^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. frozodejstva na Gorenjskem Izvimo podtalno poročilo iz Slovenije-avg. 1942) Lj Gorenjske: V preteklem i ^cem julija, so Nem-V U 138 talcev samo na hftio Zakaj' nihče ne ve' aVniunenaclorna se pojavijo na i" Prostorih razglasi, ki ob-j*Jo ustrelitev. Nemci nam- »vii!6na ustreljenih talcev ob-f^JOv2 razglasi. P«3aht KLfZe hl KrniČa Pd Njenih 2? V Zadnjem žaSU ikijj y ■ družin, večinoma gora)! lma-*° katerega svojcev emčijo Preselj'eni so bili v hmLnoRQorenjskem: v te" eincj Jul- in 22. avg. so žjni vUsU'elili 30 moških. V ni i H0 se pojavili parti-ilj d 10 Je bilo Nemcem do-Part° UbHi 30 nedolžnih lju-S>fce 'Zani imajo v oblasti ^0dbreP ine pod K°šuto. ezjem Zje: cesti med Pod-trelii; r'1 Ostrico so Nemci i s0 3 m«ških.. Mrtva trnka-,- „ "! ležala ob cesti, nato I >1 iiv, mesta skopali ja-!, ke; " zasrebli. Ustrelili so ftiza^j Se v bližini pojavili m^ r,H T odpel i Jesemcah: Nemci '"' vodVo Mnekega Freliha- 1 «trok» pVCH' njeg0V0 Že_ ■ , cerneka Alojza z otrokoma ter Ko. Pjev in oi bentar Alojza in njegovo mater. Odpeljali so jih v Nemčijo. V Medvode pa so odpeljali ženo^ Matevža Ranžingerja^ z dvema otrokoma. Gorje: Nemci so v zadnjem1 času izselili 97 slovenskih družin. I Tržič: Nemci so ustrelili le-j karnarja Lavriča in njegovi dve! hčerki. Ena je bila poročena na češkem, pa so jo od tam prignali. Vzrok ustrelitve: sin je bil pri partizanih, pa se ni hotel vrniti. Moravče: Nemci so ustrelili posestnika Berganta, gostilničarja iz Krašč in Dolinarja Avgusta, posestnika pri Sv. Flori-janu pri Moravčah. Cerklje na Gorenjskem: Nemci so zaprli sedem oseb. Goričane pri Medvodah: V škofovi graščini v Goričanah, ki so jo Nemci konfiscirali, je zaprtih več slovenskih družin, ki čakajo odselitve v Nemčijo. Zcpet dekleta: Vsa dekleta do 25. let so dobila pozive na prisilno delo (arbeitsdienst). Moravče: Partizani so dne 15. jul. ustrelili cestarja Koprivška in Dolinar Franca, ki sta bila nemška zaupnika. Nemci so pa zato požgali vas Hrastnik pod Zg. Kosezami pri Moravčah. Vlada pripravlja že knjige št. 3 za racioni-ranje živil .Washington. — Potem ko bomo dobili racioniranje prezervi-ranih živil (v kantah) in mesa, j kap bomo dobivali s knjigo št. 12, bo pripravljena kmalu zatem ! tudi knjiga št. 3 za razne druge i komoditete. J Knjiga št. 2 ne bo prišla med 'ljudi pred koncem februarja. I Urad za kontrolo cen je izjavil, ! da zdaj še ne ve^kaj bo racioni-rano s knjigo št. 3. Najbrže za kak predmet, katerega pomanjkanje že vlada čuti. Kot knjig št. 1 in 2, bo tudi knjig št. 3 tiskanih v 150,000,-000 izvodih. Nemci proglase za talce narod štirih okrajev London. (AP) — Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je izja vila danes, da je nemški general Bader, poveljnik nacističnih vojaških sil v zasedeni Jugoslavi ji, razglasil nove kazni za sodelovanje z generalom Dražo Mi-hajlovičem; s to določbo je vse civilno prebivalstvo štirih okrajev v Srbiji proglašeno za talce. Jugoslovanski uradni krogi mislijo, da so Nemci objavili te nove grožnje, ker se boje druge fronte v Evropi. -o- Hčerka umrla Staršem John in Jeane Hro-vat, 15625 School Ave. je včeraj popoldne umrla v Lakeside bolnišnici 6 mesecev stara hčerka Jean Marie. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda Y cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo. Dekliško ime matere je bilo Benevol. Naše sožalje prizadetim staršem Dosegel je važen soprazum med Turčijo in Združenimi narodi. To je najbrže posledice konference v Casablanci. Rusija bo dobila pomoči skozi turške Dardanele. London, 2. februarja. — Angleški premier Churchill se je podal iz zgodovinske konference v Casablanci direktno v Ankaro, glavno mesto Turčije in je tam dosegel važen sporazum v korist Združenih narodov, Ker je Turčija ključ za invazijo na Balkan, je Churchillov obisk v Turčiji ena izmed strategij, ki sta jih začrtala Roosevelt in Churchill v Casablanci. Poročilo se glasi, da so angleški in turški voditelji razmotri-vali sedanji položaj v Evropi in zlasti one kraje, v katere je Turčija posebno zainteresirana ter so dosegli popolen sporazum na vitalnih točkah. Te "vitalne točke" se gotovo tičejo Balkana, ker smatrajo Turčijo za največjo moč na Balkanu, ker ima v rokah važen prehod v Črno morje, Dardanele. Informirani krogi domnevajo, da je bil dosežen sporazum najbrže na teh glavnih točkah: 1) — Da vstopi Turčija v vojno. 2) — Sporazum med Anglijo in Turčijo, da bodo Združeni narodi rabili turško ozemlje kot odskakovalno desko za drugo fronto na Balkanu. 3) — Da Turčija dovoli Združenim narodom voziti potrebščine Rusiji skozi Dardanele. Volivni odbor je črtal 175,000 imen iz imenika Volivni odbor okraja Cuyahoga je črtal iz imenika 175,000 imen, ker se niso udeležili dveh zaporednih glavnih volitev v 1941 in 1942. Kadar se bodo ti črtani zopet registrirali, bo to veljalo okraj $160,000. K molitvi članice podružnice št. 25 SŽZ naj se zbero nocoj ob osmih v Grdinovem pogrebnem zavodu, da se poslove od sestre Frances Suhadolnik. Važna seja ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. ima jutri večer ob 7:30 zelo važno sejo. članice so prošene, da se gotovo udeleže. Nov grob P£) kratki in mučni bolezni je umrl na .svojem domu mladi Walter Homich. star 27 let, stanu i oč na 12006 I^ongmead Ave., West Park. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes, rojena Struna, sina Walterja ml., očeta Freda, mater Kath-erine in tri sestre: Olga, omož. Nickels, Mary, omož. Marecki, in Ann, omož. Kvasnak ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 3 iz Že-letovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. ter v cerkev sv. Teodozija ob 4 uri in nato na rusko pokopališče. V bolnišnico Frank Kovach, lastnik Collin-wood Dry Cleaning Co. se je podal v Glenville bolnišnico, kjer je srečno prestal operacijo. Nahaja se v sobi št. 117. Od četrt ka naprej ga prijatelji lahko obiščejo med 2 in 3 popoldne ter 7:30 in 8:30 zvečer. 30 dnevnica smrti V sredo ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojna Louis in Helen Bavec. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Iz bolnišnice John Bregar iz 21130 Arbor Ave. se je vrnil iz bolnišnice Prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma. Zelo važna seja Progresivne Slovenke krožek št. 3 ima jutri večer sejo na Recher Ave. Začetek ob 7:30. Vse članice naj gotovo pridejo. n h n Naši vojaki Pvt. Tony Krempel je doma na 30 dnevnem dopustu, na 1003 E. 66. Pl. Njegov vojaški naslov je Pvt. Tony Krempel, Btry C, 507, C. A. (A.A.) Long Beach, Cal. Nazaj odide 22. februarja. pa psa (UQ Mr. in Mrs. John Jamnik, 8084 Grixdale, Detroit, Mich., sporočata, da sta dobila obvestilo iz Washingtona od vojnega oddelka, da je bil ubit njun sin Alvin na Novi Gvineji. Rojen je bil 20. julija, 1917. K vojakom je bil poklican marca 1942. Njegova mati je sestra Mrs. Ane Slopko iz 18504 Arrowhead Ave., Cleveland, O. m j« » Pvt. Frank J. Svigel, sin Mr. in Mrs. Frank Svigel iz 1207 E. 60. St. je prišel za 7 dni na dopust. V sredo se bo zopet vrnil nazaj. Njegov naslov je: Frank J. Svigel, Hq. Co. 1 Bn. 8 Inf. Camp Gordon, August, Georgia. m Ha Jutri oddide v službo Strica Sama Anthony Gole, sin Mr. in Mrs. Anton Gole iz 911 E. 232. St. Želimo mu vso srečo in pa zdrav povratek. !