov. Močan, Sef postaje Mokronog, in njegova žena, ki Je V samospevu /apela se StraJnarjcvo Pesem o svobodi. Pevski zbor KI) »Dušan Jereb« je Se enkrat nasloptt in zapel ko-roiko narodno Mam dro fleten navajeno, GoMcvo Tam na vrtu ln Verbičevega Vasovalca. Ob zaključku Je Janez Zupančič svečano predal praporonoesu kurilnice novi sindikalni prapor, r.ep je bil pogled na pobratenje sindikalnih praporov, medtem ko Jc po dvorani zaorlla himna Hej Slovani! 13. aprila dopoldne Je bila pred spominskima ploščama železničarjev, padllb v NOB, na postaji In v kurilnici Žalna komemoracija. Zvečer so bile podeljene spominske plakete vsem uslužbencem luhlle.lnega žcleznlčarskee;a tekmovanja kegl.laskih drufitev Novega mesta. Komemoracije so hlle tudi v Mokronopu In Trebnjem. — m- Nuvomeščan.! V času od 26. do 30. aprila bo organiziran v Novem mestu: TEDEN ČISTOČE. Udeležite se akcij sindikalnih podružnic in terenskih organizacij SZDL, da s prostovoljnim delom pomagamo urediti zunanje lice našega mesta pred praznikom 1. maja. Podrobnejša navodila bo izdal Mestni odbor SZDL Novo mesto v soglasju in s sodelovanjem sindikalnih ter ostalih organizacij, Sveta za komunalne zadeve pri LO MO in z odborom Turističnega društva. Od ponedeljka do petka očistimo ulice in trge, dvorišča in hoonike, hišne fasade In pod. ter poskrbimo, da t j naše skrbno očiščeno mesto pozdravilo praznik delovnih ljudi v cvetju in zastavah. Pripravljalni odbor za leden čistoče osnutek rednega proračuna za leto 1954 in razpravljali o tekočih komunalnih in ostalih delih v mestu. Ker je dosedanji predsednik LO MO Novo mesto. Lojze Iva-netič pred tedni podal na mesto predsednika ostavko, so odborniki mestne občine na predlog Martina Pavlina soglasno izvolili za novega predsednika občine mag. pharm. Borisa Andrl-janiča, dosedanjega podpredsednika LO MO Novo mesto. Za podpredsednika LO MO je bil soglasno izvoljen Franc Matko, predsednik Sveta za komunalne zadeve pri mestni občini. Ko so razpravljali o predloženem osnutku rednega proračuna za leto 1954, so morali odborniki zaradi skrčenega okrajnega proračuna črtati oz. znižati več postavk v osnutku, ki ga je na seji predložila proračunska komisija LO MO. Zaradi tega »o zlasti prizadeti nekateri načrti Sveta za komunalo ln prosveto ter ljudsko zdravstvo, ki bodo zaradi znižanega proračuna občutno okrnjeni. Odborniki so po daljšem pretresanju sklenili, da bodo ponovno zaprosili OLO za povečanje proračuna, hkrati pa bodo še enkrat utemeljili nekatere že tako skromne postavke. Zmanjšani predlog za LO MO za redni proračun predvideva 19,716.700 din, je pa še vedno za več kakor milijon din previsok v primerjavi s proračunsko postavko, ki jo je določil OLO Novo mesto. Obseg investicijskih del v letu 1954 še ni točno določen, ker bo o tem v okrajnem mer'' i najprej razpravljal OLO na svoji seji 23. aprila, V osnutku najnujnejših del v Novem mestu pa so za leto 1954 predvidene tele investicije: Zgraditev mestne tržnice — 6 milijonov din; postavitev lesenega mostu (ki ga v Straži že razdirajo in spravljajo v Novo mesto) čez Krko na Loki — 3 milijone din; popravilo Doma ljudske prosvete — 1 milijon; popravilo ograje ln mrtvašnice na pokopališču — pol milijona din; popravilo osnovne šole in popravilo stare gimnazije — nad 10 milijonov din. Iz kreditnih sredstev bi nekatera podjetja adaptirala oz. dogradila svoje objekte, tako n. pr,: hotel Kandija, pekarlja ln slaščičarna, trgovsko podjetje Delikatesa in kavarna na Glav* nem trgu. Čeprav so našteta dela Za zdaj samo predmet razpravljanja, so se odborniki strinjali s predloženim osnutkom investicijskih del. Posebno so pozdravili obnovo stare gimnazije, za katero bo prispeval OLO Novo mesto 5 milijonov din. V pritličju bodo urejen; prostori za ambulanto zdravstvenega doma, prvo in drugo nadstropje pa bodo uredili za prostore društev in množičnih organizacij. Pri prostovoljnih delih za obnovo stare gimnazije bo sodelovala tudi novomeška mladina, ki bo v stavbi dobila prepotrebne prostore za potrebe svojih organizacij in društv. Odborniki so potrdili med ostalim tudi več rešitev za dodelitev stavbnih parcel, spremembe v nazivih obratov ln podjetij, razpravljali o otroškem Igrišču, cestni razsvetljavi In ureditvi nekaterih cest. s VSAKEAVČASU I. JlIfiONLOTANSKO RAZSTAVO VIN LJUBLJANA 24. IV.-2. V. 1954 PREKO 600 VZObCEV NARAVNIH VIN . . 30. V. NA DAN OBNOVE EKSKURZIJE V VINORODNE OKOU$E ZBOR VINOGRADNIKOV INFORMACIJE: GOSPODARSKO PAZSTAVliĆE, LJUBLJANA — I Z R A & • T C POPUST NA ŽELEZNICI! t Strmn 1 * DOLENJSKI CIST Stev. 1« Zadružniki na občnem zboru KZ v Trebnjem niso dobili odgovora Komaj je na občnem zboru KZ Trebnje 11. aprila utdhnllpo-liv delavnega predsednika k razpravi 0 poročilih upravnega in nadzornega odbora, je zahrtu-melo po dvorani: »Hočemo pojasnila, zakaj je pri mesariji 141.000 din izgube, zakaj ima zadružna ekonomlija 658.000 din Izgube, kdo je kriv za primanj-klijaij pri lesnem odseku, kdo se je okoristil z blagom, kateremu je bila cena znižana,« in podobno. Vrne« so ae slišali tudi neumestni vzkliki, češ, če ne znate pošteno voditi zadruge in odsekov, pa vse razpustite. Poročilo upravnega odbora je bilo sila skn>mno ln suhoparno, poročil0 nadzornega odbora pa je obsegalo komag nekaj vrstic, edjno knjigovodsko poročilo je bilo Izčrpno. Pokazalo se je, da upravni odbor ni poznal celotne problematike zadruge, zato tudi nI znal odgovarjati na vprašanja zadružnikov. Sele po daljšem razpravljanju so povedali, da »o v izgubo mesarjje knjižili tudi popiti vilo lokala, ki je stalo 40.000 d!n in pa provizijo za kupljeno živino, katero j« mesarija plačevala zadružnemu odkupnemu odseku. Zakaj ni mes&rlja sama kupovala živine brez posredovalca, posebno še. ker uslužbenca mesarije niso bili polno zaposleni, na to vprašanje zadružniki niso dobili odgovora. Sicer tudi druga podobna Podjetja kupujejo živino s provizijo, pa vendar* nimajo Izgube. Nekdo izmed zadružnikov je na vse to pripomnil, češ, če bi bil mesar privatnik, prav gotovo ne bj bilo Izgube ln bi si verjetno še sezidal hišo. Zadružna posestva »o imela lani 658.000 din izgube. Pravih vzrokov izgube nI nihče pojasnil. Deloma je ta res nastala zaradi razlike cene krompirju, ker so plačali semenski krompir po 34 din kg, prodali pridelek pa po 10 din kg. Izredno nizek hektarski donos krompirja 8 do 10.000 kg na hektar na-vzlic precejšnjim količinam u-metnih gnojil, pa kaže, da sc bili vzroki tudi drugi. Nad gospodarjenjem na posestvih ni bilo nobene kontrole upravnega odbora, zato so je dogodilo, da so plačevali »taibrharje« najmanj po 30 din na uro, ne glede na storilnost in vrsto dela. Ze med razpravo o stanju na posestvih je o;l uan predlog, naj bi posestvo v Jezeru spremenili v ži-vdnoregisko posestvo za vzgojo plemenske živine, in, v kolikor zemlje ne bodo rabil? za pridelovanje krmnih rastlin, pa bi jo oddali občinskemu odboru, deloma tudi rejcem plemenja-kov. Za primanjkljaj pri lesnem odseku, ki kaže po ponovni reviziji še vedno nad 200.000 din, tudi ni bilo zadostnega pojasnila. Lesni manipulant je trdil, da je imel pri lesu kalo, zadružniki pa so navajali, da je še precej primerov, ko je kmet oddal les zadrugi Se za časa obvezne oddaje, pa ni prejeli zanj plačila. Iz množice je oilo slišati tudi pripombo, češ tu je primanj- kljaj., lesni manipulant pa si je v času službe pri lesnem odseku kupil posestvo s hiso. Navile navedenemu primanjkljaju je lani imel lesni oddelek dober* milijon dobička, kar ni njtl čudno, saj so zaslužili pri vsakem kubiku lesa najmanj 600 do 700 din, pri posameznih sortimentih pa tudi ve*. Na govorice, da so uslužbenc in člani upravnega odbora sami pokupili blago, kateremu je bila cena znižana skoraj za polovico, je nadzorni odbor v poro-čaliu navedel, da so te govorice popolnoma Izmišljene. Nadaljna razprava pa je pokazala, da so bili zadružniki v tem pogledu na občnem zboru priikrajšani za resnico. Gre za 119 metrov tekstilnega blaga, za katerega še trgovska Inšpekcija ne more u-gotovlti, kako in kam je šlo v promet. Niti eden navzočih zadružnikov ni dobil tega blaga, Čeprav je bilo prodano vse. V interesu zaupanja zadružnikov do poslovanja v zadrugi je, da se ta zadeva razčisti do kraja. Spnico .lepopolmega poročila in navedenih odprtih vprašanj bi pravzaprav upravni odbor ne mogel dobiti razrešnice. vendar mu jo je občni zbor s pičlo večino izglasoval s pripombo, da je še najprej odgovoren za lansko poslovanje, v koljkor bi se pokazale kake nepravilnosti. Zadnužmlki so tudi zahtevali, da vsi, ki so zadrugi povzročili škodo, to v celoti povrnejo. Pri 109 milijonih skupnega prometa vseh zadružnih odsekov so lani navzlic vsemu prl-gospodarili nad dva milijona dobička. Tega so razdelili na razne odseke In investicije, 100.000 din pa bodo razdelil med člane. Za vodovod Stična— Dobmič—Trebnje so predvideli .