po milosti božji Lavantinski škof, vse Verne svoje škofije lepo u Gospodu pozdravim, in Vam vse dobro iz celiga serca željim. IUva Adama imamo, ktera posnemamo: perviga u posvetnem raju skoz požrešnost u svoje pogublenje — drugega Adama Jezusa Kristusa u pušavi skoz svet post in zatajenje u svoje izveličanje. Pervi Adam je post prelomil zavživaje prepovedan sad, ter je sebi in nam skoz svojo nepokoršino časno in večno smert naklo¬ nil; drugi Adam, naš Izveličar je odrešenje naše s svetim poštam začel, in je bil pokoren do smerti, nam zapustivši izgled, naj bi njegove stopinje posnemali. Za katerim bomo hodili? — Kdor hoče za Kristusom hoditi, se ima po njegovem svetim izgledu postiti; zakaj svet post je šola resnične hoje za Kri¬ stusom, in svetnika ni u nebesih, kteri bi ne bil po potu posta in zatajevanja si u nebesa pomagal. Postili so se Apostoli in učenci Kristusovi, postili vsi pervi Kristiani tako ojstro, da se jim čudimo premišlevaje, koljko so oni storili, kako malo pa mi. Imeli so pervi Kristiani velik 40 danski post u spomin in posnemo posta Jezusovega u pušavi, na bi se vredno pripravili obhajati s Jezusam sveto veliko noč, grešnimu poželenju odumreti in oživeti za Jesuza, za njegovo božje kraljestvo. Le enkrat na dan so jedli po večernicah o petih, pa še tistobart le pomalim. Niso zavživali u postu mesa, ne mleka, clo vina pili niso. Postili so se otroci in stari ljudje; ker so bili vsi svetoželjni, so bili tudi posta veseli, ter so se jokali, ako se niso postiti mogli. Pervi Kristiani so immeli 4 kvaterne poste, vsako kva- terno sredo, petek in saboto, naj bi se vsake kvatre saj po tri dni pokorili, in ložej od Boga vsakdanjega kruha izprosili, naj bi jim blagoslovil žitno polje in vinske gore, jih obvarval vsake vjime, in dal živežu tek; — jim pa tudi dobrih delavcov u svoj vinograd — dušnih pastirjev u svojo žetvo poslal. Postili so se na svete bile pred velikimi svetki alj godo- vami, se pripraviti na vesel Gospodov dan. Vsi ti in taki posti na leto so jim bili mali posti, o katerih so se ob treh popoldne obtešili, in niso vsak dan neprenehoma posta imeli, kakor svet 40 danski post. Tudi vsak tjeden so se po dva dni postili, u petek, u spomin smerti Kristusove, naj bi se njegovega terplenja inzasluženja vdeležili, u saboto pa v čast Marie, kije s apostoli te dan žalovala, ko je Kristus veliko saboto u grobu počival. „Post je bilpervim Kristianom, po besedah sv. Bazilia, rodoviten Studenc, kije mladokeršanstvo polival, iz kateriga so se popot¬ niki vse svoje žive dni poživljali; post je bil devicam varh čisto¬ sti, zakonskim pomočnik zderžnosti, mladim in terdnim ljudem berzda poželjivosti; post je bil sednoj bosedoj vsaki starosti in vsakimu stanu dober oce. u Toliko ojstrega, svetiga posta pervih Kristianov komej lupino med nami najdemo; pa še te male trohice veliko Kristianov Cpo imenu) noče deržati, in se ne zmeni za post, de sije ravno post oče svete čednosti in očiten porok hoje za Kristusam. „Ako hočeš Kristian biti, veli sv. Ambrož, imaš tudi po Kristusovo storiti. Jezus, ki ni greha storil, seje postil 40 dni; ti bi se pa ne postil, ki si toliko grešil? Kristus ni nobeniga greha storil, in se je postil za naše grehe; kako bi se ti po svoji vesti Kristian ime¬ noval, če bi se gostil, kadar je Kristus za tebe gladoval? u Kakor ojstra je bila šega pervih Kristianov se postiti, tako mila je zapoved posta, ktero nam sveta katolška cerkev u naših časih naroča; dobra mati ve, da smo slabi otroci, ter nam po materno vsmilena pohenja in ljubesnivo pomaga, ako le njene