&a Ki fe Frank James Smaltz, sin Mrs. Smaltz iz 21481 Nauman Ave., Euclid, O., oddide jutri v taborišče Perry, O. Želimo mu sreče in zdravja. pa Pa Mornariški oddelek poroča, da pogrešajo mornarja Nick Bukvica, ki je služil pri trgovski mornarici. Njegov oče Peter Bukvic iz 1615 E. 26. St. je dobil od njega pismo še v novembru. Zapušča sestro Ano ki je pri WAACs v Des Moines, la. in Mrs. Thomas Kordič ter brata Michaela. AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY BUY .UNITED STATES .WAR 'BONDS AND STAMPS v Kalifornije "no obj. ' — Uradniki za ovj v.siambo javljajo, da so WJo civi?aČrti za nagl° eva" he Kalif a Prebivalstva iz ^ soVr«°rnije v siučaju na~ )ivalstv ?lka> Vse civilno 111 v b5 odpeljali z avto-Mstvo v anjost dežele. Pre-M)Oo 0001Ud2ni Kaliforniji šte- ? - h°če v šolo 02 Uke S!8" Ana Smrekar, ain0( ,e Shore Blvd. v pro- hči, "Jena 4 leta in pol še- Oh? xVeronika izginila 13 in vsl na je bila P°" CP«? J0 je iskalo po Ka t? ah- Mla^a Veroni-Ni ot,^as lePo sedela med Ne J0'1 v otroškem vrt-Nlu 0nima> kjer so No10T!1U' da ni vpi-'1"i^lia,rJredna učenka in nI °mov- Veronika Sla ij .Vsak način v šolo ko šla ^obljubila, da bo b° d0V01' veli" S*t zLV se Je dekletcu asla> ^, da je že dovoli 36 šla J* Je nag!o oblekla, V P™dajalno, šolo ° Vkorakala v bliž-^^.Pogreb L> daillLouis Lavriča, ki K 3ta Uspela iz 8 MuZ njeg0va brata : b°sta pri pogrebni Jani vnuka po-h; dame«m Charles IJav- I h na ženai. naJveč na- tS^is?"mia- lil VsaJ reaj0 J ^esta ropa tak°: Z BOJNE FRONTE: RUSIJA.—V svojem pogonu proti Rostovu od jugovzhoda, so ruske čete prodrle že 45 milj do Rostova. Rusi so okupirali včeraj dve važni železniški križišči v Ukrajini. Koridor, po katerem more nemška armada bežati iz Kavkaza, se vsak dan bolj zožuje. AFRIKA. —V centralni Tuniziji so včeraj tri ameriške kolone napadle nemške pozicije. Ameriška pehota, tanki in topništvo so napadali sedlo Faid, 60 milj od obrežja. Sedlo Faid so vzeli Nemci francoskim četam in Ame-rikanci ga skušajo zdaj dobiti nazaj. PACIFIK. — Zavezniški bomlb-niki so bombardirali Rabaul na Noivi Gvineji in izvedli tr: zračne napade na druge ja ponske postojanke. Film "Četnik" bo imel kmalu premiero Družba "Fox 20th Century" bo kmalu pričela kazati film "Četnik," ki je bil dovršen v Hollywood-u pribiližno pred mesecem dni; na platnu bo videti prizore iz borb v okoliči črne gore in Kotora. Holandski igralec Phil Dorn je prevzel vlogo Draže Mihajlovičai dočim' igra jruska unaotuica-AdiiLju bico Mihajllovič. Zastopniki ameriškega časopisja so film že videli in so mnenja, da bo ameriški publiki ugajal. Važen Transport. — Domačini na Novi Gvineji nesejo krvno plazno v bojno linijo. To je preparirana kri, ki so jo darovali Amerikanci za transfuzije ranjenim vo-jakem. Na tisoče ranjenim vojakom rešijo na ta način življenje. Ladja Rdečega križa na potu v Ameriko Geneva, Švica. — Parnik Caracas, ki ga je kupil mednarodni Rdeči križ, je na potu v Ameriko iz Lizbone. Tukaj bo naložil 4,000 ton raznih potrebščin za Evropo, katere je zbral ameriški Rdeči križ. • -o—-- Armada zahteva od vlade, da zapleni 7,000,000 zasebnih avtov Washington.—Spor med Wil-liamom M. Jeffersom, direktorjem za ohranitev kavčuka, ter med armadnimi in mornariškimi uradniki, je nastal radi tega, ker zahtevata armada in mornarica, da vlada takoj zapleni 7,000,000 zasebnih avtomobilov in odvisna kolesa vseh potniških avtov v Ameriki. Dalje zahtevata armada in mornarica, da se ustavi prevoz tovora na daljavo s truki in busi. Dalje dolži Jeffers armado in mornarico, da sta preprečili dozdaj izdelavo umetnega kavčuga v tovarnah, ki jih la-stu je vlada. Armada in mornarica sta zahtevali, da se zapleni vse potniške avte po deželi, kjer ima družina več kot en avto. Takih avtov je 7,000,000. Jeffers je dalje obdolžil armado in mornarico, da hočeta kontrolirati ekonomsko življenje naroda, kar bi imelo za posledico, da bi se domača fronta zrušila. Ljudje se zopet vračajo v Stalingrad Moskva.—Na stotine prebivalcev' se vrača nazaj v Stalingrad, da začno tam novo življenje. Tam je zdaj videti dve koloni ljudi, enaobstoji iz nemških ujetnikov, katere gonijo Rusi v zaledje, druga pa obstoja iz domačinov, ki se vračajo od vseh strani riazaj v mesto. Mesto je sicer skoro v razvalinah, toda za nekatere je to njih dom. iZ NAŠIH NASELBIN Crested Butte, Colo. — Dne 12. januarja je bil pri delu v rudniku ubit rojak Jože Sedmak, ki je zapustil bolno ženo, katera se nahaja v bolnišnici, tako da ni mogla niti videti svojega mrtvega moža. Nesrečni rojak je bil star 61 let in doma iz Koritnice pri Knežaku na Notranjskem. V Ameriki je bil 39 let in poleg žene zapušča štiri sinove (enega v armadi) in tri hčere. Barberton, O. — Dne 20. jan. je tukaj naglo umrl Martin Kumšev, star 49 let, rojen v Brestu pri Igu. V Ameriki je bil 32 let in zapušča drugo ženo in štiri sinove (dva pri vojakih). Uradniki dr. Naš dom Društvo Naš dom št. 50 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednik Pavelz Bizjak, podpredsednik Frank Stemberger, tajnik Frank Pugelj, 10724 Plymouth Ave., tel. DI-8515, blagajnik Frank Tomažič, zapisni-karica Helen Tomažič, nadzorniki : Anton Zeleznik, Joseph Cergol in Frank Ziberna, vratar John Pestotnik, zastavonoša Pavel Bizjak, zdravniki dr. Perko, dr. Volk, dr. Shimkola. Seje so vsako 3. soboto v mesecu ob pol usmih zvetw&ii- na 8601 Vineyard Ave. Dasi v javnost ne bodo prišle vse točke, na katerih se je dosegel sporazum v Ankari, pa je Churchill izjavil samo eno in ta da je, da sta se Amerika in Anglija zavezali dati Turčiji vso materielno pomoč. Ta sporazum med Turčijo in Združenimi narodi je velik udarec za Nemčijo, ki je skušala z obljubami in grožnjami prisiliti Turčijo, da bi ne stopila na stran zaveznikov. Londonsko časopisje trdi, da je to, kar je dosegel Churchill v Turčiji večjega pomena, kot pa celo konferenca v Casablanci s predsednikom Rooseveltom. To, da ni nihčes vedel o obisku Churchilla v Turčiji, kjer mrgoli nemških tajnih agentov, dokazuje, da hoče Turčija res so-1 delovati s zavezniki. Italijanska ofenziva proti neoboroženim kmetom (Poročilo z dne 10. avgusta 1942.) Zadnjii dnevi v Bteli Krajini so bili hudi. V Metliki in ičirnomlju so Italijani izropa-li in nato porušili hiše vsem tistim, ki imajo kakega svojca v hribih. Drugod po vaseh pa hiše takih rodbin zažge j o, vse ljudi pa odpeljejo v konfinacijo. Iz vlaka je videti vse polno pogorišč — gozdovi ob progi so posekani, celo vinska trta je izruvana v razdalji 500 m od proge. Kljub temu pa so bili zadnji teden trije napadi na vlak. Napadi niso uspeli, posledice pa so grozovite. De 3. avgunsta so odpeljali iz Bele Krajine 300 mož v internacijo. Dne 4. avgusta so selili ljudi iz Semiča. Od Semiča do Črnomlja so požgali vse zidanice, da ne bi nudile zavetja partizanom. Dne 2. avgusta so partizani aretirali suhorskega župnika Raztresena in ga ubili. ŽELEZNICE SO DOBRO UPREŽENE Washington. — železnice so v Ameriki napravile v letu 1942 za 33 odstotkov več prometa, kot v letu 1941. Za leto 1943 pričakujejo pa še za 10% več prometa. V letu 1942 so napravile železnice 630,000,000,000 ton milj, kar pomeni tovor, ki so ga prepeljale, pomnoženo z miljami, ki so jih napravile. Clipper, ki je vozil predsednika, se je zopet vrnil New York..