T MM OUIUU^OO OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 PkimuRSKI DNEVNIK StUEttir" Cena 300 lir Leto XXXVI. Št. 83 (10.605) TRST, sobota, 12. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* yOovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni EvropL ZA WASHINGTON NEUGODEN POLITIČNI ZAPLET IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE Razočaranje in kritike Carterjeve administracije Prihodnost tržaškega gospodarstva edino zaradi odpora zaveznikov do gospodarskih sankcij» industriji in mednarodnem sodelovanju ® ® ^ V\ 1 1 tl 1 • I 1 M • V 1 »IV 1 _ 1 .. _ f •_. JI ___ J_I_ - gmmmimmassrn Evropske države in Japonska se bojijo, da bi davno breme iranskih protiukrepov nosile same WASHINGTON — Carterjeva administracija ne skriva več svojega rj-L>caranta zaradi mlačnega zadržanja zahodnih zaveznikov do ame-zahi°'*ranske krize. Tudi predlog Evropske gospodarske skupnosti, da kteva od iranske vlade takojšnjih pojasnil, so v VVashingtonu sprejeli °t nezadostno. Carter bi hotel brezpogojni pristop Evrope in Japonske Političnim in gospodarskim sankcijam proti Iranu, tvropa pa skuša zavlačevati tako nfk?rno °diočitev in ne postavlja n*ga roka. Le italijanski zuna-■ ^“dnister Colombo je omenil, da pj™? lahko sprejeli kak sklep še novim zasedanjem evropskega v*,a konec meseca v Luksemburgu. im1 "stali, z izjemo Kanade in Ve-Britanije molčijo. Včeraj je nska vlada le pristavila, da Car-«ni '6 kr*tike na račun zaveznikov kile namenjene nemškemu ^"ržanjuu. j ad vso zahodno Evropo in nad naP°nsk° visi kot Damoklejev meč Poved iranskih voditeljev, da bo-vSP"e"?.udoma ukinili dobave nafte PrM ‘m državam, ki se bodo aruziie ameriškemu gospodarske-embargu proti Iranu. Ha an*Slci .Predsednik Banisadr je Vat). erajšnjem mogočnem zboro-jn ju v Teheranu pozval Evropo .japonsko, naj se otreseta ame- tudi za nekaj mesecev odreče izvozu nafte, ne da bi mu to povzročilo hujše zaplete, saj ima dovolj tuje valute v neameriških bankah. Evropa bi sedaj najprej prevzela petmesečno Carterjevo politično čakanje, a Bela hiša v tem trenutku kot kaže nima več tistega potrpljenja, ki ga je v prejšnjih mesecih dokazala do iranskih voditeljev. Predsedniško imenovanje je pred vrati, le nekaj mesecev nas loči od novembrskih predsedniških volitev in Carter hoče izbiti sodu dno, kljub temu da postavlja na tehtnico atlantsko zavezništvo. To je navsezadnje največja bojazen Bonna in številnih evropskih zaveznikov. V Teheranu so bile včeraj množične protiameriške manifestacije (Telefoto AP) Baiv nadvlade. Glede sankcij je Saj -adr Poudaril, da se jih ne boji, (jA1”13 Iran dovolj tujih rezerv, žavah ^°. kupuje vse potrebno v dr-Ksi*3, ki ne bodo pristopile k ame- 5k!eltn Pobudam. Glede lizbonskega Hanc3 deveter>ce pa je včeraj zu-VpU m'n*ster Ghotbzadeh sprejel ^Poslanike EGS, Avstralije, Ja-oh*e in Nove Zelandije ter jim i,;.azl°žil iranska stališča ob seda-fe: I zapletu. Veleposlaniki bodo to. viarl 30 vsak oas poročali svojim Vali arn »pojasnila*, ki so jih zahte-" v Lizboni. Viu, ?ne so ta pojasnila le pono-zavl .znanih ališč, a ameriški so si s tem pridobili vsaj Sp3 Ani, da lahko smotrnejše Da -kupne pobude, še vedno Cbh 4asno- za kaj se bodo odločili, »iih F eva administracija je v zad-jas “f51? ojačila svoje pritiske in ifiiJar,- '■ da ni več časa za slepo-VakJe- Evropa bi morala po izja-zUna Predsedniškega svetovalca za Piti u 6 zadeve Brzezinskega pristo- h Pobudam, saj so po njego-slei aa*8°ročne in se bodo prej ali Hijpj