■iOO.000 din, del dobička pa so namenili tudi v kulturtno prosvetne namene. Novi upravni odbor bo moral krepko prijeti za delo in ne- usmiljeno pomesti yse napake ln nepoštenost v zadružnih obratih, da bo tako utrdil pri zadružnikih zaupanje do zadruge. Izjave posameznih udeležencev občnega zbora, naj se posamezni odseki razpuste, ali pa celo vsa zadruga, je treba prav tako ostro grajati, ker veje Iz njih s rvraštvo do naprednega zadružnega gospodarstva. Tudi takim izjavam in vzkljkom bo moral upravni odbor skupno z vsemi zavednimi zadružniki prisluhniti in ugotoviti, od kod Izhajajo in kdo govori skozi usta morda sicer upravičeno ogorčenega zadružnika. Splošna kmetijska zadruga v Trtebnjem je močna gospodarska organizacija. S temeljitim ter poštenim poslovanjem vseh odsekov, ob sodelovanju vseh članov, lahko postane glavni usmerjevalec naprednega gospodarjenja na svojem obširnem in gospodarsko močnem področju, za kar Ima vse pogoje. Peter Ronianič Brez enotnosti med občinskimi odborniki v Črnomlju ne bo napredka O zavarovanju živine Zavarovanje živine je mlada, nekaterim kmetovalceir še danes nova zavarovalna panoga, saj jo imamo šele od leta 1948. Ako pogledamo ra/.-voj te zavarovalne panoge, vidimo, da je bilo v začetku težko prodreti z njo med kmetovalce, kar pa je razumljivo, ker vsako novo stvar gledajo z nezaupanjem. Danes pa zavarovanje živine zajema že vse predele naše domovine. Ena glavnih vej našega kmetijskega gospodarstva je vsekakor živinoreja. Vsi živinorejski odseki kmetijskih zadrug sprejemajo živino v rodovnik in ravno s tem so spoznali naši živinorejci, da predstavlja ta živina za njih veliko, a tudi težko nadomesti j ivo vrednost. Kakor je skrb vsakega posameznika, da svojo živino očuva in njeno plemensko ln proizvodno sposobnost dviga, takšen je tudi cilj, ki ga zasleduje Državni zavarovalni zavod z zavarovanjem živine. Kmetovalci, ki živine še nimajo zavarovane, se morajo zavedati, da je živinoreja en glavnih vej ne samo našega skupnega, temveč tudi temelj posameznega kmetijskega gospodarstva. Ravno z zavarovanjem si dober gospodar zajamči sredstva, da more ob nesrečnem dogodku izpadlo žival z izplačano odškodnino takoj nadomestiti. Posebno hudi udarci za rejce prašičev so vse leto trajajoči pogini in zasilni za koli. Tudi tu so se naši kmetovalci znašli in se oprijeli prave rešitve, zavarovanja. S tem koristijo sebi kakor tudi skupnosti zaradi preprečitve gospodarske škode in se iznebijo nepotrebnih skrbi. Koliko važnost polagajo nekateri živinorejski odseki zadrug ravno zavarovanju, priča to, da so sklenili zavarovati vso vpisano rodovniško živino in iz lastnih sredstev za njo plačevati polovično premijo. Državni zavarovalni zavod zavaruje domače živali: kopitarje s 3—10% premijo, govedo z 2—5% premijo od zavarovalne vsote, nadalje prašiče in čebele. Za primer navajamo imena zavarovancev, ki so do 20. marca letos dobili izplačano odškodnino: Dular Jože, Jurka vas; Ne-žič Jože, Ratje; Koce Alojz, Stari trg ob Kolpi; Slak Alojz, Mali vrh pri Mirni peči; Sečen Silvo, Straža; Pavček Ivan, Cegelnlca; KulovecAna, Vavta vas; Markovič Janez, Gor. Polje; KDZ Orehovica; KZ Šentjernej; KZ Dvor in Državno posestvo Dob pri Mirni. Skupno Je bilo tu naštetim izplačano 311.267 din odškodnine. Kmetovalci, ki svoje živine še nimajo zavarovane, naj bi spoznali, da jim želi Državni zavarovalni zavod pomagati. Stopili naj bi takoj v stik z njegovimi zastopniki na terenu in zavarovali živino. Na] velja tudi za, njih pregovor: »Po toči zvoniti je prepozno!« Pretekli teden so se v Črnomlju po dolgotrajnem odmoru zbrali v Prosvetnem domu volivci, ki žive na teritoriju mestne občine Črnomelj. Ljudski odbor mestne občine je številnim volivcem polagal obračun svojega dosedanjega dela, nakazal pa je tudi smernice za bodoče delo. Zbor volivcev je otvoril in pozdravil predsednik tov. Klobučar, v delovno predsedstvo pa so bili izvoljeni tovariši: Fabjan Bojan, Vitkovič Janez in Jerman. Tov. Julij Miiller, predsednik gospodarskega sveta pri LOMO Črnomelj, je v izčrpnem poročilu podal gospodarsko sliko občine, ki je izzvala živahno diskusijo. Volivci so se pogovorili o stanovanjskem problemu Črnomlja, o najemninah, škropljenju sadnega drevja, o povečani skrbi za razvoj obrtno industrijske dejavnosti, o kanalizaciji mesta, ureditvi mestnega kopališča, pokopališča, o gradnji klavnice itd. Glavna skrb zbora volivcev pa je bila posvečena dostojni proslavi 22. julija, obletnici Dneva slovenske vstaje, ki bo letos v Črnomlju in bo privabila v Belo krajino na tisoče ljudi Iz vse Slovenije. Zbor volivcev je sprejel vrsto koristnih sklepov, da se za festivalne dneve mesto uredi v estetskem in higienskem pogledu. V diskusijo je posegel tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Zunič Janez, ki je kritiziral neenotnost občinskega ljudskega odbora zh mesto Črnomelj, zaradi česar e LOMO v preteklem proračunskem letu tudi izgubil približno 2,5 milijona din, ki so bili zaradi neurejenih razmer v knjigovodstvu LOMO blokirani pri Narodni banki. Zaradi neenotnega zadržanja ob- činskih odbornikov v gospodarskih vprašanjih je padla v vodo tudi gradnja 4-stano-vanjske hiše v mestu, ker ni bila pravočasno določena lokacija za ta stanovanjski blok, v mestu pa je, sodeč po vloženih prošnjah, ki jih ima stanovanjska komisija, še 65 družin brez primernih stanovanj. Tov. Zunič je govoril tudi o slabi skrbi za mladino, ki se je izživljala v gostilnah in pri raznih hazardnih igran, namesto da bi se ji nudila zdrava zabava v kulturno prosvetnem in športnem udej-stvovanju. Neenotnost občinskega ljudskega odbora se je izražala tudi pri pripravah za ureditev športnega stadiona v Črnomlju. Tov. Zunič je predlagal, naj bi v bodoče sklicevali zbore volivcev mesečno, da bi se občani pravočasno seznanili z vsemi odločbami LOMO Črnomelj. V diskusijo so posegli še tovariši Blaž Pahulje, Franc Košir, Zupančič, prof. Erkla-vec in občinski odbornik Go-rupič. —c Ali le Zadružno posestvo Orehovica ras uvaialo nesoc ahstiine odnose? Liter za litrom roma na mizo, doma oa živi družina v bedi Pfiudariti moramo važno nalogo, katero je lani začela opravljati zdravstvena ekipa v Loškem potoku. Potočanje so se zavedali, da je to Le njim v korist in so s« v lepem številu odzvali. Zdravniki specialisti so imeli polno dela. Ugotovitve so bile kar žalostne. V splošnem slabo zobovje, mnogo rahitisa pri otrotkah ter tuberkuloze pri doraščajoči mladini. Kje je vzrok temu bednemu stanju? Lahko trdimo, da je glavni vzrok revščina, dediščina vlad »tare Jugoslavije, katere so zmale ljudstvo politično razdvojiti in omrtvit i v ljudeh smisel za brezen preudarek. Tako je narod »apadel v polno izkoriščanje. Prebivalcem Loškega potoka je nova Jugoslavija dala možnost boljšega življenja. Le žal, da tega nekateri nočejo. «..»■.»..»..»..♦«.»-«..«..«..♦. .»».»♦.». .»♦.«..«. »••.«• «••••• ••••••••• ••..•».••••-••..