— Ogromni Clipper, ki je vozil predsednika Roosevelta preko Atlantika in zopet nazaj, se je vrnil v pon-I deljek domov. Avijon je vodil kapitan Cone s pomočjo 10 mož posadke. r\ ____ IZ HRVAŠKE St. Galler Tagblatt poroča dne 23. novembra o odporu na Hrvaškem in trdi, da imajo naslednji narodni poslanci Hrvatske Se-ljačke Stranke: Blaževič, Jan-čikovič in dr. Pernar svoje lastne gerilske oddelke v različnih predelih Hrvaške. Skupno število njihovih pripadnih presega baje 20,000 mož. TRI DNI STAR, PA ŽE OPERIRAN Chicago, 111. — Tri dni star sinko Mr. in Mrs. Herman Magnus je bil te dni operiran za slepo črevo. Zdravniki pravijo, da je bil to zelo redek slučaj na polju zdravniške vede. -o- Za pomožno akcijo Slovenska zadružna zveza je v nedeljo na letni seji odločila iz blagajne $100 za jugoslovansko pomožno akcijo. , "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. J AMI'S DEBEVEC. Editor HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka 3c_ _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year D. S. and Canada $350 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. ClevelarfH by mall $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 27 Tue., Feb. 2, 1943 Dobro bo treba poprijeti, predno bo Nemčija premagana Bilo je na 30. januarja 1933, ko se je prikazal pri oknu stare kanclerije na Pariser Platzu v Berlinu poleg feldmar-šala Hindenburga mož z majhnimi brčicami pod nosom. Spodaj na trgu se je trlo naroda, ki je pozdravljal moža pri oknu z urnebesnimi .klici: heil Hitler! Ob Hindenburgu, predsedniku nemške republike, je stal novi kancler: Adolf Hitler. Dežela, kateri je stopil Hitler na čelo, je štela takrat komaj 100,000 mož armade, nekaj brezpomembne mornarice in nobenega'letalstva. Dežela je bila pravkar v največji depresiji, kar jo je Nemčija še doživela. Kako je mogel Hitler oblikovati iz tega strtega naroda, ki je še vedno čutil na sebi moro versaillske pogodbe, v najmogočnejšo vojaško silo, ki jo je svet še kdaj videl, je še vedno uganka. Sledili so dogodki, kot blisk drug za drugim: oboroževanje, okupacija Porenja, Anschluss z Avstrijo, pakt v Mo-nakovem, ugrabljeje Čehoslovaške — kar vse je dovedlo do vojne. Potem je sledila okupacija Poljske, kampanja na zahodu, napad na Anglijo, okupacija Balkana, napad na Rusijo. Tg je dovedlo Zedinjene države v vojno in tedaj je bil poraz Nemčije neizogiben, najsi morda večina nemškega naroda še danes misli, da ne morejo izgubiti te vojne. Kar se tiče zmage ali poraza ima v mislih nemški narod najbrže sledeče: Na vseh frontah je prešel rajh iz ofenzive v defenzivo. V Rusiji se umiče nemška armada na vsej fronti, toda< fronta je še daleč od nemške meje, pred katero ima nemška armada še dosti utrjenih linij, do katerih se lahko umakne. V Sredozemlju se je nemški armadi posrečilo ustaviti zaveznike, da niso takoj zasedli severnoafriško obal v Tuniziji. Tukaj se osiška armada brani in daje Hitlerju čas, da utrjuje južno Evropo. V zahodni Evropi imajo Nemci močno utrjeno vso atlantsko obal. Tukaj je 27 nemških divizij, ki'so pripravljene braniti zahodno evropsko obal. Ako bi. hoteli zavezniki, to je Amerikanci in Angleži tukaj okupirati evropsko obal, bi morali imeti armado, ki bi bila kos tem nemškim divizijam in vrhu tega razbila vse napravljene trdnjave. Zavezniki imajo večjo zračno silo kot Nemčija, toda Nemčija od znotraj Evrope lahko pošilja zračno silo v en ali drugi kraj, ker od ruske fronte do zahodne obale ne pomeni razdalja skoro nič. Morala nemškega naroda še ni na razsulu. Bojazen pred porazom in posledicami istega je prav tako močna, kot je bila poprej vera v zmago, kar oboje daje moč za odpor. Bombardiranje je res prizadelo nekatere kraje v Nemčiji, toda ne rajh kot celoto. Kar se tiče hrane Nemčija ne stoji pred gladom, kot je tekom zadnje svetovne vojne. Dieta, ki jo je vpeljala nemška vlalda leta 1939, ki je sicer minimalna, toda ki ne škoduje zdravju, je še vedno obdržavana na isti stopnji. Lanska letina je bila ena najboljših v zadnjih letih. Okupirane dežele so silno trpele, da so imeli naciji dovolj hrane. Kar se tiče industrije v splošnem gre Nemčija nizdol. Produkcija ne more nadomestiti izgub na bojnih frontah. Toda še vedno je produkcija ogromna. Zavezniški bombniki dozdaj niso še prizadeli industrije do kakega važnega obsega. Še najbolj je prizadeta Nemčija na delovni sili. Dočim je dobila Nemčija iz raznih okupiranih dežel vse od (3,000,-000 do 11,000,000 delavcev, pa ta delovna sila ne more nadomestiti domače, če bi jo mogla država potegniti iz oborožene sile, česar pa ne more vzpričo sedanje ofenzive zaveznikov- na vseh frontah. Kar se tiče zavezic Nemčije v osrednji Evropi, ne štejejo dosti. Razne lutke, ki so se naslonile na Nemčijo, pričakujoč obilnega plena, so razočarane radi izgub na ruski fronti. Toda svojih vezi z rajhom ne morejo pretrgati in Hitler lahlco še vedno računa, da bo dobil tam nekaj pomoči, v vojaštvu in živilih. Finska postaja za Nemčijo vedno bolj dvomljiva pomoč, dočim je Italija nezadovoljna z vojno, dasi se ne more računati, da bi se italijanski narod dvignil proti fašistom in proti nacijem. Tudi če bi zavezniki napadli Italijo direktno, je dvomljivo, če bi jim pomagal italijanski narod s tem, da bi zrevoltiral proti Mussoliniju. Japonska je še vedno močna, toda samo bolj aktivno vojskovanje na Daljnem vzhodu bi pomagalo Nemčiji, ker bi morali potem poslati zavezniki večjo bojno silo tje. Najmočnejši faktor, ki šteje največ, je za Nemčijo ta, ker je pod enim samim poveljstvom. Tukaj ukazuje en mož in vse ga mora ubogati. Njeni sovražniki so pa zavezniki, ki se lahko vsak čas raz dvoje in s tem svojo moč oslabe. Hitler se bo morda v skrajnem slučaju poslužil kake politične zvijače in bo skušal napraviti razdor med zavezniki. Da ni mogoče? To bi ne bilo prvič, da bi se kaj takega zgodilo. Deli in vladaj,'je že staro pravilo mogočnjakov. Ako pa ostanejo zavezniki do konca edini in složni, je poraz Nemčije neizbegljiv. Bratje in sestre! Ameriški Slovenci nismo mogli preslišati obupnega krika umirajočega slovenskega naroda doma. Z njim nas prosi rešitve in pomoči v svoji strašni nesreči. Sam je popolnoma, zasužnjen, pa ne more za svojo rešitev in svojo bodočnost ne govoriti, še manj pa delati. Kot eno samo slovensko sočutno srce smo se zato zbrali v Clevelandu na Slovenskem narodnem kongresu po svojih 521 delegatih in delegatinjah, kjer smo si izvolili Slovenski ameriški narodni svet ter mu naložili veliko in težko nalogo, da vse poskusi,, vse žrtvuje, vse stori, kar je le v človeških močeh, da ga rešimo in izbojujemo boljšo in srečnejšo bodočnost, kakor pa je bila njegova preteklost. Ali to delo je ogromno. Nešteto težav bo treba premostiti in premagati mogočne sovražnike — tudi med zavezniki in lastnimi ljudmi — če bomo hoteli uspeti. Člani Slovenskega ameriškega narodnega sveta se tega dodobra zavedajo in so pripravljeni storiti vse, da bodo to svojo nalogo tudi dobro izvršili. Vendar je pa jasno, da bo SANS kos tej nalogi le s pomočjo in sodelovanjem prav vseh ameriških Slovencev. Samo če se bomo vsi združili, vsi delali, vsi žrtvovali in vsi pomagali, moremo upati na kak uspeh. Zato je SANS na svoji prvi seji dne 22. decembra v Chica-gu sklenil, da bo izvedel mogočno organizacijo slovenskih podružnic v vseh naših naselbinah širom Amerike. Vsako naše /društvo,, pa naj je že kakršnokoli, lahko postane podružnica, če tako sklene na društveni seji ter prijavi svoj pristop administrativnemu uradu v Chicagi. Nad dva tisoč imamo v Ameriki slovenskih društev. Kako mogočna bo naša organizacija, če se priglasijo vsa! Koliko se bo dalo doseči z njihovim sodelovanjem! Kako silno delo bomo lahko razvili za namene in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta! SANS se zato s tem obrača do vsefh naših društev po celi Ameriki ter jih lepo vabi, naj se takoj v tem mesecu že priglasijo za naše podružnice. Podružnica se ustanovi, če društvo na redni mesečni seji sklene, da postane podružnica SANS-a. Ko je redna društvena seja končana, se naj prične seja za organiziranje podružnice, in sicer takole: 1) Najprej si izvolite odbor, in sicer predsednika, tajnika in blagajnika za podružnico; ti uradniki so lahko tisti, ki take posle opravljajo že pri društvu; lahko pa si tudi izbei-ejo druge člane, če tako hočejo. 