obrestovale. Brzezinski in ira?. ^nrfer pa pozabljata, da je is nafta življenjske važnosti ZjjlJ^opo. Nedvomno so skoraj vse havos?6 .v*ade site Homeinijeve mu-in revolucionarnosti, zave tak se’ da *■ Homeini postal drža„. obršni meri tudi zaradi za-dv03a ameriške nolitike. Nihče ne riške *’ Aa je Iran z zasedbo ame daAga veleposlaništva prekršil vsa Diat-if. dunajske konvencije o diplo-žrtvn, “nuniteti, a nihče ni voljan svojih gospodarskih inte -■ na oltarju Carterjevih volil- PRED PONEDELJKOVO PREDSTAVITVIJO V PARLAMENTU RAZPRAVA 0 PROGRAMU C0SSIG0VE VLADE SREČANJE MED SOCIALISTI IN RADIKALCI Obstaja možnost, da se radikalci vzdržijo pri glasovanju o zaupnici, če se bo vlada v zadostni meri zavzela za vprašanje lakote jo, '?Ane vlade o vsem tem molči je j! lz das°Pisja posameznih držav žaijov'?^0’ da so tuch zavezniki ne-tik0 k-*?? z ameriško zunanjo poli-ke {3 i?h je danes spravila do ta . ’zbire Ob vsem tem se v g« in iv\7i 13L ui unči ..j.uu. n° u?embargu, če bi Iran še ved In s c"° trKoval z vzhodno Evropo ^Pvjetsko zvezo. Iran se lahko jejo? ln na Japonskem še sprašu prisL"akšn° korist bi imel njihov Italijanska vlada pod križnim ognjem RIM — Kako se bo odločila Italija v „vezi z zahtevo ZDA po gospodarskem bojkotu Irana? To vprašanje je bilo ena osrednjih tem včerajšnje vladne seje, vendar sklepov niso sprejeli. Zunanji minister Colombo se je včeraj sestal z veleposlanikom ZDA v Rimu Gardnerjem. Colombo in Cossiga ter minister Lagorio *«o v ločenih sestankih sprejeli tudi delegacijo senatorjev ZDA. Tema po govorov je bila ena sama: kako ukrepati ob sedanji iranski krizi. Politična usmeritev Italije je ze lo splošna: težiti k izpustitvi talcev, nikjer pa niso sklenili, kako bodo to dosegli. Sprejem Carterjevega predloga bi za Italijo pomenil izgubo 2 od stotkov celotne dobave nafte in za 2.000 milijard lir poslovnih poslov v prihodnjih desetih letih. Vlada je torej v precepu, saj bi ugoditev Carterju pomenila zanjo veliko e konomsko izgubo. Vendar, ali bo pripravljena rimska vlada sprejeti drugačno odločitev? Sam iranski predsednik Bani Sadr pravi, da v to možnost ne verjame in je v in tervjuju tedniku «L’Espresso» dejal, da je Italija »med zahodnimi dr žavami* v najmanjši meri sposob na neodvisnosti od ZDA*. Na sliki (telefoto AP): Cossiga z ameriškimi senatorji. RIM — Vlada je na svoji včerajšnji seji razpravljala o programskih izjavah, ki jih bo ministrski predsednik Cossiga prebral v ponedeljek v poslanski zbornici in v senatu. Cossiga je govoril o gospodarskih vprašanjih, o javnem redu in o mednarodnih vprašanjih. O prvih dveh točkah niso sklenili nič novega. Sklicevali so se na dogovore, ki so jih sklenili v vili Madama, ko so se pogajali o sestavi vlade. Dejstvo je, da bo postala možnost uvedbe drugačnih odnosov s sindikati, pozi- .....mini.........................iimiiimiiiium OB VSE VEČJEM MEDNARODNEM OBTOŽEVANJU Nevarno stopnjevanje napetosti v odnosih med Iranom in Irakom s tivnejših od tistih, ki jih je imela prva Cossigova vlada, šele po junijskih upravnih in deželnih volitvah. Načrtujejo spremembo «premičnc lestvice*, kar ne bo lahko in kjer bo vlada naletela na nasprotovanje pomembnih komponent sindikalnega gibanja, kot je npr. sindikat novinarjev. V zvezi z javnim redom vlada j prav tako ni sprejela nobenega kon-j kretnega sklepa. Nadaljevali bodo z delom za reforme, o sindikatu po-| iicije je bilo že vse povedano, o-| stalih sklepov pa zaenkrat ni bilo. | Politično novost včerajšnjega dne-I va pa