•• •••••• ŽELEZNINA IHIHItlllllimMllltmmillllllllllHIHHWItHMIIHmm TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO «»llllll11IIIIIIIIIHlHIINIIIinillllll»IIMI|ll1IHMIMIllll!lllllllinniMHIl»HiniM1IIIMIIIII1IIIIMIII!ll itnuniiwuiMiwniiMMii(« NOVO MESTO NUDI P0 NAJNIŽJIH DNEVMN CENAH: železnino, usnje, gradbeni material, razstrelivo in lovsko municijo I Oglate si ticsse safeje/ i Življenjske dobrime, katerih je danes že dovolj, ne trosijo razumno. Mnogo denarja potrošijo za alkoholine pijače. S tem uničujejo težko prisluženi denar, zdravje in zadovoljno življenje družin. Lesnj odsek ^KZ Loški potok se je zavedal važne vloge, ki jo ima za gospodarski in kulturni dvig kraja. Nabavil je kinoprojektor. Marsikateri Po-točan redno obiskuje kijno prestave in dobri lilmi gotovo koristno vplivajo na človeka. Tudi razni tečaji v zimskem času opravljajo koristno delo med ženami Ln dekleti. Uspehi so že vidni. Gospodinje se zavedajo, da morajo dati družini već zelenjave, da morajo hrano pravilno pripraviti itd. Uspela zdravstvena predavanja o raznih boleznih ter pravilni prehrani sta imeli dr. Stanislava Rus in dT. Slava Luna- ček iz Ljubljane. S prcsvetljevanjem ljudi pogumno naprej!, borbo pa vsemu tisbemu, kar zdrav razvoj ovira. Ali je potrebno imeti v kraju, kjer je 2000 Ijud^ kar šest gostiln? Potočanje hi morali urediti, da bj bilo manj gostiln, pa tiste dobro urejene. Stremeti je treba, da razvijemo turizem v našem kraju tn' nudimo tujcu tisto, kar mu nudijo drugod. Sedaj pa je zelo malo tujcev in gostilne obiskujejo predvsem domačimi. Kako se izvaja odlok o zapiranju lokalov zvečer? Ali se gostilničarji norčujejo lz važnih odlokov, katere daje ljudska oblast za ljudstvo? Ali je potrebno, da sta na Hribu dve gostilni m se gostje — pijanci selijo iz ene v drugo? Istočasno se pa sprašujejo Potočanje. kje bi dobili prostor za otroški vrtec. Ali ni pri občinskem ljudskem odboru sveta za socialno skrbstvo, ki naj ne prezire gorja v pijančevih družinah. Gostilničarji, domačini, poznajo razmere v vsakem gospodinjstvu in brezvestno nosijo Utre v poznih večernih urah na mizo ljudem, kateri zapijejo zadnje dinarje, doma pa čakajo žena in otroci v bednem stanju. Borba proti alkoholizmu je stvar nase socialistične družbe. Boj proti alkoholizmu je boj sa narodovo bodočnost! Cirila Da m bič. [ULTRA 013E za vifaukoAoncJL V Dolenjskem listu 2. aprila je bil objavljen članek »Zemljo tistim, ki so najbolj upravičeni«. Brez dvoma je, da se s tem načelom strinja vsak pošten delovni človek«. V tem članku pa je omenjeno tudi zadružno posestvo Orehovica, češ da je uvajalo nesocialistične odnose in dajalo v najem zemljo in košnjo na eno tretjino oz. za polovico. Ta trditev pa ni točna; lahko rečemo, da se je delovni kolektiv zadružnega posestva Orehovica dosledno boril ravno za uvajanje socialističnih odnosov v kmetijsko proizvodnjo. Dejstvo je, da je posestvo poleg dolgov podedovalo od bivše KDZ Orehovica tudi nesociali-stiičme pogodbe z delavci in manjšimi kmeti za izkoriščanje zadružne zemlje, za košnjo na polovico in tretjino. Takih pogodb, ki so bile sklenjene 1951 in 1952 v aprilu, je bilo nad 30. Nekatere od teh pogodb so bile sklenjene za daljšo dobo iin so ljudje že v bivši KDZ delali za naprej, tako da je posestvo ob reorganizaciji KDZ moralo prevzeti tudi obveznosti do nekaterih najemnikov, to se pravi, da je moralo tem ljudem pustiti zemljo v najemu. Taki primeri so bili samo trije, medtem ko je z ostalimi najemniki posestvo vse pogodbe razveljavilo. i Le nekateri stalni delavci so ■ dobili deputatno zemljo, ker so j imeli otroke, niso pa še prejemali otroških doklad, ker v KDZ niso bili socialno zavarovalni. Glede obdelave zemlje lahko rečemo, da je bila vzorno in pravočasno obdelana, kar potrjujejo tudi doseženi hektarski donosi pri krompirju, pesi in drugih pridelkih. V jeseni je bilo v celoti opravljeno jesensko orainje, za krompir in peso pa smo že v jeseni podorali gnoj; gnojili smo tudi sadovnjak. Kljub velikim težavam, ki so Izvirale iz gospodarjenja v letih 1951 in 1952, sm0 z zavednim delovnim kolektivom in premišljenim gospodarjenjem dosegli lep uspeh, prigospodarili smo 900.000 din čistega dobička, pri razdelitvi pa smo gledali na razvoj posestva, saj je delovni kolektiv od te vsote določil za nagrade le borih 40.000 din ah 4,5 odstotkov, ves ostali dobiček pa je bil določen za povečanje osnovnih in obratnih sredstev. Kupljenih ie bilo 9 krav, trosilec za umetni En°J> puhalnik za seno in drugo. Senica Milan bivši upravnik ZP. Orehovica Vinko Voif je postal žrtev pretepačev Preteklo nedeljo je bila otvoritev gostilne v Mandlih pri Cabru. Ze od nekdaj je bila tu gostilna. Mnogo gospodarjev, a še več pretepov se je v njej zvrstilo, dokler ni bila v poletju 1942 ukinjena. Po dvanajstih letih so jo vnovič odprli, z novimi ljudmi in v novih časih. Vsak je pričakoval dostojnega in kulturnega razvedrila, a zgodilo se je prav narobe. Znani in na pol podivjani pretepači so začeli razgrajati in napadati mirne goste. Zlasti grdo se je obnašal Poje Edo iz Zgornjih Žagarjev. Nenadoma je z nožem zabodel najboljšega fanta v tem kraju, ki je v nekaj minutah izkrvavel. Povedati je treba, da ni to prvi primer Pojeta. Ze nekaj ljudi jo okusilo njegov nož. Sprašujemo se samo, koliko časa bo to Se lahko počenjal?! Ali se ne ravna vse premilo s takimi pobalini in pretepači? Kaj radi se zgovarjajo na pijanost. Cas je, da pijanci, pretepači in slični ostanki preteklosti poleg družbenega prezira tudi pred sodiščem dobijo strožje kazni za kazniva dejanja! Pokojni Volf Vinko iz Zurg je bil rojen 22. jan. 1928. leta. 2e kot pionir se je priključil narodno osvobodilnemu gibanju. Leta 1942 je bil z vso družino interniran na Rab, kjer Je izgubil očeta. Po razpadu Italije se je vrnil na domače pogorišče ln aprila 1944 kot 16-letni fant odšel v Dobri in slabi sklepi ter predlogi zbora volivcev Zbor volivcev )e najnižji organ ljudske samouprave. V okviru zakonitih določil In predpisov višjih organov sklepa o splošnih vprašanjih $vojegavolilnega okoliša ln jih Izvaja. Sklepi zbora volivcev, spejetl n« osnovi veljavnih zakonitih določil, so za območje, za katero je bil zbor sklican, veljavni, če jih je sprejel* ve* kot polovica volilnih upravičencev. Lahko tuđimo, da so zbori volivcev v nekaterih naših občinah ie dobili svoj prvi pomen, posebno tam, kjer jih redno sklicujejo ln so dobro pripravljeni. Mnogo dobrih ln koristnih predlogov je že prišlo z zborov volivcev, marsikateri ■klep z bo rti volivcev so prebivalci posameznih krajev s pomočjo ljudskih odborov tudi že uresničili v svojo ln skupno ko-rfcft. Vzemimo za primer sklepe o elektrifikaciji posameznih na-sellj In krajev, popravila potov )a cest, gradnjo manjših mo- stov, vodovodov m napajališč ter studencev itd. Takih primerov Lmamo dovolj. Pobudo za nje »o v večini primerov dale množične organizacije. Zbor volivcev Je sprejel sklep tn s pomočjo vseh prebivalcev ali vsaj veljke večine in s podporo ljudske oblasti je bil uresničen. Samo v novomeškem okraju Imamo veliko takih primerov: vaški vodovod v Karteljevem, vodovod v 2alovčah, Smolenji vasi in Straži, nadalje na tisoče nazsvetljenih domov z elektriko, kjer se jim nekoč še sanjalo ni, da bodo Imeli to pridobitev današnjega časa. Vse to Je nastalo lz pobud organizacij, sklepov ln predlogov zborov volivcev, v skupnem sodelovanju prebivalcev ln oblastvenih organov. Toda poleg dobrih, koristnih predlogov vlrrlmo, da v posameznih krajih zbor! volivcev sklepajo o zadevah, kt nimajo J i našo družbeno stvarnostjo nič skuipnega, ampak so ji prej sovražne. Razpravljajo n. pr. o stvareh, ki so že uzakonjene bodisi v okrajnem, republiškem ali zveznem merilu ter zato zbor volivcev ne more sprejeti nasprotnih sklepov, lahko pa da o njih svoje pripombe. Dostikrat je tudi sprejet kakšen sklep, čeprav nI na zboru volivcev nad polovico vseh volilnih upravičencev ter vsled tega sklep nd veljaven. Za primer navajamo nekaj sklepov zborov volivcev v nekaterih občinah novomeškega okraja. V Hrusict, občina «ot-na Vas, so na zadnjem zboru volivcev sprejeli vrsto »sklepov«, daal je bilo navzočih komaj 32 volivcev. Med tetnl »sklepi« o najetju posojila za elektrifikacijo. Posojilo lahko najamejo samo tisti, ki žele Imeti »lektrlko in ki bodo tudi podpisali zadolžitev. Drugih, ki n!