2) Določijo si pobiranje mesečnih ali kakršnihkoli prispevkov za SANS; to je prepuščeno podružnicam samim, da si uredijo, kakor hočejo in kakor je primernejše krajevnim razmeram. 3) Določijo si čas in prostor za seje svoje podružnice. Prav je, če se take seje vsaj za začetek vršijo vsak teden ali pa vsaj dvakrat na mesec; obe tajništvi, politično in upravno, bosta morali vsaj za začetek nalagati podružnicam toliko dela, da bodo tedenske seje nujno potrebne. 4) Takoj po seji naj podružnični tajnik sporoči upravnemu uradu Slovenian American National Council, 3935 W. 26th St., Chicago, 111., ustanovitev podružnice z imeni in naslovi vseh njenih uradnikov. Podružnica se smatra za ustanovljeno takoj čim jo je društvo sklenilo. Pravila za podružnice se že pripravljajo in podružnice jih bodo dobile, čim bodo tiskana. Bratje! Sestre! Naša lepa domovina pod Triglavom se podira. V strašnem trpljenju nam morijo in pobijajo slovenski narod. Kri teče v potokih po slovenski zemlji. Kamenu bi se smilil siromak v tistem trpljenju. Pa se ne bi nam?! V celi svoji 1400-letni zgodovini še ni preživljal tako strahotnih dni, kakor jih preživlja danes. V teh svojih strašnih mukah pa vidi samo eno svetlo točko, ki ga tolaži z iskrico upanja — to smo mi ameriški Slovenci. " V pismu, ki smo ga do-hili ravno te dni iz domovine, pišejo: "Edina svetla točka v naši noči trpljenja je to, da imamo vas tam v Ameriki!" Da, bratje in sestre, svetla tOjčka svpjega trpečega naroda smo! Ali bomo res tista svetla točka? V Clevelandu smo na kongresu .to tako jasno in krasno pokazali, da se nam je začudila cela Amerika, naša vlada in vsi, ki so to videli. Tudi narod v starem kraju je za to zvedel. To moramo tudi ostati s svojim velikim skupnim, organiziranim delom v Slovenskem ameriškem narodnem svetu. Zato pa sedaj skupaj! Vsi v podružnice, ki jih naj bo v kar največjem številu! Še v februarju in marcu jih moramo dobiti nad dva tisoč! Ali jih bomo? Samo malo dobre volje je treba, pa jih bomo. Naprej! Naprej po poti, ki smo jo v Clevelandu nastopili! Naprej do zmage! Naš narod mora biti rešen! Izbojevati mu moramo rešitev in lepše dni po tej vojni, pit naj nas stane še več denarnih žrtev, še več našega dela! Srce k srcu! Roko k roki! In tudi žep k žepu, pa poj de! Kazimir Zakrajšek, tajnik. Črno desetletje Pri oknu palače nemškega kanclerja je zvečer dne 30. junija 1933 stal star gospod, ki je trudno mahal z roko in se klanjal veselo vpjjočim množicam v Wil-helmstrasse. Častitljivi von Hindenburg, predsednik "drugega rajha," je na lahko povračal pozdrave trdo raztegnjenih rok nacijskih "sturmerjev," ki so spodaj defilirali. Kakih sto metrov daleč je pri drugem oknu stal mlajši mož v rjavi srajci. Kamorkoli .je segalo njegovo oko, divjala je le črna slava njegove kljukaste svasti-ke. Ta mož je bil Adolf Hitler in to je bila njegova ura. Naci-jonalni socijalizem je bil zavladal. On, ki je bil nemški državljan že le kofnaj leto dni, je bil postal kancler rajha — in "črno desetletje" je započelo. Hitler in njegovi podrepniki, naduti z oblastohlepnostjo in polni zaničevanja za priproste-ga človeka, bili so naši sovražniki že od tega 30. dne januarja leta 1933 naprej. Ti ljudje so od onega samega trenotka začeli odločno, sistematično in zavedno osnovati svoje načrte za svetovno nadvlado na-ci.iev. Vse, kar so storili od leta 1933 naprej, predstavlja postopno izvrševanje nacijeske zarote. Ni politična potreba, ni vojna ni prisilila nacijev, da so izvršili svoje čine, niti najostudnejših ne. Nikaka višja sila ni jih prignala k takim činom. Strašnej-ša kot strahota sama nacijevih grozovitosti je bila okolščina, da te grozoviti so bile nalašč storjene, da so bile namenoma premišljene, iste so bile hladnokrvne, začrtane mere za dosego ciljev, ki so jih zavedno želeli. Naciji so zgrabili vsako priložnost, da uresničijo svojo zaroto in svoj načrt; oni so hoteli rabiti nasilje, streljati talce, terorizirati premagana ljudstva, zasedene dežele, Združene narode. Vojna proti Združenim državam ni "izbruhnila" še le pri Pearl Harbor-ju; tedaj je enostavno prišla do svoje vojaške faze. Nacijska vojna proti svobodi in dostojnosti se je razširila na zunanji svet iz Berlina in Nemčije. Na Nemškem je bila demokracija uničena, vera napa-dana, državljanske svoboščine pokopane, delavske skupine tlačene. Potem pa se je črni oblak fašizma raztegnil na zunaj po skrbno začrtanem časnem redu — čez Avstrijo, čehoslovakijo. Poljsko, Belgijo, Nizozemsko, Dansko, Norveško, Jugoslavijo, Grško. Tik pred 7. decembrom 1941 so bili Naciji in Japonci sklenili, da je čas bil dozorel, da se udari na Združene države in dežele Severne in Južne Amerike. Naskok proti, "demokratičnim" ali "liberalnim" deželam oziroma "svobodnim narodom" je bil napad na nas same nič manj kot na ljudstva Združenih narodov. Ves rekord "črnega desetleja" dokazuje, da fašistična zarota je bila naperjena proti nam ravno tako, kakor proti vsaki svobodni deželi, ki je bila v fašističnem vzporedu, da jo vsaka ob svojem času premagana in nadvladana. "Črnega desetletja" je konec — razdira se za večne čase. Leto 1943 predstavlja zvršeitek 'črnega desetletja." Črno desetletje se ne sme nikdar poVr niti. Svobodna ljudstva Združe nih narodov bodo ustvarjala nova desetletja, novo dobo v človeški zgodovini. Hitlerjevi zavezniki plačujejo London, 25. januarja (Radio prejemna služba) — V svoji oddaji za Jugoslavijo poroča londonski radio, da je bilo na ruski fronti dozdaj ujetih, ranjenih ali ubitih 600,000 vojakov različnih' narodnosti, nabranih v deželah, ki so sprejele sramotno vlogo, da pomagajo Hitlerju. Le Rusi vedo, koliko jih je padlo in Ito'.iko jih je ujetih. Toda znano je, da so se začeli udajati v velikem številu. Londonski Daily Telegraph je mnenja, da so se ti narodi pridružili Nemčiji v prepričanju, la bo Nemčija njim v prid zmajevala. Sedanje kapitulacije pomožnih vojska na vzhodni fron-;i niso le izraz vojaške slabosti JsiŠča, temveč tudi izliv političnega razočaranja. To velja prav posebno za Italijane, ki so izgubili toliko moštva na ruski fronti, a zdaj zaigrali tudi svoje kolonijalno cesarstvo. Kljub strašni bedi, v kateri žive, so Jugoslovani, Grki in Albanci doživeli srečen tre-notek> ko so poslušali poročilo o padcu Tripolisa in o porazu črnih duš, oV-rnih srajcah. Fran-coska Revijera in oni del Balkana, ki ga še drže, Italijanom ne bo mnogo pomagal. Rivijera je mrtva, na Balkanu pa je ostala le gola, prazna zemlja, pomanjkanje in beda. Italija se maje na svojih temeljih, kmalu se bo zrušila. Italijansko vojaštvo je tako nervozno, da se je močen oddelek laških vojakov nedavno razpršil iz strahu pred bradatim poštnim uradnikom; Italijani mislijo, da je vsak mož z brado gerilec. Italijanski list "La Nazione" piše, da se vojna ne. more zaključiti v kolonijah in da bodo morali zavezniki zasesti državo samo (Italijo), ako hočejo zmagati. (J. I. C.) Tedenski pregled Office of War Information Foreign Language Division Washington, D. C. Naciji blebetajo drugače za Angleže in drugače pa za nas Nacijski propagandisti so poostrili svojo kampanjo, da bi za-sejali razdor med Britanijo in Združenimi