predstavlja srečanje med delegacijama socialistične in radikalne stranke. Tajnika Craxi in Rip-pa sta se pogovarjala o številnih vprašanjih, še najbolj pa sta poglo-| bila potek razprave o finačnem za-j kenu (pri kateri radikalci izvajajo obstrukcijo) in vprašanje lakote v svetu. Uradnih poročil o sestanku niso izdali, iz pogovora obeh tajnikov z novinarji pa je bilo mogoče razbrati, da obstaja celo možnost vzdržanja radikalcev pri glasovanju o zaupnici CossigoVi vladi, če bi leta odobrila izreden prispevek za ublažitev lakote v svetu. Vendar pa so zaenkrat vse le govorice. (pp-bbr) Odprta vprašanja meje in arabskih manjšin v Kuzistanu Zay[?^ERAN — Na iransko-iraški meji je včeraj dneh?’0 napeto zatišje po spopadih v prejšnjih se ',k° sta, obe armadi uporabili težko topništvo in se 3° spopadli v letalskih dvobojih. Še vedno pa tako 3s^avil dotok beguncev iz Irana v Irak: prav ae stopnjuje medsebojno besedno obtoževanje. Vztraja pri svoji zahtevi, naj se iranska jih ,a Umakne s treh otokov V Ormuških vratih, ki leta lom K>Va vojska odvzela Kuvajtu in Bahrainu Vse - Takrat so šahovo potezo odločno obsodile »turtp^Hske demokratične sile vključno s KP Irana iransk-0?*'- Danes vse te sile molčijo in podpirajo Da 3 ekspanzionizem, zatrjujejo v Iraku. Teheran 6 »o^ja PreAvsem pri trditvah, da je Irak postal kagdamje v rokah ameriškega imperializma* in da aoski režim preganja šiitsko večino v državi. Hih)0a H?,D°lje razumeli novonastali položaj, naj ome-^avnnekaj značilnosti iraške zunanje politike. Do v°tnikega -'e bil frak med najbolj gorečimi žago-Politih sovjetske politike in se je tesno oslonil tako hosi5U.n° kot gospodarsko na Moskvo. Po spodletelem ločil 3 združenja s Sirijo, se je Bagdad postopoma Varu Moskve in v zadnjem obdobju dosledno zago-Načela neuvrščenosti in hoče prevzeti vlogo nedavn arabskih interesov. V tej svoji vlogi je tudi rif,0, °b:iodil sovjetsko invazijo Afganistana, kot litiko ledno napada »kapitulantsko* egiptovsko po p«.,° Izraela. vil zrru.Sedn'k Husein je z veliko previdnostjo pozdra »tt)a]u ?° iranske revolucije proti šahu in jo je kaj Bagfj.j “Sodil, ko je spoznal njeno versko fanatičnost. Prebivai ,e je namreč takoj zbal za svoje šiitsko atstvo, ki predstavlja večino v državi, in bi kaj zlahka postalo plen propagande iranske šiitske duhovščine, če k temu dodamo spore zaradi sporne obmejne črte med obema državama ob Šat el Arabu in prisotnost arabske manjšine v Kuzistanu, je popolnoma razumljivo, da že mala iskra lahko sproži požar. Nobena skrivnost ni, saj jo v Bagdadu potrjujejo, da Irak finančno in moralno podpira arabske avtonomiste, ki hočejo ustanoviti Arabistan, nekoliko bolj vprašljiv je problem Kurdov, saj se stališča Bagdada v preteklosti niso bistveno razlikovala od Teherana. V zadnjem obdobju pa se vedno bolj širi prepričanje, da so postali Kurdi sprejemljivejši za Bagdad po načelu »sovražnik mojega sovražnika je prijatelj*. Ob vsem tem pa se skrivajo predvsem gospodarski interesi. Irak se še vedno čuti opeharjenega za naftna ležišča v Kuzistanu, saj smatra to ozemlje za del arabskega sveta. Sedanji politični razplet med Irakom in Iranom pa ima lahko tudi nepredvidljive politične posledice. Bagdad je že dalj časa prenesel del svoje trgovinske izmenjave na zahodne države, glede oborožitve pa je še vedno skoraj povsem odvisen od sovjetskih dobav. Iranski veleposlanik v Moskvi je zato zahte val, naj Sovjetska zveza prekine te dobave. Moskva se torej sedaj nahaja v hudi dilemi, kako bi se