*o internirani za elektriko, 2 ni mogoče z nikakršnim skle- pom prisiliti, da bi jamčili za posojalo. Se bolj značilni so sklepi istega zbora volivcev in zbora na Dolžu ter v Velikem Orehku, ko so zahtevali kar odpravo osemletnega obveznega šolanga otrok, češ dovolj je, da otroci hodijo v šolo dO 14. leta starosti, potem pa morajo delati doma. Ne glede, da je osem letno obvezno šolanje za vse drfiavljane zakon, in še kako potreben zakon, ki bi ga bilo treba samo še razširiti na obvezno šolanje bodočih kmečkih gospodarjev v kmetijskih šolah, Je tak sklep je odraz miselnosti In očitnega nazadnjaštva, ne glede kdo je njegov pobudnik. Prav tako so zgrešene razprave In kakršni koli sklepi o previsokih davkih na splošno, o odipravl gozdne takse ln podobno. So še vedno posamezniki, ki vidijo v znižanju davkov rešitev vseh zadev na vasi, kan je popolnoma napačno. Bolj pa-metno bi bilo, da bi se pogovorili o povečanju dohodkov, o možnosti Izboljšanja gospodarstva. Davki so v vsaki državi In znllml krijemo skupne Izdatke. Prav Pa Ja. bilo do sedaj, da so se na zbora volivcev pogovorili o pravilni razdHHv! davčne obveznosti. V bodoče p« tak razgovor n« bo potreben, ker bodo davki odmerjeni na osnovi čistega katastrskega donosa. Podobno je z gozdno takso. Ta sc plačuje na osnovi veliavnlh zakonitih določil, namenjena pa je predvsem gozdu samemu. Zbor volivcev lahko da samo predlog za spremembo posameznih določil zakona, kjer niso v skladu z interesi gospodarstva. Pretežna večina zborov volivcev je zadjo jesen ter pozimi obravnavalo ter sklepalo o potrebi poprlavlla potov. Ponekod (na primer v škocjanski občini) so sprejeli tudi sklepe o razde-llitvi posameznih odsekov vaških potov na korlstnike. Na občinah je kup prošenj za strelivo, ki ga potrebujejo posamezne vasi z« popravilo potov. Take sklepe je treba samo pozdraviti. Letos so ponekod razpravljali in sklepali o obveznem škropljenju sadnega drevja ln o u-krepih za Izboljšanje gospodarstva. Prav bi bilo, da bi zbori volivcev tudi predlagali občini ustanavljanje občinskih podjetij, kmetijski zadrugi za ustanovitev aH organizacijo pospeševalnih odsekov Itd. Edinstven primer, ki lahko služi vsem za vzgled, je sklep zbora volivcev vasi Korinj v občini Zagradec ob Krki, kjer so sklenili, da »i zgrade skupno ia vso vas silos za zeleno kuno. Tak složen in napreden sklep vasi zasluži vso podporo. Nasprotno pa v Smihelu pri Žužemberku nl«o imeli kaj dru>51, ko se je takratno TD Novo motto združilo s SD Krka v eno dru-ftlvo. Pole« rodne vadbe goji društvo še odbojko, atletiko, nogomet, smučanje, namizni tenis in plavanje. Za telovadbo ima društvo na razpolago telovadnico v osnovni šoli, ki pa je pMtiirtftUMOJSIIt*, ker sc jo poslužujejo (udi v(*e šole v Novem mestu, raze« gimnazije Prav zaradi tega nekateri oddelki, prciivn-m p»* onirvVi in mladinski, preživljajo s tvojim urnikom re»nc težave. Število članstva se suče okrog 200 lo ie z ozirom na bogato telovaino (ranici jo Novega mesta nad ts« •kromno Naj»lM>ftl so članski oddelki. Moškega članskega oddelka sploh ni. T« -.tanj«: bo potrebno temeljito popraviti. V preteklem lotu 1« društvo dojelo nekaj vidnih iiapehov. Priredil"! ie samostojno telovadno akademijo in s« v precejšnjem Številu Udeležilo pil nI.-j nega izleta ob priliki 90-lctlH-ce ustanovitve prvega telovadnega flruštvn v LjnMjiiiii. Tedaj so » odbojkarskem tekmovanju dosegli člani 11. mesto, mladinci 111 -. člftnioe TL iu mladinke I. mesto. V akademskih sestavah so mladinke ISMSoV prvo mesto. Izvajale so »Valček«, ki ga je zamislila in uveZba-la dni Itena načelnica tor Smrdu NuŠa. 7. isto sestavo so se mladinke uveljavile tudi na zvoznem tekmovanju v Skop-Iju. Republiškega tekmovanja v telovadbi na orodju se je udeležilo več vrst in dve posameznici. To »tn mladinki Sveiličičeva in Kobarid sta v prvom tekmovalnem razredu dosegli 6. oz. 13, mesto mer! 25 nastopajočimi. Mlndmee Žagar se jc v III tokmova-lnoni razredu povzpel na V, mesto, Se najbolj pn se j* 1/ka.znIn Svetličičeva, ki je bila rnnvdi svojih uspehov poklicana na I poseben treniing vrhunske telovadbe I v Beograd ter kasneje ponovno sodelovala T mladinski reprezentanci Slovenije. Društvo se Je rado od/valn raznim pfrVkbi lo tn nn telovadne nastane. 3 mojimi oddelki je sodelovalo na okrožnem njelu v Koven mesla l«f na društ venein nastopu Partizana v Otoeou. Claiuska vrsta odbojkarjev le tek-movnila v zvezni slovensko-hrvnškl lig i ta m plasirala oa IV, mesto za da- t Mladostjo I« Zagreba, Branikom Maribc Novim mestom so se vrsti Maribora im n »roiNiavniki »roiNlavnii Varii/diiia. bili jeva, grepa, Branikom ll AOK i* Ljubljane Za ostali Ljubljane, Zagreba iu Članice so tekmovale v republiški ligi in prepričljivo osvojile prvo-HLcsto, S tO zmago so si priborile vstop v prvo zvezno ligo. Mladinke so postalo republiške prvakinje v odbojki po športni liniji, nato pa so osvojile driavno proenttvo, kar je smatrali /.a doslej največji športni uspeh novomeških športnikov. Seveda U uspehi niso slučajni, marveč so plod dolgotrajnega treninga in tekmovanj ter prizadevnosti domačih trenejev tov. Pnčkota in Dolan-ca. Odbojka se je tako rekoč globoko /rikorcninila in ima v ženskih vr-i.ih MkdovttM število igralk, manj zadovoljivo pa je stanje pri moških vrstah. Člansko vntO Že nekaj let sestavljajo tisti Igralci, ki dobesedno PI ms jo nobene zamene, ker ni rez*11 ti« članska vrste. Precej slabše pogoje za delovanje ima atletika, ker še do dano* sinu primernega igrišča in atletske steze. Kipih (emu je bilo zabeleženih nekaj indiv iflu.ib'ili uspehov. Nedvomno se bn /,i ii imanje za atletiko v Novem m-Mu dvignilo, ko bodo Izročene svojemu namenu .športne naprave na Loki. Smučanje Je doseglo precejšen razmah Izvedene so bile društvene tekni'', tekmovalci »o tekmovnli na okrožnih tekmah, se udeležili »Fajdi-govepn ntemoriala« v Sodrazici, tekmovali na prvom gorjanskem smuku in na republiškem prvenstvu društev Partizan v Kranjski gori. Naj-visčia smučarska prireditev sezon« j-! bil gorjanski veleslalom, na katerem so sodelovali tudi gorenjski alpski smučarji. Društveni člani so obivkovali tudi več smučarskih te-ča iev. Priir malo, nli prt nič, je društvo storilo za razvoj plnvalnega športa, z« katerega ima prav Novo mesto edinstveno priliko. Društvo se }e udeležilo okrožnih plavalnih tekem iu izvedlo pluvalui dvoboj s celjski-m. plavati. Cs bi ilrušlvo imelo primerne pro-store, bi «c namizni leni« široko razvil. 