skerbi in pomoči terdovratno skoz nepokoršino u svojo pogubo nezaveržemo. Zaslišite to rej, drage'ovčice Kristusove, in zapomnite si to trohico svetega, cerkvenega posta, kojega Vam za to nasoče leto 1854 u imenu svete matere kat. čerkve oznanim in naročim. I. Vsi včrni Lavantinske škofije se imajo mesojeje zderžati: 1. Vsak petek celega leta; 2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto; 3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tjedna; 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj alj velikoj Mašoj, pred vsemi Svetmi, pred devicoj Mari oj u adventu, in u saboto pred Božičem. n. 1. Vse druge postne dni, tudi o sabotah (i*azun zgorej izvze¬ tih) je ineseniga vživati dovoljeno, ako kdo u imenu božjem hoče. Ima pa za to moliti vsak tak dan tri Očenaše, tri Cešena si Maria in pa apostolsko vero u čast terplenja Kristusovega. 2. Ta molitva se naj opravi u družbi domačih, prav pobožno, u duhu pokore, in če mogoče, na glas. Tudi naj vsakdo, kakor premore, ubogaime daja. Se hočeš in zamoreš pa tudi te dni u duhu pokore mesojeje zderžati, bolje storiš, le drugih ne zani¬ čuj, ki se po dovolenju svete cerkve mesenine poslužijo; ti, ki ineso ješ, pa žaluj, de se popolnoma ojstro postiti ne moreš. 3. Bolnikom mesene jedila dovoliti imajo domači duhovski pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravitelj (vrač) svetje alj naroči. Boletni ljudje, ktere za žive dni meseno jesti slabost sili, si naj to dopuščenje po svojih duhovnikih od škofijstva izprosijo. 4. Kdor. do volj bo ima u terdo zapovedanih postih mesa jesti, si je pa dolžen u živežu pritergati, če ga starost, bolezn alj kak drug pravičen uzrok ne izgovori. Si pa primoran se obtešiti alj živeža vzeti, dajaj obilnej milo sne, bolj pridno moli, rajši božjo besedo poslušaj, odpusti svojim sovražnikom, se s njimi spravi in zadomesti, kar se postiti zamudiš alj ue moreš. in. Vsi v&rni se imajo terdo postiti, žo je u živežu pritergati, in le enkrat na dan nasititi se: 1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel; 2 . Vsako kvaterno sredo, petek in saboto; 3. Vsako sredo in petek u adventu (na. mestu apostolskih bilj); 4. Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj, pred vsimi Svetniki, pred devicoj Marioj u adventu in pred Božičem alj rojstvam Jezusovim. Včrni sini in hčere svete matere kat. cerkve! ste danes materni glas zaslišali, nikar da bi serce svoje oterdili. Kakor bote vi svojo mater — tako bo uslišal Oče nebeški tudi vas 1 Kdor cčrkve ne posluša, naj ti bo kakor liajd in očitni grčšnik. Ti cerkveni posti nam pa kaj pomagali alj hasnili ne bodo, ako se ne bomo greha skerbno varvali, ne zogibali grešnih priložnost. „Nikarte ne mislite, da je že zadosti se u jeji postiti (zravno pa grešiti). Ali ne veste, kaj se pravi prav postiti se? Se (zravno posta) vsega greha iznebiti. Raztergajte vse pregrešne zveze (posebno nečistega znanja), odpustite svo¬ jemu bližnemu zamere i. t. d. Kaj bi zdalo se postiti, pa se kre¬ gati in tožvati? Kaj bi vam pomagalo se te dni mesa zderžati, svojega bilžnega pa med tem po krivem oberati? H čemu bi vam bilo ne vina piti, krivice pa ne opustiti? 44 upraša sv. Bazili. ,,Se greha varvati, se pravi u resnici postiti, uči sv. Krizostom; zakaj post je u to postavlen, naj bi pregrešno poželjenje krotil. — Posti se, ako si grešil; posti se, de ne boš grešil. 44 Ti cerkveni posti bi nam bili škodlivi, če bi se le na nje zanašali, svoje dolžnosti in dobre dela pa opušali; delo in milošna imata biti posta brat in sestra. „Postiti seje pač kaj dobrega ! 