častno izvlekla, ne da bi se zamerila komu. Irak posta ja vedno vplivnejši v arabskem svetu, v Zalivu pa poleg Saudove Arabije glavni branik malih zalivskih držav. Sovjetska zveza bi lahko tudi pretrgala odnose z Irakom, a s tem verjetno ne bi bistveno spremenila svojih odnosov s Homeinijevim Iranom, ki je do sedaj dokazal, da mu je do sovjetskega prijateljstva malo mar. (voc) ■ 1 1 ‘ - Četrtkov «blitz»: 40 zapornih nalogov? TURIN — Trideset domnevnih teroristov, obtoženih pripadnosti rdečim brigadam, ki so jih v četrtek aretirali med široko protiteroristično akcijo na podlagi zapornih nalogov turinskih preiskovalnih sodnikov. bodo zaslišali morda že v ponedeljek. Včeraj se je izvedelo, da so pet zapornih nalogov izročili tudi obtožencem ki so jih aretirali prejšnjega 28. marca v okolici Turina in so jim prav v četrtek sodili po hitrem postopku. Kot znano so zanje sodniki odločili novo preiska- vo. Vendab se število izdanih zapornih nalogov tudi s tem še ni izčrpalo. Po nepotrjenih vesteh karabinjerji iščejo še drugih pet domnevnih teroristov, ki so se izognili aretaciji in se skrivajo. Skupno število zapornih nalogov bi torej bilo 40. Preiskovalci preučujejo tudi zaplenjeni material, med katerim izstopa pištola nagant kalibra 7,62 češke izdelave in telekomunikacijske naprave, ki so jih zaplenili v Milanu. Tudi dokumenti, ki so jih aretiranci imeli na domu so po mnenju preiskovalcev «zanimivi», vendar o vsebini te «zanimivosti» niso povedali ničesar. DR. MARCELLO MODIANO PODAL VERNO PODOBO 0 KRAJEVNIH RAZMERAH Predsednik trgovinske zbornice poročal na občnem zboru pokrajinske gospodarske konzulte - Ni mogoče mimo sporazuma Jugoslavija-EGS ter osimskih dogovorov Ohromelo tržaško gospodarstvo bomo znova postavili trdno na noge le z razmahom industrije ter izpopolnitvijo prometnega ožilja, ki mu edino lahko zagotovi vključitev v mednarodno stvarnost. Pobude v tej smeri ne morejo in ne smejo mimo koncepta deželne enotnosti in naravne, povezanosti z vsedržavnim družbenim, političnim in gospodarskim ustrojem, prav tako si jih ni mogoče zamisliti mimo določil osimskih dogovorov in sporazuma med Jugoslavijo ter Evropsko gospodarsko skupnostjo. Vprašanje mešane proste industrijske cone gre obravnavati umerjeno, brez čustvene razburlji- vosti in objektivno, brez nekoristnih polemik in partikularističnih teženj, ko bi se izkazalo, da bi ta cona ne pomenila dovoljšne spodbude k nadaljnjim industrijskim pobudam v krajevnem ter vsedržavnem merilu, bo treba nekatere klavzule v ustreznem protokolu revidirati. To je nekaj osnovnih misli iz nenavadno izčrpnega, pa tudi politično tehtnega poročila o socialnih in gospodarskih razmerah na Tržaškem, ki ga je podal predsednik trgovinske zbornice in demokristjan-ski poslanec v evropskem parlamentu dr. Marcello Modiano ob sinočnjem rednem občnem zboru pokrajinske gospodarske konzulte. To je najvišji posvetovalni organizem zbornice, ki sestoji iz osmih sekcij (industrija, notranja in zunanja trgovina, turizem in predstave, pomorstvo, kopni in letalski prevozi, krediti in zavarovanje, kmetijstvo in gozdarstvo) in ga dopolnjuje pokrajinska komisija za obrtništvo. V konzulti je tudi dvaindvajset Slovencev: dr. Modianu lahko prijazno o-čitamo le to, da niti z besedico ni omenil tvornega prispevka naših zastopnikov k delovanju organizma. Predsednik zbornice je naglasil, da je bodočnost krajevnega gospodarstva v poživitvi ladjedelstva, ladijskih popravil in mehanskih gradenj, železarstva, gradbeništva, ma-loindustrijske