7.e sedaj jc nekaj dobrih posameznikov, ki so se na tekmovanjih liverjnrlll Razen pomanjkanja prostorov predstavlja precejšnjo oviro tudi pomanjkanje In pa pretirana cena rekvizitov za namizni tenis. Nogomet se v Novem mestu ie počasi prebija v ospredje. V preteklem letu so tekmovali člani in mladinci ter v svojih skupinah dosegli nekaj uspehov, toda ne takih, da bi nas mogli zadovoljiti. Naloge, ki sc zato postavljajo pred društveno upravo, niso lahke: v Partizan ie treba vključiti vso mladino, tako dijaško, kot delavsko in kmet-sko, uvesti redno vadbo z vsemi oddelki, poiskali sredstva in način, kako priti do lastnega doma z moderno opremljeno telovadnico la vsemi pritikliiiami, započeto gradnjo fizkultiiruih objektov na Loki pospešeno nudnljevnti in zaključiti, z last-nikom kopališča na Krki urediti vprašanje prostega vstopa na kopališče za plavaee tekmovalce, imeti na skrbi čim boljšo udeležbo na republiškem zletu v Ljubljani ter zato uvesti pri društvu zletni fond in pobiranje tekmovalnega dinarja, Izpopolniti evidenco Članstva in začeti z rednim pobiranjem članarine, rešiti vprašanje nogometnega Igrišča itd., pri vsem tem pa učvrstiti di-sciplino in športno zavest. Pri tako ogromnem delu In pri tako velikih nalogah ni tm mestu, da mora bili društvo v stalni zndre- fi za finančna sredstva. OLO iti ,OMO vsako leto storita svojo dolžnost z izdatnimi prispevki, vse premalo pa v tem oziru storijo na*a pod.ietjn, ki le v redkih primerih priskočijo drušlvu pri njegovih naporih na pomoč t minimalno podporo. Ah «e rea ne zavedajo, da jim zdravo, krepko, odporno in disciplinirano delovno silo nudijo prav člani Partizana r* Sedanji d ruš I ven I upravi predseduje tov, Colnrič, kateremu stoj« ob slronl preizkušeni sodelavci in vodniki. Svojih nalog ta dolžnosti se vsi dobro zavednjo, potrebno je le, da se jim vsestransko nudi izdatna met aha in finančna pomoč, kar bo pripomoglo k razvoju in dvigu Partizana v Novem moslu ln novomeškem okraju. /. C eitnjte In širite »Dolenjski list«! drv Zakaj pa TVD samo nI kurilo dvorane za svojo vadbo, če Je imelo drva namenjena prav v ta namen? Zgank Matilda Sol. upr. Mirna SAH - Brzoturnlr v Črnomlju Šahovsko društvo Črnomelj Je 9. aprila priredilo redni šahovsiki brzoturnir za mesec april. Udeležilo se ga je 12 igralcev. Turnir Je trajal dve url. Po ogorčeni borbi Je zmagal prvoka«egornlk Ivan Kobler z 10 ln pol toek. Drugo mesto je zasedel Tone Male-rle z 9 ln pol točkami. Tr«tje in četrto mesto si delita kapetan Va-novlč Ko članov. Več vneme so pokazali gasilci pri zidavi in obnovi svojih domov, saj so opravili 5486 ur (vrednost 185.110 din), kar je treba res pohvaliti. Člani so predvsem kmetje, vse premalo pa je v gasilskih organizacijah delavcev, obrtnikov in drugih slojev; zlasti stoji ob strani delovna inteligenca. Vzrokov zato je bilo nekoč več ko preveč, ponekod tudi danes še niso povsem odstranjeni, vendar se čedalje bolj krepko uveljavljajo pravi cilji gasilstva. Ko bodo društva, zlasti na podeželju, prenehala s prirejanjem raznih pivskih veselic 'nekatera gso že), kjer se tako radi spro in tudi stepo, bodo pridobila svoj pravi ugled In dopolnila svoje vrste tudi z inteligenco. Proračun za 1954 Skupščina je sprejela neka} zelo koristnih sklepov. Tako bodo organizirali vsaj dva tečaja za izprašane gasilce in tečaj za strojnike; poskrbeli, da bodo požarno-varnostni pregledi poslopij v okraju vsaj enkrat na leto. Skušali bodo zgraditi čimveč vodnih bazenov v krajih, ki so močno oddaljeni od vode. Tov. Mišigoj je predlagal, naj se v Novem mestu ustanovi posebna mehanična delavnica za popravila motork, gasilskih avtomobilov ln drugega orodja. Okrajna gasilska zveza je predložila članstvu v potrditev proračun za leto 1954. proračun izkazuje 849.000 dinarjev izdatkov, dohodkov pa le 78.400 dinarjev. Primanjkljaja je torej kar 770.600 dinarjev, ki ga bo treba nekako kriti, sicer naše gasilstvo ne bo moglo izpolniti svojih nalog. Gasilska organizacija bo morala usposobiti svoje člane tudi za kemično gašenje, za gašenje požarov, ki jih povzroči električni tok, za gašenje požarov raznih 0lj *td-. Pa tudi za reševanja ob raznih elementarnih nesrečah (povodnjl, plazovi, reševanje utopljencev, prva pomoč in podobno). Gasilstvo je danes vseljudska organizacija; biti mora pripravljena in usposobljena za sleherni primer nesreče. Zato jo je seveda vsestransko treba podpreti, kajti le tako se bo lahko razvijala ter uspešno nudila prebivalstvu varnost in zaščito. V vrste naših gasilskih društev pa mora priti tudi čimveč mladine ln žensk; le-teh je zdaj v društvih komaj 471, kar je odločno premalo, r r ~ KUD »Maks Henigman« v Dol. Toplicah je razglasilo leto 1954-55 za jubilejno Eeto Jeseni, 1904. leta so v Dol. Topiicah začeli pripahvljati ustanovitev bralnega jn pevskega društva. Namen daruštva naj bi bil gojiti slovensko pesem ter skrbeti za kulturni natpredek in splošno izobrazbo s predavanji, knjižnico ln čitalnico. Izvodili so pripravljalni odbor, ki je- pripravil tudi pravj/la novega društva in oskrbel zanje potrdilo oblasti. Petega februarja 1905 je že bil ustanovni občni zbor. Mlado društvo se je pričeLj krepko razvijati, navzlic ostremu odporu župnišča in njegovih pristaišev, kajtti ustanovitelji imenu društva nisc pifiključill običajnega pridevka »katoliško«. Uspehi društva sc bili kmalu vidni in že po neka; letih so Dol. Toplice poslale kulturno središče v tem koti Dolenjske, postale pa tudi moč- Zrtve eksplozije ročne bombe Štirinajstletni Lojzek Bartolj iz Birčne vasi pri Novern mestu je dne 15. aprila našel zjutraj, ko je šel v šolo, ročno Italijansko bombo. Skril jo je v gozdu pod srnjakovo korenino. Ko so se otroci vračali iz šole, jo je šel Lojzek iskat in se hotel pred ostalimi otroci postaviti, kako jo je treba vreči. U-daril je z njo ob peto čevlja, toda betmba je v hipu eksplodirata. Pri tem je bilo vseh pet otrok ranjenih. Bartolju je pa odtrgalo desno roko v zapestju, Izbilo mu je desno oko ln poškodovalo desno nogo. Vse otroke so odpeljali v bolnišnico v Novo mesto. na in napredna trdnjava, kateri tudi vsemogočni, škodljivi vpliv klera ni mogel več do živega. Ob vzgledu bralnega in pevskega društva v Toplicah so se začela ustanavljati še druga društva, kj so delovala v naprednem duhu in dvigala kulturne raven tofpliške doline. Uspehi njih delovanja so bili vidni zlasti v letih narodnoosvobodilnega boja, ko so bile Dol. Toplice res pnavi partizanski kraj. Med Torpličani ni bilo izdajalcev, le par zapeljanih mladcev se je pridružilo beli gardi. Ob 50-letnici ustanovitve bralnega in pevskega društva bo kulturno-'-metniško društve dalo več kulturnih prireditev, pomnožilo bo svojo knjižnico lr nabavilo še nekaj instrumento\ za tamburaški zbor. Glavna proslava bo pa februarja drugo leto, S Primskovega Tudi pri nas mladina ne spi. Imamo precej članov, ki redno prihajajo na sestanke. Sedaj se z vnemo pripravljajo na kulturno prireditev za 1. maj. Pionirji pa s0 še aktivnejši. V tem letu so imeli že vrsto predstav, na katere so povafcili starše in ostale prebivalce. Najbolj pa se vesele športnega dne. Pred kratkim so si ogledali gospodinjsko šolo -'n državno posestvo na Mali Loki, kjer so bili prisrčno sprejeti. Ogledali so si gospodarska poslopja in lepo urejeno solo. S hvaležnostjo se spominjajo prijaznih deklet in vodstva šole. — rm KINO Kino KRKA Novo mesto Od W. do 27. aprila: slovenski film »VESNA« Od 28. do 29. april«: ameriški film »STEKLENA MENEZARIJA« Kino JLA Novo mesto Dne 2?. apr.: amerilki film: >FANT S TROBENTO* Kinn Jadran Kočevje Od 2\ do 25. aprila: »SAMOTNA /VKZDA« Od 28. do 29. aprila: »TA JINSTVE- Nl PROFESOR< Od 1, do 1 maja: »SKRIVNOST JEZERA OBSOJENCEV« Kmo Črnomelj Od 22. do 7i. aprila: »ZMAJEVO SEME« prvi d«l Od 27. do 29 aprilat »ZMAJEVO SEME« driuri del Od 29. aprila do 2. maja: »RE- BECCA« Kino Loški potok 23. aprila: »CIRKUSKI nika ta koruzo, 3 diname elektro., I Umrl* tla: Kobe Peter »ODLOČITEV Dne 24. h DECER« Dne 1. in 2. maja; PRED ZORO« MALI OGLASI NACRADO DAM tistemu, ki mi poišče eoosobno itanovanje v Novem mestu, Nailu-v pri upravi lista. 100n DIN NAGRADE dobi kdor preskrbi sobo v Rršlinu ali okoliri. Ponu.lSe aa upravo. (166) OKRAJNO POSESTVO Crmolnjioe ima na prodaj i sle defa rabljena osnovna sredstva: 1 lesen vejalnik, 2 kom. Viktor »Dieaael«, 2 aejal- 1 ročni robkač za koruzo, 1 varilni aparat, 1 vodno turbino, 1 parno lokomobilo, 2 grozdna mlina, 6 škropilnic vinogradniških, 1 traktor A. C, 1 motorno kolo, t prsmi opremo. Vsa navedena osnovna sredstva »e nahajajo na upravi Crmošajice pri Semiču. Preklic Podpisani KLEVISAR Alojz, Sela —Ratež 12, p. Brusnice izjavljam, | da nisem plačnik za nobene dolgove, ki bi jih v mojem imenu delala PO VODNIK Terezija Prav tako pre-klicujem vsako prodajo ali kupčijo, ki bi jo ona naredila. Kleoiiar Alojz benca; Marija, ko v ca. u«luž- 4 leta, iz Dragatuša. Repovž gospodinja. 