državami. Naciji pravijo eno stvar Združenim državam, drugo pa Britaniji v svojem prizadevanju, da povzročijo dvom in nezaupanje med ljudmi teh dveh dežel. Taktika nemške propagande, preurejena za novo kampanjo, katere svrha je usvariti razdor med zavezniki, da se Nemčija reši od poraza, je standardizirano orodje v rokah nemških propagandistov. Kako so Nemci skušali zavajati Britance proti nam in zavajati Amerikance proti Britancem, se je dobro pokazalo v raznih primerih, nedavno re-kordiranih otliko tukaj kolikor na Angleškem. Nemški radio je imel sledeče povedati Združenim državam pred nekolikimi dnevi: "Vsak Anglež je mobiliziran za vojno, to pa ne pomenja, da se Angleška pripravlja za odločilno bitko proti Nemčiji ali za drugo fronto. O, ne, sedanji napor je naperjen proti Amerikancem." Istočasno je nemški radio v izjavi namenjeni Britancem trobil: "Yankees so dobili zmago za zmago na račun Britanije pod krinko prijateljstva. Amerikanci so ravno tako sovražniki Britanske kot so naciji." W. A. Sinclare, britanski profesor v filozofičnem oddelku Edinburške univerze, govoreč o kampanji nemške propagande, da bi razprla Ameriko in Britanijo, je rekel v domači radio-pošiljatvi skozi B.B.C.:- "Vsakdo, ki sliši trditve, ki hočejo vzbujati proti-ameriško čustvovanje, naj si predstavlja Nacija, govorečega v radio, kako sedi v svoji pisarni v Berlinu in trdi nekaj takega, dočim v pisarni zraven njega sedi drug Nacij, ki govori natančno isto stvar za Združene države, pa so le imena zamenjena." Irak napoveduje vojno Moč in bogastvo mohame-danske države bližnjega iztoka je pristopilo na stran Združenih narodov, ko je nedavno [rak napovedal vojno proti osi-šču. Irak objema veliko aluvijal-no planjavo v porečju Evfra-ta in Tigrisa v jugovzhodni Aziji — dolino mnogih bajk, ki je legendarna zibel človeškega plemena in jo nekateri smatrajo kot izvirni zemeljski raj. Dežela je tako velika kot države New York, New Jersey, Pennsylvania in Ohio skupaj. Zemlja je izredno rodovitna in inženirji sodijo, da reki Ev-frat in Tigris bi mogli zalagati z vodo 7,000,000 akrov po zimi in omogočati raznovrstne pridelke na 3,000,000 akrov po leti. Pšenica, ječmen in riž so poglavitne letine, na Kurdi-stanskih brdih pa tobak. Dežela je bogata na petroleju, katerega letna produkcija znaša 5 milijonov ton. Dežela ima površino 140,000 kvadratnih milj in približno 4 milijone prebivalcev. Arabščina je jezik večine. Pospešuje se naturalizacija inozemskih zdravnikov Generalni pravdnik Francis Biddle je minuli teden naznanil, da vsled velikega pomanj- kanja civilnih zdx-avnikc rom Združenih držav je dil priseljeniškemu in n® lizacijsker^u uradu, naj P1 ši naturalizacije inoze" zdravnikov. Mr. Biddle je rekel, da" dila gredo za tem, da se Pc ši vložitev prošenj za natu zacijo in držijo zaslišanj* da bi se čakalo, da inoze| zdravniki, ki so v praksi ma bi bili v praksi, da so^ ljani, pridejo na običaj«01 za zaslišanje. Pri tem je Mr. Harris«* je dal navodila svojim nim uradom, opozoril na ^ mnoge države, bodisi na P^j gi zakona in izvršilnih n njihovih pristojnih oblas'1, htevajo dok^z o ameriški žavljanstvu, predno se cenca za prakso zdrahi Druge države izdajajo ZaC.| licence, ki pa zgubijo veJ ako dotični zdravnik ne <1 ne državljan v gotovem rJ Registracija inozemcev Pj ana delokrogu Justini departmenta I Justični department ieJ vzel vse delo v zvezi z i cijo inozemcev od postat partmenta. Odkar se je začela cija inozemcev leta 1* 1 vse registracije, odtisi Ji stov, vložitev prijav i'1 opravljala poštna uPra,J; tom 7,500 poštnih uradJr vega reda ali pa nahaja |\ v glavnem mestu okraJ^L Po novem redu se rali inozemci obračat' L izmed 67 podružnih X priseljeniške in natu^ip ske službe, v katere d\T spada tudi registracij811 cev. Inozemci, ki živijo želi, morajo biti registl jh) njihov odtisk prstov napravljen, čim dosegiv rost 14 let. Registrira11 J rajo tudi oni inozein01'Jjža f° blage^a in modrega • katerega je ljubil kot * očeta. - Ali tudi te-:ii 1]a ni mogel dolgo uži- SSa dne pride obiskat be-J1 vladar sosedne dežele I k Popr°si, naj bi mu pro-la h tga belega sužnja, ker rav °Tega- Osoda je zade-ravnn ncija' ker ga bej mii t eogib"° potreboval, vlada?? ,Pa mu ga 'ie Ptu' 0 b; tudl drago plačal. -er0 j m°gel P°Pisati žalost, ta °bčuti!o Aleševo srce ;je J nenadni ločitvi. Oklenil tU)k(!rcu tako trdno krog i'z J ne bi ga hotel nikdar 28 'Ustlti- ter točil bridke ; jjjtte tuge ni mogel sko. 1 dob lce spregovoriti: "O je m°j °če!" st°" ■] ,,' kdar več vas ne bom 1 g°akf Tse> dragi moj," to-anje .Lavrencij, "vse tu- mehkužpT POmaga' Ne b0" vece brv,' mož mora tudi ati. Tj kosti junaško pre-iresta/ S1 Še mlad> mal° si el toliif^ SVetu> ko boš Pre" i se ti ' kot" jaz, utrdilo kum ®rCe\,Prosi™ bo-ti n ' m*dar ne žaluj, :ješe Prinese nič koristi. on tel J Več' neg0 lju" se b0 rešil iz sužnosti; ■nejga Zopet kedaj vidiva, Ni s seda'1, Bog te videj ' polnuj moje nauke, bo P*aT." st je strastno stisnil je oclnpu0? roko- Potem pa ij. Jal ptuji vladar s je bil c«^ • Sa Sv da'l sam sredi 'i itnei i ' nobene žive du- .mk°nuu M ga bila tolaži-5H nad] m mogel potožiti je g- Njegova sobica Pta, grozno doIg°- t! v nSr8' kot bi bil kd0 «61 v ' ' nobenega veselja klSa SVetu" — AH čas 5r naiv?rdlta tudi človeka P^S težave, da je fJ smrt ° malomar»o, da S'e t'1!"1 nevarnostim JWp*1* Se je utr" otr - Pre-i Je bil še čutov 8 °,CJlh misli, otroč-•krePkJn i Pa je postal "n duha- trdne vo- 0j)l'°stiti Srca- Sklenil Poisk naj velja kar n aotlei l P0tem Lavrenci-?.!i stari£ P° SVetu Poiska-Soji] j ako še žive Te je skW °,d dne do dne in K aJlenil ali izvršiti svoj 6® je Poginiti. Jlužbo t6St0 opravljal svo-KttW1 « s tem se je tako NeVebi U Poglavarju, He lko boli čislal, ne-?^to£"f,e ter mu tudi * j^ilo t?0111 To ^ ve, ga PilrJeg0Ve tovariše, i gledali ter mu Ni. T1 , bili zaradi te •i ^ fers rJe na n"-le mogel, ognil ••T° je Aleša ZZ-T1 zakaj C St°Hl J. zi- ker mu ni mrtžalega" \ ha, PriŠii varu" , z7ema vsi pobiti 4 Ustnik svo- d 7^ju. njegova tli ^tek^0 je še"le da dnevi dobil. Si, >kv " moral kdo iz- SQ Pomagati jej pri ž^lenj ! dUri P0VS0d J6ne Jn so tudi straže celo noč čule. Beju je švigala grozna srd iz oči pri tem sporočilu; njegovo lice se je zmračilo, kakor nebo, kedar se pripravlja na hudo nevihto. Bila je namreč to sužnja, katero je dobil iz Carigrada ter si jo izvolil za svojo prvo ženo. "Ničemniki!" zagrozil se je nad sužnji, ki so strahu trepetali pred njim na kolenih, "vaša nemarnost zasluži smrt, za-toraj boste še danes vsi zaporedoma izgubili glave." Kot šiba na vodi so trepetali varuhi pri teh ostrih'besedah vladarjevih. Nihče si ni upal ziniti ibesede, nihče pogledati ostremu gospodu v obraz; potuhnjeno so sklonili glave na prsa in ječali. Sedaj se vzdigne njih poveljnik, ki je Aleša posebno sovražil, približa se srditemu vladarju in prične z milo prose-čim glasom "Milost, mogočni vladar, milost ubogim sužnjem, ki so nedolžni! Dobro nam je sicer znana tvoja moč, dobro vemo, da nas lahko z eno besedo pogubiš in uničiš kot črve v prahu, ali znana nam je tudi tvoja milosrčnost; slušaj toraj tvojega služabnika, da ti pove resnico in izprosi milost nedolžnim." "Govori!" zarohnel je bej, "ali ne išči nikakoršne zvijače, ker to bi ti nič ne pomagalo." "Moje življenje je v tvojih rokah, mogočni gospod," djal je potuhnjen zamorec, "ako ne bom govoril resnice, naj zapa-dem najgrozovitejšej smrti. — Sinoč že pozno videl sem plaziti se neko osebo okro ghare-ma, Natihoma sem se bližal, da bi