proizvodnje ter še o-brtništva. Zavzel se je za čimprejšnjo izgraditev suhega doka. ki je ključnega pomena za razvoj Tržaškega arzenala - Sv. Marka; ministrstvo za javna dela je odobrilo zadevni prispevek 30 milijard lir (80 od potrebnega izdatka), krajevne politične sile pa naj poskrbijo za pridobitev še ostalih sredstev, recimo prek Sklada za Trst. Omenil je široke možnosti industrializacije Doline Oreha, poudaril nujo po treznejši tarifni politiki, učinkovitejšem in bržem pretovarjanju blaga ter hitrejših carinskih postopkih v pristanišču, od koder se dragoceni tranzitni tovori, kot npr. les, preusmerjajo na »bolj ekonomične, u-činkovite in hitrejše* strukture (jugoslovanske in severnoevropske) in naglasil težkoče v našem kmetijstvu. Dr. Modiano je nato izrecno podčrtal krizo na področju stanovanjskih gradenj, ki ob nesmotrnem načrtovanju drezajo ob interese kme-tijcev ter pozval tržaško občinsko upravo, da s primerno politično voljo sproži poseben načrt o reva- lorizaciji zgodovinskega mestnega središča: ta načrt, naj nadomesti zdajšnji nadrobni načrt, ki očitno ne ustreza razmeram. Dokajšnjo pozornost je Modiano posvetil sporazumu EGS - Jugoslavija, ki osvaja, če lahko tako1 rečemo, osimski protokol o uresničitvi proste industrijsko cone ter v priloženi noti nakazuje kooperacijske italijansko jugoslovanske naložbe znotraj cone in ustrezne trgovinske pobude. To z namenom prispevati k stabilizaciji gospodarstva v SFRJ, «za katero* — je pripomnil Modiano — sta Trst in naša dežela zainteresirani bolj kot katero koli drugo področje v Evropi*. Gospodarske odnose z Jugoslavijo je treba kar najbolj raztegniti in okrepiti, toda protokol o prosti coni vsebuje nejasnosti glede tehnično-carin-sko-ekonomične ureditve v coni, zato je potrebna pazljiva analiza, kajti zagotoviti je treba popolno in vsestransko enakopravnost med italijanskimi in jugoslovanskimi obrati. Proti coni se je seveda izrekel župan Ceoovini, ki je spregovoril prvi in za katerim je predsedr ik pokrajine Ghersi nakazal nujo, da Trst izkoristi dragoceno priložnost osimskih dogovorov. Sklepno je predsednik deželnega odbora Comel-li, ob katerem sta sedela podpredsednik Coloni in odbornik Rinaldi, laskavo ocenil Modianovo poročilo, tudi sam poudaril važnost osimskega sporazuma in nazadnje pozval k okrepitvi enotnosti Furlanije - Julijske krajine, ki more v bodoče o-digrati v tem delu sveta zgodovinsko vlogo, (dg) •luiiiMiiiiuiiiiiiiHiiiiiuimiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiHiiiimuiisuiiMiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiitimiiiiitntiiMMiMUl POROČANJE O DELU PREDSEDNIKA TITA ZA MIR IN NAPREDEK Zdravstveno stanje včeraj brez pomembnejših sprememb LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravstveno stanje predsednika Tita je še vedno težko. Zdravniški konzilij je včeraj iz kliničnega centra sporočil, da je bilo stanje glede na prejšnji dan brez pomembnejših sprememb, da se pljučnica ne širi in da je temperatura še vedno visoka. Izvajajo nujne ukrepe intenzivnega zdravljenja. Svetovni tisk še vedno zelo obširno poroča o predsedniku Titu in o Jugoslaviji kot neuvrščeni državi. »Predsednik Tito je osebnost, ki Je simbol enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter njihove skupnosti, skovane v boju za graditev pravične in napredne družne. Že od prvih let po osvoboditvi države je Tito vse svoje moči vložil v ustvarjanje in krepitev ustavnih inštitucij in organizacij. V najtežjih ’ fremlžkih zgodovine so jugoslovanski narodi pod Titovim vodstvom premagali fašizem in okrepili enotnost. Njihova zgodovina je bogata junaških akcij v boju za to enotnost.