46 let, iz Mal- Objava 1! Vse »tarie otrok, rojenih ? letu 194? vkLjučno do februarja 19« ob-veramo, da bo vpis v I. razred osn. iole za lol»ko leto 1954/55: dne 26., 27. in 28. aprila 19U od S. do 12. ur* o pUarni Učiteljišča Nooo me$to (poslopje osinome šole, I. nadstropje). S seboj prinesite rojstne liste otrok iu potrdilo o cepljenju. Šolsko upraviteljstvo Novo mesto Gibanje prebivalstvo v Novem mestu Pretekli teden j« bilo rojenih 13 dKUv in 10 deklic. — Poročili to te: Kukovee Milan, avtoraehanik ii Cotne Tasi, ln Knafeljc Gabrijela, iiriliaka pomočnica iz Žabje vani. Smaic Janez, skladiščnik, in l!.i> Terezija, trg. poKlmodkintjn, oba iz Novefa mesta. Franko Franc, dela-vec in Mirtek Frančiška, hči kmeta, oba u Ločne. — Čestitamo I Gibanje prebivalstva v Črnomlju Od 10. do 17. aprila ni bil rojen nihče — Poročila tta »e: Majcrl« Martin, strojni ključavničar iz Vojne vasi, in Metelko Marija, gospodinjska pomočnica iz Čudnega sela. — Umrli tta- Novak Marija, gospodinja, 72 let iz Jerneje vasi. Spe-har Ana, gospodinja, 45 let iz DoL Pake. II ESVOMESKfc PORODNIŠNICE PrereJtii teden to rodile: Zidar Angela iz Rakovnika — dečka. Zagore Francka iz Šentjerneja — dečka. Somrak Ana iz Mirne peči — dečka. Bujak Ana iz Tiebnja — dečka. H um ar Marija iz Gotne vasi — deklico. Trleg Ana iz Smarjete — dečka. Ratajc Neia iz Studenca pri Krškem — deklico. Mežnaršič Jožefa iz Toplic — deklico, Strasberger Anica iz Novega mesta — doklico. Hrovat Marija iz Ljubljane — dve deklici. Teropšič Marija it Notaga mesta — deklico. Pahu^a Danica is Kočevja — deklico. Raimuta Marija iz Semiča — deklico. Rozman Marija is Mira« poči — deklico. Korasa Vera is Novega mesta — deklico. Bračič Marica iz Snhorja pri Metliki — dečka Hrustelj Terezija is Straže — dečka. Savelj Zlata iz Novega mesta — deklico. Furman Marija \r Nov«ga mesta — deklico. Sali Frančiška iz Ce4če vasi — dečka, Prasnik Alojsija is Šentvida pri Stični — de5ka. — Čestitamo! Stran 4 DOLENJSKI fclST Štev. 10 ŽIVALCA, KI JE PONESLA V SVET Kdo še ni slišal za skrivnostnega prebivalca naših kraških jam, ki nosi ponosno ime človeška ribica, močeril, kakor ji pravimo mi, ali pro-teus, kot je njeno znanstveno ime. Marsikdo jo je že videl. in ima zelo dolg rep. Vsaka teh čudnih zverinic ima štiri noge in ko jih vržeš iz saka v Na našem Krasu živi v podzemeljskih jamah eno izmed svetovnih čudes — človeška ribica, ki Je ponesla ime kranjske dežele po vsem svetu. Na sliki: pogled na veličastne kapnike v Postojnski Jatmi. saj ne živi le v Postojnski jami, ampak tudi v jamah dolenjskega krasa. Znanstveniki so o tem našem čudu napisali številne knjige in razprave in človeška ribica je ponesla ime nekdanje kranjske dežele po svetu, glas o njenih naravnih lepotah in zanimivostih, kakor samo še znani Blagaj ev volčin. »Zmajev mladič« Ko je naš slavni Valvazor zbiral gradivo za svojo Slavo vojvodine Kranjske, se je ustavil tudi ob presihajočem vrelcu v dolini Bele med Vrhniko in Logatcem, »ki teče samo ob določenih časih, sicer pa ne, razen če drezneš vanj«, kot pravi. V podzemeljski votlini sedi zmaj, mu pripovedujejo kmetje, ker je pa rov preozek, ne more ven. V zmajevi jarr.i izvira studenec in kadar je vode že preveč, jo zmaj bruhne skozi zemeljsko žrelo. Valvazor se samo smehlja ljudski preproščini, toda neki kmetic mu prisega, da je videl že tri zmajeve mladiče. Enega nedoraslega zmaj-čka lahko on, Valvazor, vidi pri vrn Ujk.in poštarju Hoff-manu. Valvazor ob;šč'> toš-tarja. toda ta zmajčka nima več, pač pa mu skrivnostno bdtje tako natančno opiše, da sklene Valvazor: »...dozdevni zrraj je bil ped dolg in po obliki podoben kuščarju. Bil je skratka podzemeljski črv...« Takšno je bilo prvo srečanje inanrtvenika z vrhniškim zmajem, potem pa je bil spet dolgo časa rrolk. Proteus anguinus Leta 1761 je Steinberk v Temeljitem poročilu o Cerkniškem jezeru zapisal, da so se pojavile v narasli vodi Unca doslej neznane, čudne živali. Njih pedenj dolgo telo Je pokrito s kožo, belo kot sneg čoln »začno vpiti in cviliti«:. Čudna »ribica,« nekdanji Valvazor j ev zroajček, pol riba pol kuščar, prebivalka kraškega podzemlja, bi nemara spet pala v pozabo, da je ni evdreeil učeni naravoslovec Scopoli, ki je takrat živel v Ljubljani. Iz okolice Stične so mu kmetje prinesli žive mo-čerile, ki jih je bruhnila voda na dan. Scopoli je takoj sprevidel, da irra pred seboj neznano, nad vse zanimivo živalsko bitje. Hitro je raz- V dunajskem kabinetu pri- fodmh veu ,ie i».arei j&cniviuers no naklinčiu našel čudno, neznano žival — našega močeri-la. Raztelesil ga je in ostrmel. Dobil je stik z baronom Zoisom, prezasluženim možem za našo književnost in naravoslovje, ki mu je rad poslal ■"iovii: mo^eri!"'*' Scirei '^"su je postala človeška ribica prava znanstvena strast Z njenimi slikami je šel v London in Pariz, ki sta bila takrat žarišči naravoslovne vede. Leta 1800 je poslal risbe motrit* = d iičnir.i angieš^.«m anatomom ln ti so ga povabili, naj človeško ribico opiše v spisih Kraljevske družbe znanosti. Tako je skromna prebivalka naših kraških jam dobila svoj opis v angleškem jeziku, opremljen s krasnimi bakrorezi. Schreibersov spis je zbudil veliko zanimanje po vsem znanstvenem svetu. Schreibers ie moral narediti po živem "nočerilu nosnetke iz voska in jih pošiljati muzejem in učenjakom po Evropi, v Indijo, Afriko, Južno Ameriko. Izredno lepega močerila za vzorec voščenemu posnetku je dunajskemu učenjaku spet poslal baron Zois. Našli so ga v vrelcu Rupnici pri Stični, ki je tako postal tretje, takrat znano nahajališče človeške ribice. Poslej so se kar vrstile v raznih jezikih monografije ali vsaj obširni opisi tega »čuda dežele Kranjske«. Cele kiadovnice knjig in študij, n rin danes obravnaval? človeško ribico in probleme, katere so biologi skušali rešiti z njeno pomočjo. Vprašanje, ki je dolgo trlo raziskovalce, je bilo, kako človeška ribica »pride na svet« Skrivnost poroda Na tisoče človeških ribic, samcev in samic, so že gojili po akvarijih, toda nobena ni zlegla niti enega jajčeca ali skotila živega mladiča. Raztelesili so na stotine samic, toda niti v eni niso našli jajčec. Skrivnost poroda človeške ribice je začela učenjake razburjati. Schreibers je celo razpisal 20 goldinarjev nagrade, velika vsota za takrat, za prvo samico z godnimi jajčeci, toda brez uspeha. Junija 1825 je pa prinesel kmet Gek z Vrha uradniku Stratilu v Stično izredno lepega močerila. »Ujel sem to belo ribo,« je povedal, Dokazal je, da Človeška ribica v hladni podzemski duplini rodi tamo žive mladiče, v toplih laboratorijskih prostorih pa izleže le jajčeca. Torej v kraških jamah, kjer toplota nikoli ne preseže 15°, skoti močerilova samica le žive mladiče; Tako je bila odkrita poslednja tajna našega čudnega prebivalca, »zmajčka« kraških jam — človeške ribice. (Prirejeno po GroSlJevem članku v Proteusu 1934). Podvodni izviri na Sušicah in krog Dol. Toplic večkrat vržejo na dan človeško ribico-Tudi v Brdavsovem vodnjaku v Vavti vasi, ki črpa vodo iz podzemskega potoka Globoč-ca, potegne včasih črpalka tega svojevrstnega prebivalca podzemlja, seveda ga pa črpalka že pokvari. Morda nam lahko kdo kaj poroča o moče-rilu iz Bele krajine in s Kočevskega. „DAJTE Ml SREČKO ZA MILIJON DINARJEV ..." Ali bo letos žrebanje Državne loterije tudi v Novem mestu? Dane« se bodo spet zavrteli bobni Državne loterije in že jutri bodo stotisoci igralcev po vseh krajih države primerjali v dnevnih časnikih številke svojih srečk z izžrebanimi. Nad 300 tisoč se jih bo veselo, presrečno nasmejalo: zakaj tudi danes bo izžrebanih 304.476 dobitkov ln 6 premij v skupnem znesku 80 milijonov ln 400.000 dinarjev. Eden izmed njih — ali pa dva, če je bila srečka prodana v dveh polovičkah — bo 26. aprila lahko dvignil največji dobitek — milijon dinarjev. Izžrebani bosta tudi premiji po 500.000 in 300.000 din ter tri premije po 200.000 din. 12 Igralcem ki se bodo jezili, da so imeli »samo eno številko premalo ali pa preveč, da bi zadeli premijo!