44 je djal svoje dni pušavnik svojemu tovaršu. ,.Delati pa je še bolje! 4 ' mu tovarš odgovori. Tretji pa jima pravi: „Vbogaime dajati je pa naj bolje, ako za to delamo in se postimo, de kaj vbogaime dati imamo . 44 In ta je resnična. Gotova resnica je pa tudi, da nam svet post kaj pomagal ne bo, če se pregrešnih pri¬ ložnost ne varjemo, ktere so: malopridno cerkovanje, slabe ošterije (kercme alj tab er ne), posebno pa zapeljivi plesi alj raji. Sveta mati katolška cerkev svoje verne skoz post in zatajevanje' u šolo svete čednosti in kreposti pelja, nas za nebesa odgojiti alj izroditi; zapeljiv svet pa vabi mlade ljudi na nevarn ples alj raj, kojega kerčmarji brez Boga, brez vere in brez vse vesti u svetili dnevih, na semnjih, in clo na božjih potih nasiiujejo, mladino na široko cesto pregrešniga znanja, nesramnega djanja in pogublenja zasukati. Na plesu nedolžnost umira, strah božji mla¬ dino zapuša, zdravje peša, smert in satan svojo obilno žetvo imata, grob in pekel se pa polnita. Se postiti, po tem pa na raje in brez potrebe u kercme alj lituže s drugim spolam hoditi, je u suho streho ogenj nositi. To nas vsakdanja skušnja uči, to poterdijo vsi cerkveni učeniki in modri možje. Zastonj se postite starši vi, gospodarji in gospodinje, dokler svojim domačim, poslani in otrokam skoz perste gledate in vso svojvoljo dopustite, da se po pregrešnih potih pomikajo, po noči voglarijo in vesujejo, po rajih hodijo, se po pivnicah vlačijo in gerdo, pregrešno znanje imajo. Njihovi grehi so tudi vaši grehi; in: „Kdor za svoje, zlasti za domače ne skerbi, pravi sv. Paul, je vero zatajil, in je hujši od nevernika . 44 Vaš post zgubi vso vrednost, ako dopustite, depodvašoj strehoj satan gospodari, in pregreha nečistosti gospodini. — Vaš post nima nobene cene, vi srenj ski župani (rihtarji) in svetvavci, ako vas grozi za svet božji strah, za poštenje in čed¬ no zaderžanje po vaših soseskih skerbeti, dokler razujzdanim ker- čmarjem (oštirjem) raje brez vsega pomislika davoljite, in dopu¬ stite, de se po cele svete dni in noči po pivnicah Bog žali in mladi ljudje u pekel predajajo. Vi se postite, zapeljivci in zapelivke pa na vašo rajtengo po okoljcah nesramno djanje vganjajo, po vašem kraji nezakonske otroke, berače, tate in razbojnike tro¬ sijo, reve in nadloge sejejo, kterili grenek sad že okušamo in ga pokušali bomo, de se Bogu usmili! „Ne dajte prostora hudiču ! 44 (u vašem kraju) opomina svet Pavl; marveč karkolj je pošteno, kar pravično, kar je svčto, kar k čednimu zaderžanju sliši, za to skerbite , 44 de bo u vaših soseskah poštenje doma; po tem bo vaš post Bogu prijeten. Bog je vam, srenjski poglavarji, naše dni veco oblast zaupal, kakor sojo vaši predniki svoje dni imeli; Bog bo pa tudi več od vas terjal; gorje vsakemu, kdor sije oblast zadel, pa si ne prizadene svoje dolž¬ nosti dopolniti; praženje njegov post, zastonj vsa njegova božja služba. Bog hoče zveste namestnike imeti. Prazen je post in brez vse zasluge tudi nam duhovskim pastirjem, božjim namestnikom, ako molčimo, kedar je potreba svariti in klicati u imenu Boga in svete cerkve, kedar vidimo, de sovražnik med nami sel zapeljivih zmot in hudobij trosi, pohuj¬ šanje dela, zapeljuje, zatira božje kraljestvo, kraljestvo hudega pa sira. ,,Gorje nam, če molčimo, veli prerok Izaia, in če ne povzdigamo kakor trobenta svoj glas, oznanovaje ljudstvu Njegove pregrehe. u — „Zadonite s trobentoj, napovejte post, pokličite ljudstvo, očistite sberaljše, sberite stare, pripeljte otroke. Med vratini in altarjem (u hiši božji) naj mašniki, služavniki