* S temi besedami je alžirski vojaški časopis El Djefch predstavil javnosti te neuvrščene arabske države osebnost in delo predsednika Tita ob ugotovitvi, da je jugoslovanska samoupravna družba plod vztrajnega in odločnega boja vseh Jugoslovanov. Na straneh mnogih časnikov v svetu ter radijske in televizijske postaje še naprej objavljajo teme o celotnem razvoju sodobne Jugoslavije in osebnosti predsednika Tita kot državnika sodobnosti, katerega glavna dejavnost je usmejena v mir in napredek človeštva. Svetovna sredstva javnega obveščanja skoraj vsak dan poročajo tudi o mednarodni dejavnosti Jugoslavije, stabilizacijskih načrtih in gospodarskih tokovih, Tako je mehiška kulturna revija, ki jo izdaja časnik Nacional, posvetila večji del zadnje številke vlogi predsednika Tita in Jugoslavije v sodobnem svetu, trajni opredelitvi Jugoslavije za politiko neuvrščenosti in samoupravni socializem. Tito je v Jugoslaviji opravil veliko delo, Jugoslovanom je zagotovil vsebinsko življenje ter razcvet kulture in nacionalnega bistva vseh narodov in narodnosti. Te jugoslovanske pridobitve imajo zgodovinski pomen in so temelj za še srečnejšo prihodnost Jugoslovanov, piše mehiški časnik. KONFERENCA 0 KMETIJSTVU NA TRŽAŠKEM Včeraj se je na tržaški univerzi pričela pokrajinska konferenca o kmetijstvu, ki jo prireja tržašl pokrajinska uprava. S te konference naj bi izšli poglobljeni predlogi za izdelavo razvojnega načrta kmetijstvu na Tržaškem. O konferenci obširneje poročamo na drugi strani. Miiii«Bitaiiiiiai>>>«aia*<*aaas»*>i>ii*iii*iiiaiMiMMMiiai>i«»iiitiiMiiii«iiiiiiiiiMiiiiMi«iiMBiiM>«iaiiiiiaiiata«iiiiiaMiaiaiiiiv«iiiiiiiiaififiitiiMtiMiiiii«iii«iii«iMi«M«iititaiMaiii>iitiiititiiiiiiiiiiiiii»iiii«iiait«a»«««ci«iMvaMaM«MiMiiiiiiiiMii IZJAVI PREDSEDNIKA VLADE BEGINA IN MINISTRA ZA OBRAMBO Izraelci v Libanonu «dokler bo potrebno» TEL AVIV — Glasnik Združenih narodov je včeraj potrdil, da si izraelske čete v južnem Libanonu utrjujejo položaj in demantiral vest, da bi začele z umikom. Dejansko je Izrael včeraj, kljub poskusu, da bi omilil razsežnost in pomen svojega drugega vdora v dveh letih na južno ozemlje Libanona poudaril, da bodo njegovi vojaki patruljirali na tem območju »dokler bo to potrebno* Tudi v tretjem dnevu nove izraelske operacije v Libanonu, ki so jo sprožili po palestinskem napadu na kibuc v Misgav-amu, ni bilo slišati o kakem oboroženem spopadu, vojaški glasnik iz Tel Aviva pa je demantiral vest. da bi izraelska izvidnica napadla v bližini vasi At-Tiri čete Združenih narodov. Med vrsticami njegove izjave pa bi lahko brali, da so incident povzročile krščanske vojaške sile majorja Saada Haddada. Izraelski minister za obrambo. Ezer Weizman, je na vprašanje novinarja vojaške radijske postaje, do kdaj bodo njegove čete ostale v Libanonu, odgovoril, da je to bi- la le »predhodna izvidniška akcija*, toda zaradi nevarnosti ponovnega palestinskega napada bodo čete o-stale tam »dokler bo to potrebno*. Vladni predsednik Begin pa je z druge strani med televizijskim intervjujem izjavil, da Izrael priznava »suverenost Libanoncev, ne more pa tvegati, da bi se še naprej prelivala kri njihovih otrok*. Zato je pač po njegov upravičena »pred hodna obramba*, ki po podatkih OZN sega šest kilometrov v globino in mobilizira 350 mož ter 70 vozil, od katerih je polovica oklop- nikov, seveda