« bodo tudi tokrat Izplačali tola- Kako človek umira Kako človek umira ln kako dolgo je umiranje? Sploh lahko rečemo, da je Človek umrl, ali ali je bolje dejati, da so prenehale delovati posamezne fiziološke funkcije človeškega organizma? Po ugotovitvah zdravnikov najprej odpovedo možgani s svojim živčnim sistemom. Nato ponehuje srce in šele potem začne človek gubiti vid. Toda slušni organi lahko sprejemajo zvoke še celo urb po »smrti« najvažnejših organov: mozgam, srca in oči- To je že prava smrt človeške osebnosti kot zavesta nega bitja. Toda popolna fizična smrt še ni nastopila. Nekateri organi še vedmo delujejo. Tako jetra živijo še dva dni, lasje in nohti rastejo mrliču celih sedem dni po »smrti« mož-gan. Zlato ni čudmo, da se delovanje srca z Injekcijami lahko nadaljuje še po smrti možgan in oči, kar seveda ne pomeni, da je človek še živ. Zato tudi lahko oči mrliča uspešno ptfcsa-dijo na bolnik*, ki je izgubil vid, sicer je pa zdTav. »Mrtve oči« je le treba pravočasno presaditi. Za možgani, srcem, očmi in sluhom začno človeku najprej umirati mišice. Ker je kri nehala krožiti, so ostale brez hrane in toplote, pa se ohladijo in otrpnejo. Po mnenju zdravnikov umira človek postopoma do popolnega prenehanja vseh življenjskih funkcij: možgani umirajo 10 minut, srce 20, oči 30 minut, sluh l uro, mišice rok in nog 4 ure, mišice notranjih organov 10 ur, žile 18 ur, jetra dva dni, kosti 3 dni, koža 5 dni, lasje jn nohti 7 dni. Umetna .krmača' Neki angleški prašičerejec je skonstruiral prvo umetno »krmačo« na svetu — napravo za umetno dojenje prašičkov. Guma v kravjem hlevu V hlevih nekega velikega podjetja za proizvodnjo mlečnih izdelkov na Švedskem so naredili tla lz posebne vrste gume, ki ima velik* plitvih žlebov. Človeška ribica v slovenskih podzemeljskih Jamah. poslal svojim učenim znancem in prijateljem novo odkrito kranjsko čudo, ki ga je dr. Laurenti na Dunaju (1768) takoj razglasil znanstvenemu svetu, »zmajčka« pa krstil z latinskim imenom Proteus anguinus — človeška ribica, močeril. Prvi, res strokovni opis človeške ribice je pa 1772 dal Scopoli in jo z nez-rrotljivim znanstvenim in--tirv-'iorn uvrs.i: med dvoživke, kot »samostojno živalsko pleme.« Pozabljena In spet odkrita S Scopolijevim opisom je bila zadeva s človeško ribico pri nas končana in pozabljena, dasi so jo med tem takorekoč znova odkrili v Crni jami pri Postojni. Pa tudi v tujini, je njena slava krralu obledela. Pa ne za dolgo. »jo dal doma v steklenico in se Isti dan mi je doma skotila živega mladiča. Bil je dolg pol drugi palec in čisto podoben rr.ateri Kmalu se je izlegel še en mladič, drugo jutro pa tretji. Ženske so jih vrgle v gnoj«. Večina znanstvenikov se je smejala kmetovi zgodbi, zlasti ko je 1875 postojnski jamski vodnik Prelesnik nepobitno dognal, da leže močerilova samica jajčeca. Dolenjski kmet je bil postavljen na laž, pa ne za dolgo. Učenjaka Nusbaum in Krammerer sta ugotovila, da močerilovka res skoti žive mladiče in da so prav taki, kako jih je opisal Gek z Vrha. Kaj pa sedaj? Kakšna čudna reč je to: Ali se izleže človeška ribica iz jajčec ali samica skoti žive mladiče? Uganko je rešil Kammerer. Tako živina ne potrebuje nobene s»elje, kar pomeni za velike hleve Izredno prihranitev denarja. Pa tudi čiščenje *iaklh hlevov je mnogo laže ln enostavnejše. Odpadki gredo po posebnih kanalih v velik zbiralnih pod hlevi, odkoder jih izvažajo na polje. Truman in Mc Carthv Bivši predsednik ZDA Truman je bil nedavno v njujori-kem hotelu »Valdorf Astorla«, prav takrat ko njegov najhujši sovražnik Mc Carthy. Truman je stanoval v 35., Mc Carthy pa v 28. nadstropju. »To je dobro«, je dejal Truman, »da sem jaz v višjem nadstropju, sicer bi se Mc Carthy bahal, da je bil nad menoj«. V prijavno knjigo se je bivši predsednik vpisal kot »časnikar, pisatelj ln kmet«. Naprava lma 14 umetnih dojk, skozi katere prašički sesljajo kravje mleko, ki je v rezervoarju te »krmače«. Sprva j« bila naprava precej podobna pravi svinji; v nji je bil tudi zvočni film, ki je proizvajal kruljenje, kot pri pravi svinji. Kmalu pa se je pokazalo, da je prašičkom presneto malo mar, ali je njihova dojilja podobna svinji ali ne, samo da je bilo dovolj mleka. Ta naprava Ima odlične prednosti. Vanjo se lahko nalije mleka, kolikor ga požrešni mladiči popijejo, zato tudi hitreje rasto ln se debelljo. Tako jork-šlrški prašički, ki so ob rojstvu težki 1200 gramov, že po petnajstih dneh tehtajo 4 kg, po dveh mesecih pa 16 kg Zakonski dopusti Švedi imajo mnogo običajev, ki se ljudem drugih dežela zde čudni. Med njimi je tudi načrt zakona, ki je bil nedavno predlagan parlamentu. Ta predlagani zakon zahteva, da se vsaki poročeni ženski zagotovi pravica na desetdnevni »letni zakonski dopust«, in sicer na stroške države. V obrazložitvi predloga je poudarjeno, da je večina zakonskih razprtij posledica nepretrganega skupnega življenja obeh zakoncev. žilne dobitke po 10.000 din . . . Stopimo do tovariša Načeta Zbačnika na novomeškem glavnem trgu, pa povprašajmo, kako igrajo in poizkušajo srečo Dolenjci. Rad nam pojasni: »Zadnje mesece število prodanih srečk čedalje bolj narašča. Se pred letom dni smo prodali v novomeškem in črnomaljskem okraju do 1000 srečk na mesec, v marcu in aprilu letos pa že po 1800. Celo zmanjkalo nam jih je zadnje čase. Približno dve tretjini srečk prodamo v samem Novem mestu; seveda jih ne pokupijo samo Novomeščani. Precej jih gre na deželo. Tako je pretekli mesec kmet iz šmarješke okolice nabral na mizi 30 srečk-polovlčk. Kmalu po žrebanju je bil spet tu; tokrat je izbral 42 polovičk in jih plačal z 2100 din, ki so mu jih prinesli dobitki zadnjega kola. Radoveden sem, če bo zdaj spet prišel.« »Kaj pa večje ribe? Je kakšna glavna premija že kdaj našla pot na Dolenjsko, ali pa tod okoli sreča bolj g prazno vrečo maha?« Tovariš Zbačnik se namuza Izza očal in nam pojasni: »Lani enkrat in letos februarja sta dva igralca dobila \ po 30C.000 din. Ce bi srečka, prodana v naših krajih, zadela premijo, bi še isti dan dobil brzojavko naše centrale. Dazdaj take sreče še nismo imeli«. Tu je pretrgal pogovor mlajši tako, da doot le tisti, ki Igral Koliko jih je, ki po prvih neuspehih odnehajo in se jezijo nad smolo, ki da jih spremlja. So kupci, ki srečke s številko 13 sploh ne vzamejo v roko. Drugi spet računajo: seštevek vseh številk mora biti deljiv z 2. Ali pa: najmanj tri petice morajo biti v številki, sicer je ne vzamejo. So tudi taki, fe) naročajo srečke 0d drugod, iz Maribora, Trbovelj — lz krajev, kjer so premije po 200 in 300 tisoč din že kar »domače« in pod. Najbolj mirni so tisti, ki zahtevajo od prodajalca: »Dve srečki po 50 din!« In spravijo v žep, kar jim je trafikant sam odtrgal lz bloka. Sreča je sreča, pravijo, pa če ti jo izbere prodajalec ali jo iščeš sam — če ti je dana, toš zadel, če ne, oglasi se prihodnji mesec . . . Kdo ima prav? Poizkusite sami, če še niste Igrali v državni loteriji. Kam gre dobiček prodanih srečk? Marsikdo tega še ne ve, zato bo prav, da ponovimo: Državno loterijo FLRJ upravljajo in vodijo centralna vodstva naših množičnih organizacij: Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov, Zveze gluhonemih, Zveze slepih ln Rdeči križ Jugoslavije. Ves dobiček, ki ga loterija prinaša, je namenjen torej partizanskim sirotam za njihovo šolanje, na-(šim invalidom, gluhonemim in tovariš, ki je vstopil v upravo slePim sirotam ter humanim po- »Ljudske pravice«, kjer se nahaja tudi novomeška podružnica Državne loterije. »Prosim srečko za milijon dinarjev!« se je nasmejal in izvlekel stotaka. Nekaj časa je izbiral, nato pa potrkal s kazalcem kar po prvi na vrhu: »Tale bo prava!« Želimo mu, da bi bilo res — in če bo 854042 med izžrebanimi premijskimi številkami, česti tamu mlademu neznancu! Zanimivo je opazovati, kako posamezniki kupujejo srečke. Nekateri jih jemljejo v trafikah pri starih znancih; vedno poiščejo »srečno« številko, na katero igrajo mesece ln mesece. »Enkrat bo!!