božji jokajo, rekoč: Zanesi, o Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu; in ne daj svoje dote neverni¬ kom u smeh. u Tako nam prerok Joel naroča, in njegova beseda ravno za naše dni velja, ukojih število grehov čedalje huje raste, se tatvine množijo, vse ječe pretesne prihajajo, se od toliko morij po svetu čuje, de je groza in strah. Zemlja ječi pod težoj pre¬ grehe, in hudobija ljudi kliče na božjo pravico. Kaj bo iz tega? — Prida po takim gotovo ne bo, ako se ljudstvo ne poboljša, in božja pravica ne potolaži. Kadar se je u starih časih u kakem kraji kaj strašno hudega pripetilo, de je, postavim, kdo očitno Boga klel, alj krivo prisegel, alj koga grosovito umoril, alj je keršenea otroka zapravila, alj kdo cerkvo hudobno oropal, alj u pohujšanje soseske kdo zakon prelomil, alj storil očitno žalenje božje, so tistimu kraju očiten post oznanili, de so se včrni pokorili, jčzo božjo potolažili, in dano pohujšanje poravnali. Taka je bila u velikem mestu Ninive, taka šega pri Izrael¬ cih in pri včrnih Kristianih svoje dni. Zakaj pa te svete navade pri nas ni? — Nimamo tudi mi zadosti pohujšanja obžalovati, ki se po hišah, soseskah in duhovnijah alj farah godi in jezo božjo draži? Svet post, p otolažiti jezo božjo za velike očitno storjene pregrehe in hudobije, naj bo tretje Bogu dopadlivo dobro delo, kteriga nobena fara, nobena keršanska hiša, in pobožna duša ne zamudi, ki Boga ljubi in skerbi za izveličanje duš, za pravo srečo svojega kraja; — naj zadostuje božji pravici in odvračuje zaslužene šibe božje. Ako bi se u kaki soseski (česar ne daj Bog) očitno pohujšanje delalo in kakor nevarna kuga ljudi prejemalo — bi se očitno prešestvanje dopriuašalo, alj gro¬ zovitim morstvo, kervav boj alj tepenje o svetili nedelah in praznikih prigodilo, veliko sovraštvo u soseski vnelo in se ne dalo potolažiti, tako naročim duhovskim pastirjem (fajmoštram) in njih namestnikom, naj oznanijo u mojem imenu postni dan celi duhovini alj fari, pa tudi soseski posebej, u koji se očitno pohuj¬ šanje godi, naj se keršanska soseska posti in pokori za očitne grehe, ki sen njeni sredi gode, naj se u postu posebno mladi ljudje učijo greh sovražiti, in spoznajo, koliko hudo je greli. Ima žlalita alj kaka keršanska hiša zgubleniga sina alj hčer, in je vsa prizadeva zastonj, ju popraviti — se u rodbini kaka očitna nesreča velike pregrehe stori, na hišni oče alj gospodar svoji rodbini alj družini post naroči. Naj se ravno edni alj drugi tako napovedanemu postu vtegnejo le smejati^ bodo pa tretje, bogaljubni Kristiani se zatoliko bolj zvesto postili in isprosili tudi zasmehovavcom duha pokore. Zaupam terdno in sim si svest, de hoče tak poseben post pohujšanje zaverniti, mlade ljudi greha o var vati, hudobije iz srenj (gin a j n) potrebiti, in pokončati razujzdano živlenje. Več ko bo takega svetiga posta, manj bo med vami žalenja bož- jiga, Bog bo dal boljše ljudi, s njimi pa tudi bolje čase; sveti Duh bo pri vas prebival. To poterili sv. Atanazi, rekoč: „Post ima veliko moč u sebi; on ozdravi bolezni, pomanjša škodlive mokrote po trupli, prežene hudobne hudove, odpodi hude misli, razjasni glavo, očisti serce, posveti naše telo, in nas vredne stori Boga gledati. Post je hrana (živež) angelov; in kdor se (prav in pobožno) posti, bo tudi angelom prištet. 44 Ljubezen Kristusova me sili, Vam, preljubi, to pisati, in svet post posebno priporočiti; naj priganja tudi Vas sveta lju¬ bezen Jezusova vse zvesto dopolniti našim dušam u izveličanje. Amen. Pri sv. Andreju na sv. Neže dan 1854. Lavantinski škof.