na libanonskem o-zpmlju. Vse pa kaže, da ta vdor ne bo šel mimo Begina brez vsakršnih posledic. Voditelj verske stranke Rafael Ben Natan je namreč obtožil vlado, da ni več sposobna upravljati države in da je prišel čas za spremembo. Zato predlaga predčasne volitve, s katerimi se strinja tudi voditelj laburistične stranke Simon Peres. Nove volitve pa bi bile brez dvoma težak pre izkusni kamen za Begina, čigar popularnost vedno bolj upada, (nf) SINOČI V LJUBLJANI Podelili nagrade «Boris Kidrič» LJUBLJANA — V Ljubljani so podelili najvišja republiška priznanja za znanstveno-raziskovalno delo, nagrade «Boris Kidrič*, ki jih že leta prejemajo slovenski znanstveniki za najboljše dosežke na področju raziskovalne dejavnosti. Za življenjsko delo sta to visoko priznanje prejela prof. dr. Gorazd Kušej in sicer za uspehe na področju pravnih ved ter akademik prof. dr. Stojan Pretnar za uspešno delo pri razvijanju prava industrijske lastnine. Na področju matematično-prirodoslovnih ved sta nagradi »Boris Kidrič* pripadli dr. Jošetu Slivniku in prof. dr. Andreju Ažmanu, ki je umrl dan pred podelitvijo, za dosežke na področju tehničnih ved pa sta nagradi prejela dr. Radislav Pavletič in dr. Anton Ramovš. Podelili so tudi 17 nagrad sklada »Borisa Kidriča* za pomembne uspehe pri raziskovalnem delu v zadnjih dveh letih. Nagrajence in goste na podelitvi, med katerimi so bili ugledni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega in znanstvenega življenja je pozdravil predsednik republiške skupščine Milan ftučan. Poudaril je pomen znanstvenega in raziskovalnega dela, kot ga je že pred desetletji opredelil revolucionar in državnik Boris Kidrič. Kidrič je skupaj z velikanom revolucije Edvardom Kardeljem v celoti in pred drugimi dojel, kako močno sredstvo revolucionarne akcije delavskega razreda je znanost tedaj, ko svoje naloge in cilje zastavka na podlagi potreb, ki jih razkriva družbena praksa, skratka, »ko je znanost sposobna ne samo pojasnjevati stvari, temveč tudi prispevati k spreminjanju stanja in družbenih odnosov*, je dejal Kučan. WASHINGTON - Ob 25. obletnici avstrijske državne pogodbe bo na svečani proslavi zastopal ZDA državni tajnik Cyrus Vanče, ki se bo prvič po sovjetskem vdoru v Afganistan, neposredno srečal s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ IN DANES NA TRŽAŠKI UNIVERZI S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Pokrajinska konferenca O kmetijstvu Številne kritike na račun odbora LpT naj sproži stvaren razvojni proces tudi na sinočnji razpravi o proračunu Včeraj štiri osrednja poročila in obsežna razprava s posegom številnih kmetovalcev - Danes na vrsti še zadnje poročilo in zaključki Kakšen je bil doslej odnos upraviteljev in načrtovalcev do kmetijstva na Tržaškem (in kakšne so seveda posledice tega odnosa) ter kakšen odnos je treba vzpostaviti v prihodnje — na ta široko zastavljena vprašanja naj bi dala kolikor mogoče konkreten in izčrpen odgovor prva konferenca o kmetijstvu, ki jo tržaška pokrajinska uprava prireja včeraj in danes v dvorani ekonomske fakultete na tržaški univerzi. Že pobuda sama na sebi predstavlja nedvomno pomemben premik v tržaški družbeno politični in gospodarski stvarnosti. Dejstvo, da si je neka javna uprava, v tem primeru tržaška pokrajina, zadala nalogo, da se korenito spoprime z doslej tako zapostavljenim in omalovaževanim problemom, kot je problem kmetijstva, je treba oceniti kot zelo pozitivno in spodbudno. S tem se prav gotovo odpira novo poglavje v zgodovini