« govorijo — to imajo prav, ker pri loteriji je NAGRADNA KRIŽANKA bo objavljena v prihodnji Številki Dolenjskega listat Ce tednika s> nimate naročenega, si zagotovite številko pri najbližjem prodajalca. trebam Rdečega križa. Vojna nam je prizadejala hude rane. Da jih bomo čimprej zacelili in pomagali najpotrebnejšim, služIjo tudi dobički loterije tem plemenitim namenom. Ce morda tudi danes še ne boste zadeli milijona ali vsaj pol toliko, se ne jezite; s srečko, ki ste jo kupili, pomagate žrtvam zadnje vojne in pomoči potrebnim sirotam. Prav bi bilo, da bi tupatam kupil srečko državne loterije tudi tisti, ki stotaka aH 50 din zlahka pogreši; če že ne igramo za dobitke, pa pomagajmo njim, ki jih vzdržujejo Zveza borcev, vojni invalidi, Rdeči križ ln ostale humane organizacije. Kaj ko bi se vodstvo državne loterije odločilo in priredilo letos eno izmed mesečnih žrebanj tudi v Novem mestu? Zanimanje za igranje bi naraslo, saj bi se marskikdo na lastne oči prepričat, kako se vrtijo bobni loterije in žrebajo srečne številke, od katerih mnogi vsak mesec toliko pričakujejo , . . _ CKRCG1E BODIČASTE Težko delo »Po dva ded natakati mora biti pa res težko delo!* pravi Tine sočutno natakarici Ančki. »In zakaj?* »Ker ni&olt ne morete do-liti do vrha.* POGOVOR MED TIČI »Kje ste prezimili, spošto-vuna soseda lastovica?« »Daleč, daleč za morjem, prijatelj vrabček!* »Uh! Da niste morda radioaktivna, ker so v tistih krajih zavoljo ljubega miru eksplodirale vodikove bombe?!« OX DOLGA POT V SOLO »Rojen sem na Vinici, hodil sera pa v novomeške šole...* »Revček ti tak! Kako zgodaj si raorol vsako jutro vstati, da si prišel do osmih v šolo'* ■Ne prekinjaj me stalno s tvojo trapasto piščalko Ii to T R P L J E N J A POLNO LETO 1942 □ Odlomki iz dnevnika Belokranjke v rabskem taborišču Župnik, stari osiveli rodoljub, ki je pogumno vzpodbujal trpine in ki je v svoji duhovniški halji požrl marsikatero grenko besedo, ni učakal zlate svobode. Tudi njegovo rakev s»o zagrebli z mnogimi drugimi na rabskem polju. SESTRADANI OTROCI UMIRAJO Tudi odslej ni bilo nič bolje. Škofov blagoslov ni nič pomagal, zakaj tam zunaj so se neprenehoma odpirale nove jame in požirale žrtve gladu. Tako je na primer zjutraj ostal Šotor zaprt, ko pa so ga odprli, se jim je nudil grozen pogled. Sest mrličev z zabuhlimi obrazi z odprtimi usti in modrimi vekami nad očmi, je ležalo vse križem. V sosednjem šotoru je za vedno zaspal Šestnajstletni fant, pravi okostnjak, ki ga takrat lastna mati gotovo ne bi spoznala, če bi ga videla. V hladnih ln temnih nočeh so Ječali otroci pod šotori. Tam so jih tudi rodile matere. Tako mater in otroka so spravili na ambulanto, kjer materi nekaj dni niso dali Jesti. Ko se je vrnila, je na rokah prinesla skoraj nagega otroka*— novega trpina. V nekem šotoru so zaslišali jok. Ko so pogledali noter so našli dva naga otroka. Oče in mati sta jima umrla, kruh so jima požrli drugi, za ostalo pa ni bilo nikomur mar. Eden od otrok je bil popolnoma nag, od drugega pa Je viselo nekaj cunj. Bila sta do kosti ogrizena od uši in vse noči sta preječala v bolečinah. Usmiljeni ljudje so jima prinesli košček kruha. Ce je človek pogledal otroka, ki sta jedla, se mu je zdelo, da vidi na pokopališču lobanji, ki majeta s čeljustmi. V sosednjem šotoru je umrl prezgodaj rojeni deček Francelj. Ko bi ga bili tehtali, gotovo ne bi imeli dvajset dekagramov. Njegova sedemnajstletna mati ga je skrila pod odejo, da je zanj dobila kruh in sir. Tam na drugem koncu Je neka Cabranka štiri dni skrivala mrliča, da je zanj dobivala hrano. Ko so jo sosede zatožile, so ji ga vzeli. Tudi v straniščni jami so opazili trupelce trimesečnega otroka. Ce je umrla starka ali kaka druga odrasla oseba, Je niso mogli skrivati tako dolgo. Skrivanje mrličev pa se je splačalo, kajti nekaj dni star otrok je dobil isto hrano kot odrasla oseba. ŽIVI OKOSTNJAKI Ob nedeljah so prihajali iz moškega taborišča moški na obisk k ženam in sestram pa tudi k prijateljem. V obraz so bili vsi zabuhli, otečene veke nad očmi so bile vse črne, rame so jim bile pove-šene, trebuhi pa tako vdrti, da &o skoraj zlezli v dve gubi. Na oslabelih nogah so komaj stali. Na glavi si videl razmršene lase, na koščenih ramah pa raztrgano srajco. Povsod, kjer je bila kaka luknja, Je bila koža ožgana od žarečega sonca in pri-sušena na kost. Ohlapne hlače so jim visele v cunjah in dosti jih je bilo bosih. To so torej bili tisti možje, tisti fantje z valovitimi lasmi in svetlimi obrazi, ki jim je bilo vsako delo in igra prepočasna. Zdaj so stali poleg žen ln deklet s shujšanimi, bledimi obrazi, blodnimi pogledi in ustmi, ki so zmeraj spraševala: »Kdaj poj-demo domov?« Nihče ni vedel; dajali so si pogum, a mnogi so obupavali. Odrasli so se pogovarjali, otroci pa so se na praznem prašnem prostoru preganjali z neko siroto s pokvečenimi rokami. Usta so ji bila neprenehoma odprta, zobje čudno izbočeni, oči debele in zmeraj vlažne. Ce se je katerega dotaknila, so otroci zagnali silen krik in vik. Ženske, te so šele bile prave sirote. Dolgi lasje, ki so jim v neredu viseli z glave, so bili polni uši. Bile so sestradane, da so jim kikle kar otepale okoli suhih nog. Stare, shujšane čabranske ženice so se komaj vlekle okrog šotorov, V koščenih rokah so imele molke, na ustih pa kletev, ki naj zadene preklete tujce in debeie kuharje. VLACUGAM IN DESETARKAM SE NI GODILO SLABO Nekatere žene so bile reve, bile so pa tudi tičlce, ki se jim ni godilo slabo. Te so dobro živele poleg vojakov, kuharjev in oficirjev. Včasih je kak oficir cele ure preležal v šotoru. Ce je Sla taka ženska s skodelico v kuhinjo, se je tam pri vojaku nažrla in še v šotor je prinesla. Take ptičke so živele tudi po ambulantah, kjer so kradle bolnim revežem kruh, zvečer pa so se sprehajale z oficirji ali pa se med šotori poljubovale z vojaki. Dobro se Je bilo spoznati s kuharji, ki so krmež-Ijavo mežikali ln racasto hodili z zajemalko ob kotlih. Tam, kjer so se spoznali, so izmetal! makarone In mast, kjer pa ne, tam so dobile ženske v šotorih samo malo vroče vode. Tudi desetarke so delile tako kruh, da ga Je zmanjkalo lačnim otrokom in so ga potem lahko same prodajale. Tudi str so prodajale. Tega so razlomile na koščke, debele kot oreh, in ga razdelile med ljudi. Vse ostalo pa so požrle same ali pa pro- dale. Na žalost so se v tem posebno odrezale desetarke, doma nekje od Iga. TUDI MED NAŠIMI LJUDMI SO BILI IZRODKI Tudi »sinjorju kapu« je zmerom zmanjkalo kruha. Ce so se ženske pritožile, jih je zmerjal s svinjami in vlačugami. Vse so bile, samo ljudje ne. »Kje pa naj vzamem kruh?« se je drl Ko pa so naredili preiskavo, so našli 50 hlebčkov kruha, pa šo riža, makaronov in olja. Vse to je oderuh ukradel sestradanim ljudem. V kuhinji pa so gospodarili Slovenci, ki so bili še trikrat slabši. Poleti so kuhali buče in so imeli dosti bučnih pečk. Ce si jih je zaželel lačen otrok in Je prišel do kuhinje, so ga surovo nagnali. Nekoč pa jih je kuhar nekemu otroku le hotel dati. Tedaj pa je prišel kapo, sunil otroka stran, mu iztrgal iz koščenih rok skodelico in jo treščil ob kamenje. To je samo en primer izmed tisoč podobnih. Za vratarja je bil domačin. Ce Je do njega prišel poznan človek ali tak, ki je dobro plačal, mu je na stežaj odprl vrata. Ce pa je prišel osivel, sestradan starček, ga je priicl za rame in sunil, da se je revež npotekel in treščil z nosom v prah. Tako so delali Slovenci, domačini lz naSoga kraja. Njihovim družinam je ostalo hrane, da so Jo metali ln zlivali v jarke, mi pa smo se od gladu zvijali pod Šotori. ITALIJANSKO JUNAŠTVO NAD UBOGIMI INTF.RNIRANCI Nekega večera sem stala med moškimi šotori. K enemu teh šotorov Je prišel postaren suh mož. v rokah Je nesel malo slame, ki jo Je vzel z bližnjega kupa.