videl, kdo je, ali preden sem mogel popolnoma prepričati se, zginila je oseba ravno ondi na mostovži, kjer ima tvoj beli )služabnik svojo sobo. In drugo jutro ni bilo krasne su-žinje več. — Mogočni vladar, ti si pripeljal tega sužnja v hišo ter ga bolj čislal, nego nas druge, on pa ti vse te dobrote povnača z nehvalcžnostjo. Ti meniš, da imaš avestega služabnika na svojem dvoru, ali vedi, da imaš zvito kačo, ki te natihoma skuša pikniti." Te zlobne besede brezvestnega služabnika so pripravile be-ja še v večo jezo. Poklical je koj Aleša, kateremu se še sanjalo ni, kaj ga čaka. Bej ga je sprejel temnega obraza in zaničljivo ga pogledovaje, jel mu je očitati njegovo hudobijo, katero je doprinesel po noči. Aleš je stal nepremekljivo, kot bi bilo trešilo vanj; kar mu je pripovedal bej, zdelo se mu je kot v sanjah. Druzega ni vedel reči, kot da je nedolžen, da še ne ve nič o tem. Klical je Boga na pričo, ki edini ve nje-i govo nedolžnost, ali beju to ni bilo zadosti. "Ako v trejh dneh ne poveš, kam je ubežala sužinja,"—djal mu je — "sužinja, katere j si pomagal k uteku, odrezali ti bodo četrti dan jezik, peti dan desno roko, šesti dan te djali ob glavo. Dobro tedaj, ali si si zapomnil? sedaj idi in pomisli do jutri, kaj misliš storiti." Aleševo opravičevanje je bilo zastonj, videl je, da mu. bije zadnja ura. Ko se je pri obhodu ozrl po zraven stoječih službnikih, videli je povsod, kako peklensko veselje ,se je zibalo po črnih obrazih škodo-želinm zamorcev. Sprejme se Izkušene Tool Makers Machinists in Set-up men Tudi ženske za Drill Press in Small Milling Machines Prednost imajo oni, ki žive v Collinwoodu. ' International Vibration Co. 16702 Waterloo Rd. (x) Nova nemška ofenziva v Jugoslaviji Bern. (Posebno poročilo NYT-u) — Danes zjutraj pod zoro so Nemci v spremstvu petih Paveličevih divizij, ki so se nedavno vrnile z ruskih bojišč, začeli enega najhupših navalov na jugoslovanske gerilske skupine odkar .je bila zaključena kampanja leta 1941. Dunajski radio je objavil dales zvečer, da je neposredni cilj te najnovejše ofertzive, očistiti vse uporno ozemlje južno od Zagreba do Banja Luke. Od osišča Paveliču prideljeni nadzorniki "Neodvisne Hrvaške Države" s0 iklenili, da mora Banja Luka postati prestolnica Hrvaške takoj ko boclo vojaške operacije uspemo zaključene. Hitlerjeve poraagače spre-letava strah London,, 20. januarja.—(Radio prejemna služba).—V zadnjih jugoslovanskih oddajah londonskega radia, tako v slovenščini kakor v srbohrvaščini, posvečajo govorniki ogromno Pažnje političnim težkočam, ki vsak dan delajo večje preglavice kvizlingom takozvanijh nemških "zaveznikov" na Balkanu. Že večkrat smo tukaj opozarjali na rastočo nezadovoljnost v teh deželah. Včeraj je londonski radio poudarjal, da se Hitlerjeva zbeganost radi strahovitih porazov na ruski fronti in v Afriki zrcali v ostrih ukrepih v A uto Mechanics ♦ Važno vojno delo. Overhaul, Shop Work, Plača od ure. C C C Highway Inc. 2347 Orange Ave. MALI OGLASI Wmm Slika nam predstavlja par'ladij s živili in drugim vojnim, materialom, lei so srečno pripeljale v konvoju v pristanišče otoka Malta. Delavci bodo kaj hitro na delu, da bodo razložili tako težko pričakovan živež in municijo. | Oblak Furniture Co. o TRGOVINA S POHIŠTVOM ^ JC Pohištvo in vse potrebščine < ► S*. za dom < ► 6612 ST. CLAIR AVE. < ► HEnderson 2978 <> U. S. DEFENSE BONDS STAMPS fMAKE EVERY 1 PAY DAY BOND DAY JOIN THE PAY-ROLL * SAYINGS PLAN * Na sliki vidimo prvo povodno-jadralno Mulo, katerega so preiskusili na rek: Delaware. Jadralna letala na suhem so v razvoju že več let, a sedaj pa se je pričela zu taka letala zanimati tudi bojna ■mornarica. ■ ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. ZADNJI VEČER (Črtica. Spisal Fr. Ks. Meško) DELO DOBIJO "Ata!" — je napol bedeč ir napol v spanju šepetal fantič: ko ga je oče polagal v posteljo. Tudi Minica, ki jo je bratec malo dregnil ob strani, je gib-nila z rdečimi ustni. Hotela je tudi nekaj reči, a glasu vendar ni bilo slišati iz njenih ust. Takoj je zopet mirno zaspala. Ustnice so se ji krožile v rahel nasmeh. Nemara je v snu gledala angeljce -božje, kako se poigravajo z njenimi zlatimi kodri. Nemara je sanjala, da se popelje jutri oče na sejem ter ji prinese s seboj rdeče bar-vanega konjička, ki poje . . . Nemara! Oče je stal dalje časa ob postelji. Nepremično je zrl v zdrava in nedolžna obraza de-tinska. In zopet so se mu različna čustva budila v duši. Težila in žalostila ga je misel, da ti nedolžni bitji igubita obenem ž njim svoj rodni dom, lastno streho. Nekoliko ga je tolažila le zavest, da otroka vsaj še ne umevata vse nesreče, ki je,zadela družino. V duši pa mu je vstajal velik in mogočen sklep, da mora in hoče zastaviti vse svoje moči za ti nedolžni bitji. "Ce mi vzamejo vse, najdražjega mi. vendar ne morejo vzeti! In temu najdražjemu bodo tudi zanaprej posvečene vse moje moči. . . Potrt sem sicer in onemogel zaradi te nesreče, a vendar še čutim dokaj moči v sebi. In vse to naj služi tudi zanaprej mojim; . . . Da, da, ne zapustim vas, preživeti vas hočem, preživiti vas moram. Delati bo treba od zore do mraka. A delal bom, z veseljem bom delal — za vas ..." Z glavo pokonci, z zardelim licem in izrazom krepke volje na njem je meril sobo od postelje do vrat in nazaj. . . . j Čez nekaj časa je sedel na . stol ob oknu tik postelje. Zagledal se je tja venkaj v noč. Veter je pihal precej močno. Listje sadnega drevja na pročelju hiše je glasno šumelo. : A nebo tamkaj visoko gori se je čistilo. Veter je razganjal oblake. In na nebu — modrem in čistem, kakor bi ga umila nevidna roka — se je vžigala zvezdica za zvezdico. Mirno so zrle semkaj doli na revnega zemskega trpina. In temu je bilo, kakor bi mu iz teh neizmernih višav lilo nekaj tolažilnega in blažilnega v dušo. Nekako toplo mu je postajalo. Z roko si je zamišljeno gladil čelo in razkuštrane lase. In poltiho je šepetal : "Oče nebeški, ti še živiš nad nami ..." Na obrazu mu je nekaj za-žarelo. In to je bilo veliko in neomajano zaupanje v očeta sirot, v pomočnika vseh stiska-nih, teptanilh, revnih in ubogih. "Ne, ne — ti nas ne zapustiš _i" In ubogi mož je začutil v sebi neko novo, veliko moč. . . . Na modrem nebu pa so jas-1 no blestele zvezde. . . . (Konec) Sodeč po kratkih poročilih ki so prispela dozdaj povečin z nacifašističnih virov, besn< aajhujši boji zdaj v severnerr predelu Drinskega masiva, proti kateremu je usmerjen naval namške vojske, ki prodira ot obali reke Save. Osišče priznava, da so boji silno hudi, ker uporniki svoje postojanke na planinskih vrhovih žilavo branijo do zadnjega trenotka predno se umaknejo — iz teh poročil moremo zaključiti, da sovražnik dozdaj ni robil v roke mnogo ujetnikov. Pri svojem prodiranju se poslužujejo Nemci močnih oddelkov tankov in številnih letal— po opisu nemškega radia gre tu za obsežno ofenzivo, ki se poslužuje vseh razpoložljivih in najmodernejših sredstev. Paveličev list je pred kratkim to ofenzivo napovedal, ko je, o priliki povratka hrvaške vojske z ruske fronte, opozarjal vojake, da so smeli priti domov, da napravijo konec naraščajočim izgredom "roparskih" tolp, ki še vedno mislijo, da je prihodnjost domovine odvisna od uspehov ruskih, ameriških in britanskih čet. Nemčiji in v zahtevah, ki ji! pošilja svojim preplašenim zaveznikom. Med kvizlingi na Balkanu je zavladal paničen strah. Streznili so se in spoznali grozne nevarnost, ki jim preti, ako Hitler pade. Težki dnevi so nastopili za fašistične vodje Madžarske, Rumunije in Bolgarske. Kljub vsej nacistični •propagandi poznajo številke, vedo, da leži na tisoče in tisoče zmrznjenih vojakov po ruskih stepah, da tisoči in tisoči ranjencev umirajo v- strašni ruski zimi in da padajo dolge kolone sestradanih in onemoglih nemških vojakov v roke ruskim maščevalcem. Hitler je mislil, da bodo delavci podjarmi jenih narodov zamenjali nemške delavce in vojake. Pohlepnost kvizlingov' po novih ozemljih mu je v začetku pomagala, toda zdaj, ko je Hitlerja zmaga zapustila, je prišel čas iztreznjenja in težkih žrtev. Prej niso gledali na izgube niti moštva, niti materiala. Danes pa so te žrtve tako strahotno narasle, da so začeli uvi-devati brezupnost svojega položaja. V zadnjih razgovorih, ki jih je Hitler imel z različnimi kvizlingi, kljub grožnjam ni dobil one takojšnje pomoči, katero je zahteval. In to je verjetno Italijani so poslali na rusko fronto deset divizij. Dozdaj jih je že osem popolnoma uničenih. Rumuni so poslali na vzhodno fronto 20 divizij. Izgubili] so jih dozdaj po nekih poroči-! lih 14, po drugih 16. Madžari so poslali na rusko fronto šest divizij in izgubili vseh šest. V Londonu cenijo madžarske izgube na nafmanj 110,000 mož. Razumljivo je, da nobena tejh držav noče odposlati novih čet v gotovo pogubo, da drugi kakor na primer Pavelič, kličejo svoje vojake nazaj in da oni, ki—kakor Bolgari—te napake še niso storili, nikakor nočejo v boj. Ko bo javnost v teh kvizlin-ških deželah poznala ogromnost svojih žrtev, bo naziranje teh narodov brez dvoma imelo težke posledice v notranje-po-litičnem položaju teh dežel. ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za či ščenje, .pranje in likanje. Stal no delo. Pokličite Iv 2460. (271 Delo dobi Sprejme se ženska, da bi varovala dva otroka. Lahko ostane čez noč, ali pa hodi domov. Zglasite sel. na 996 E. 64. St. (29) Kdo je našel V petek jje (bila izgujbljena okrog 65. ceste plava torbica, v kateri so bila očala. Na omotu sta začetni črki A. S. Kdor je našel, je prošen, naj izroči v uradu tega lista. Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev'. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) For Victory Buy VSE VRSTE MODERNEGA Z0B0ZDRAVRIŠTVA po najbolj zmernih cenah in na kredit Eden najfinejših in najbolje opremljenih uradov v severovahodnem Clevelandu, pripravljen postreči pacijentom z najnovejšimi metodami v PLOŠČAH — IZRUVANJTJ — PLOMBIRANJU — MOSTOVIH — ČIŠČENJU — X-ŽARKI — PLIN — ANALGESIA DR. S. L. SPIKELL vogal St. Clair Ave. in 105 St. (Nad Standard Drujr Store — vhod na E. 103. St.) Tel. GL 3322. Ure: dnevno 10 dop. do 1 pop; 2 pop. do 3 ssveč. Vse je že bilo nekoč Da se živila razdelu.je na nakaznice, ni nobena iznajdba te! dobe. Že Babilonci so razdelje-j vali živila po merah, če so imeli slabo letino. Nakaznice pa soj bile iz opeke, v katerih je bila; zaznamovana količina živil. Vi davnem Rimu so sjeherno leto razdelili 20,000 revežem uvoženo pšenico; a ker so začeli nekateri z njo kupčevati, je vlada dala žito zmleti in odtlej so vratarji bogatih hiš delili revežem hlebce kruha. Celo bogato mesto Florenca je v dobi najbujnejšega razcvi-ta poznala krušne karte, kakor j poročata v zapiskih Leonardo da Vici in Michelangelo/ Francija je imela prve krušne karte v dobi revolucije leta 1794. Navzlic krušnim kartam pa je Francija tedaj vendarle zmagovala. GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. V Alcoa, Tenn., je največjo tvornica aluminija. Slika nam predaiavlja dva mestna "blocka" dolgo tanko ploščo aluminija, kakršnega vporabljajo pri izdelavi bombnikov. Wiley Blount Rutledge je bil od predsednika R ^ velta imenovan sodnikom najvišje sodnije Zed. drža1'-sliki ga vidimo sedečega v naslonjaču v krogu svo)<> zine v Washingtonu. V. S, Treasury Department, —Courtesy N. y. daily Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSK) KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organi v Ameriki. . . Posluje že 49. let o Članstvo 38,200 Premoženje $5,00°' Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24'/" Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri n®!*"1 št eni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1- kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti. oper»c K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje- K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifik|lte dobe od $250.00 do $5.000.00. * t ^ K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če c^' ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne org»n trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobne se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih dr" K. S. K. Jednote, ali pa na: JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE you R V/AR JOB IS — mimm^^ML NOVICE, ki jih potrebujete NOVICE, ^ jih dobite še sveže i NOVICE, popolnoma nepristranske NOVICE, kolikor mogoče originalne NOVICE, ki so zanimive NOVICE z vse£a sve*a vam vsak dan prinaša v hišo AMERIŠKA DOMOVINA Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo "Koščenice imenuješ njih cerkve, to je dobro rečeno. Njihove molilnice so ravno tako okužene kakor ves njihov nauk." Tedaj je nekdo spodaj močno potrkal na hišna vrata. Hendel je stopil k oknu ter ^e' zaklical doli: "Kclo je?" Nihče mu ni odgovoril; znotraj pri vratifh je zarožljala veriga in se je razlila luč v črno temo pred hišo. Skozi vrata je smuknila senca, in sedaj se je nekaj plazilo in lezlo po stopnicah gori. "Še hudiča in smrt mi spuste noter," se je hudoval Hendel. "Dal sem podreti utrdbe okoli hiše ter sem mesto njih zasadil drevesa, to je bilo takrat, ko je semkaj prišla tvoja mati ... sedaj mi je žal, da sem to storil . . . Stavim, da me prihaja kaka papeška sova prosit, naj ne zaprem te kužne cerkvene luknje. Pobere naj se!" Sedaj so se previdno odprla vrata in v bledi svetlobi sveče se je prikazal obris moža v praznični obleki protestantovskega učitelja. "Kern, vi tukaj?" je začudeno vprašal Hendel, ki je na spoštljivi prišlecev poklon le nalahno prikimal z glavo. Mladi Hendel je meril z očmi meniha odpadnika od glave do nog in ni niti trenil s trepalnicami. Fej te bodi! Česa ta išče tukaj? "Plemeniti in milostivi gospodje, oprostite mojo nadle-žnost," je rekel Kern, čigar sicer brezbarvena lica so bila močno pordečela. "Pa kaj sem hotel, skrajna nevarnost je; pa-pežniki, predvsem pa Albert, spravljajo štajer v smrtno nevarnost." "Torej vendar!" je rekel stari Hendel svojemu sinu. Mladi mož se je ravno pripravljal na odhod, sedaj pa je odložil klobuk ter je sicer brez najmanjšega znamenja prijaznosti, vendar pa poln pozornosti stopil tik pred Kerna ter mu je rekel: "Kakšna je nevarnost, menda nisq prazne babje čenče?" Kern je govoril s pritajenim glasom, neprestano se okoli oziraje, če kdo ne prisluškuje: "Bil sem V farni cerkvi, najmilostlji-vejši gospod. Tvegal sem svoje življenje ter sem šel tja, ker sem slišal, da bo Albert govoril ljudem. Gospodje!" je hripavo vzklikni! odpadnik, "zaničevan mož sem, to vem, vse me prezira. — pa naj. me kdo pozdravlja ali ne, naj me sujejo z nogami, zadnji in najslabši v Štajru pa le nisem. Nihče drugi razen mene si ni upal v ta levji brlog, kjer je ta meniški psovač streljal na vaju, gospoda, svoje zastrupljene pšice." "Kratko, kratko," ga je trdo prekinil sodnik Hendel, "nimam časa." "Takoj," je nadaljeval Kern, "moj strogi in mili dobrotnik in varih mesta štajra! Albert je držal v rokah kelih, ki ga papež-niki imenujejo Najsvetejše, ter je s strupenim jezikom kljub vaši prepovedi hujskal ljudstvo, naj gre za kužno procesijo v kraj kuge — v Veng." "človek, je to res?" je hripavo vprašal sodnik; grozno kakor daljni grom žuga njegov glas. Mirno je stal poleg njega njegov sin ter je tehtal meč. Ta psovač Albert pač zasluži ostrino tega meča, pri sveti Krvi božji! "Gospod, kaj bi mi hasnilo," je rekel Kern, "če bi v tako nevarnem trenutku nalagal svojega in mesta štajra največjega dobrotnika?" "So se li ljudje javili za to opičjo procesijo in koliko? Kdaj odrinejo?" je trdo vpraševal sodnik. "Kolikor sem videl, se j« oglasilo okoli sto moških in žensk. Posebno je med ljudmi letala okoli in je Albertu pritrjevala z gibčnim jezikom pivska nimfa iz Vižerfelda, Štefana švertner." "Ona iz Vižerfelda, o!" je vzkliknil sin, "ta strupeni jezik poznam tudi jaz. 'Ne bomo prižigali luči ... Ta -torej je tolmačila Alberta pobožnim vernikom? To je pa res moralo biti čudovito lepo." "Kdaj gredo v Veng?" je kratko vprašal Hendel. "Jutri zjutraj ob solnčnem vzhodu. Pa ne pojdejo iz štajra, niti iz Garstena, toliko so že zviti. Zbrali se bodo v Frajzingu, odkoder odrinejo proti Vengu." "Bo-li štajerdorfska cundra tudi šla ž njimi?" je vprašal mladi Hendel ter z rokami, ki so se mrzlično tresle, grabil za meč, "Seveda pojde. Vodila bo ženske," je odvrnil Kern. Nastala je tišina, v kateri je bilo slišati samo šumi j an je dreves in pa tožeč ženski glas, ki je klical skozi sobe sem: "Joahim! — Li ne prideš? — Joahim!" "Ste gotovi?" je vprašal Hendel ovaduha. "Ste li morda izsledili še druge zarote?" Kern je zanikal z glavo. "Lahko torej odidete." Keriij se je obotavljal. "Skoraj gotovo bi rad denarja, je rekel očetu mladi Hendel z glasom, iz katerega je zvenelo zaničevanje do Judeža. "Ne, gospod!" je rekel Kern. "Storil sem to, da vsaj nekoliko povrnem dobrote, katere sem prejel, obenem pa tudi, da se maščujem za vse hudo, kar sem trpel!" Pri teh besedah je po-bledel in se je spačil gubasti odpadnikov obraz, da je bil kakor meniška spaka, kakor jih slikajo stari slikarji v dnu peklenskega brezdna kot utelešenje zanemarjenih milosti. Odpadnik je nadaljeval: "Lažnjiva rimska cerkev me je, dokler sem ji bil v strahu, mučila in trapila. Zato se bom odslej zanaprej boril zoper njo vse svoje žive dni, da se nad njo maščujem. Vidva, gospoda, lahko pohodita to črno golazen, ker imata moč in denar; jaz sem ubog, zato vama moreni samo pomagati, da uničimo golazen, kadar prileze iz svojih brlogov." "še kaj? vprašuje Hendel ovaduha, ki ni razumel, da ga sodnik odslavlja. "Da, prosim, da Alberta zadene kazen tudi zato, ker je žalil mojo soprogo." Bledi obraz menihov postane rdeč kakor kuhan rak, in v hipu se mali, suhi možicelj postavi tik pred širokoplečega orjaškega korenjaka, da se je zdelo, da hoče majhen hudiček splezati na velikega Krištofa. "Na trgu jo je javno pred vsem ljudstvom imenoval vla-čugo," nadaljuje Kern, ki se je ves tresel od jeze. "Li naj to ostane brez kazni? . . . Vsled sramote je moja žena dobila napad, in upanje, ki ga je imela, da postane mati, je splavalo po vodi . . . zdravnik zahteva 30 goldinarjev . . . kje naj jih vzameva midva uboga reveža.' Sodnik Hendel ni črhnil besede; šel je k pisalni mizi ter je odprl predal, v katerem se je blesketalo srebro in zlato. Iz bleščečega se predala je vzel trideset goldinarjev in jih je naštel v odpadnikovo roko, ki je bila nekdaj maziljena, ter je rekel: /'Tukaj imate denar za zdravnika, sedaj pa pojdite!" Mož je zaječijal "Gratias-hvala" in je ti£ho odšel kakor .po lisičjih tacah. "Koliko ljudi je rekel, da pojde za procesijo?" je Hendel vprašal svojega sina. "Misli se mi kar pode in mešajo po glavi." "Sto ljudi," je ponovil sodnik' Hendel, "kljubuje moji prepovedi, ki sem jo dal, da rešim Štajer. O ti nehvaležno ljudstvo! Že šest mesecev delam in trpim samo Za Štajer lam in trpim samo za Štajer. Vse sem žrtvoval temu mestu, za katero bi daroval svojo srčno kri . . . Sedaj pa prihaja sto ljudi, res so papežniki, pa vendar Štajerci, da teptajb z nogami moje zapovedi, da mi za-trosijo kugo v mesto ... To je zalivala!" Zdelo se je, da se hoče moška jeza, ki je v njem kipela, nakrat utopiti v žalosti. S prsti si je tiščal oči in je votlo in žalostno ponovil: "To je zahvala!" Iz njegove žalosti pa je švigal satanski plamen, ki je s strašno silo vnel srce njegovega otroka, v katerem počivata angel in tiger. Ze v tretjič je ta mračni dan oče vzbudil tigra v sinu. "Gospod," mladi Hendel je stopil predenj ter ga je prijel za roko. "Tukaj sem, samo za-povejte, kaj naj storim? Li naj postrelim celb lopovsko procesijo, še to uro to storim." "Hvala ti, Henrik," je odvrnil oče, ki je krepko stisnil vročo sinovo roko ter je vprl svoj pogled v široko odprte sinove oči. "Ti si kri od moje krvi!" je nadaljeval, medtem pa mu je s svojo roko gladil roko — "toda ne pustim jih postreljati brez sodbe. . . . Naj se izvrši nad | njimi pravična sodba. Ta člo-j vek je rekel, da se bodo zbira-' li v Frajzingu. . . . Henrik, reši j čast svojega očeta, ki jo skru-j nita na pol nori menih iti go-j stilniška vlačuga, ter pojdi s svojo kompanijo do Danbaha, | kjer se skrij v gozdu in čakaj I do jutra, dokler ne vidiš, da| prihajajo bandera in križ!" j Mladi Hendel je divje sopi-1 hal in je vzkliknil: "Torej jim j poj demo nasproti mesto z ban-deri z meči in puškami in — Bog se jih usmili!" "Kadar torej pridejo," je mimo rekel oče, ki še vedno ni izpustil sinove roke, "jim zaprite cesto, vzemite jim njih malike ter jih pošljite nazaj v Štajer — če zagrabijo za orožje, pa zagrabite še vi, in če mora teči kri, pa naj teče; ti pa primi Alberta in tisto vla-čugo, — tisto vlačugo, ki me je zasmehovala na dan moje izvolitve in odtistihmal neprestano v Štajerdorfu hujska in jruje zoper mene — ta dva pripelji vklenjena v mestno hišo, kjer vas bom z mestnimi svetovalci pričakoval že za rana zjutraj." "Gospod, bom, oba vam pripeljem," in Henrik je dvignil svojo v pest stisnjeno roko, ki jo je iztrgal iz očetovih rok; iz rjavih oči se mu bliska smrt. "In če se bodo branili, s krvjo zapišem ' v te spake vašo kužno postavo." Pisano je gledal kakor modras ter je izdrl svoj meč. . "Pa ta je pretop in prenero-' den. Prinesem drugega, več | jih imam zgoraj. Potem bom j odjahal." i Odhitel je jak in vitek kakor j panter in poln mladostne moči. Kmalu se je vrnil z mečem, ki se je bliskal v svetlobi sveč.1 "Tega vzamem: najlepši je,j kar jih imam in najpriročnej-ši. Imel sem ga opasanega, ko \ je bil cesar tu. Krvi še ni pil, I pa naj jutri prejme krst krvi.' Da bi le prišli s kosami in sekirami. O da bi bila le ona cundra moški, pa bi ji porinil to ostrino v hinavsko srce zato, ker je vas žalila." "Pokaži ga — Da, to je sa-vojski meč, ki ti ga je iz Geneve poslal tvoj stari oče. Res, krasno delo," je rekel oče. "In sukal ga bom, kakor se spodobi krvi, ki teče po mojih žilah," je odvrnil Henrik. Zadovoljno gleda oče krvoločnega sina, ki naj postane strah in groza za papežnike. Li naj mi brani? Ne, pri sveti Krvi, prav takega je treba Štajru . . . dolgo smo odlašali, sedaj bije ura, da se bije boj za življenje in smrt. Zunaj so 'skoivikali čuki in sove, in mrtvaškobledi obraz lune se je skril za oblaki. Kakor preplašen ptiček se je oglasil droban glasek, )v beli srajčici je stala Hendelnova hčerkica na pragu. Prišla je po očeta, brez katerega ne more zaspati mati. Ravno je hotela reči: Papa, pridi, mamica lepo prosi, toda beseda ji je zastala v drobnem vratecu, tako se je prestrašila, ko je zagledala pri očetu v svetlobi sveč velikega brata s potegnjenim mečem, s črnim, temnim obrazom