te gospodarske dejavnost: na Tržaškem, ki jo marsikdo načrtno ali v dobri veri podcenjuje. Zlasti še, ker je pokrajinska uprava pristopila k obravnavi te zapletene problematike z največjo resnostjo in poglobljenostjo, ker je po eni strani prisluhnila v prvi vrsti tržaškim kmetovalcem in njihovi glavni organizaciji Kmečki zvezi ter jim dala na konferenci sami pomembno besedo, in ker je po drugi strani angažirala celo vrsto priznanih in strokovno dobro pripravljenih izvedencev, ki so na podlagi dolgih in poglobljenih raziskav široko in razčlenjeno obdelali različne aspekte tega osrednjega vprašanja — kmetijstva na Tržaškem, ki ga ne moremo vrednotiti samo iz gospodarskega, družbenega in e-kološkega vidika, temveč tudi iz etničnega vidika. In tudi glede tega zadnjega aspekta je pokrajinska konferenca o kmetijstvu nekakšna prelomnica — kmetom samim, ki so v veliki večini slovenske narodnosti, je bilo dano, da v prostorih najvišje znanstvene ustanove v našem mestu, kjer si slovenska beseda, kot v marsikaterem drugem javnem prostoru z veliko težavo utira pot spregovorijo o svojih žgočih, neštetokrat postavljenih a v večini nerešenih problemih v svojem jeziku. Zaradi vsega tega lahko ocenimo konferenco o kmetijstvu kot zelo pomemben dogodek za našo narodnostno skupnost. Ta ocena je izšla tudi iz pozdravnih in drugih posegov med včerajšnjim prvim delom konference, ki so se je udeležili številni predstavniki raznih kmetijskih in drugih ustanov in organizacij, med njimi naj omenimo generalnega konzula SFRJ Štefana Cigoja, župane slovenskih občin Coljo, Škerka in Švaba, predsednika SKGZ Raceta in druge in ki jo je nekako uradno odprl predsednik pokrajinske uprave Lucio Ghersi, vodil pa odbornik za kmetijstvo Lucijan Volk, ki je tudi orisal pomen in namen pobude. Konferenca seveda ne bo mogla poravnati ogromne škode, ki je bila doslej povzročena tržaškemu kmetijstvu, je v svojem uvodnem posegu v bistvu dejal odbornik Volk, lahko pa marsikaj prispeva, da se v prihodnje prepreči nadaljnja škoda. Konferenca skratka ne sme biti sama sebi namen, temveč izhodišče za stvarno spreminjanje položaja in priložnost za opredelitev konkretnih in uteme ljenih predlogov za skladen razvoj kmetijstva, ki ga ni mogoče več obravnavati ločeno od ostalega gospodarstva. To je bila osnovna misel t"di poročil ki so jih podali predavatelji in ki so sad, kot znano, dolgih raziskav, posvetovanj in preverjanj. Prvo poročilo so namreč pripravili dr. Marjan Gregorič, prof. Vladimir Nanut in prof. Prestam-burgo in obsega predlog razvojnega načrta za tržaško kmetijstvo. Poročilo se začenja z izčrpno in nadvse zanimivo analizo obstoječega stanja, nakar preide na konkretne smernice in nakazuje razvojne možnosti kmetijskih proizvodnih sektorjev, katerim kmetijskim podjetjem nakazati pomoč, kako zagotoviti potrebne infrastrukture, kot so cestne povezave ali vodna oskrba 'n komu naprtiti pristojnosti in odgovornosti za uresničevanje vseh razvojnih načrtov. Kot nekakšna dopolnitev k temu poročilu jo prof. Conetti, docent prava v EGS, obravnaval razvojne perspektive kmetijskih dejavnosti v tržaški pokrajini po osimskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo ter nedavnim sporazumom med EGS in sosednjo republiko. Pri tem je nakazal celo vrsto raznih možnosti, ki jih bodo morali bodoči načrtovalci celovitega razvojnega načrta za tržaško limetijstvo tudi upoštevati Osrednji problem kmetijstva je bil med včerajšnjo konferenco obdelan še z dveh vidikov — s socialnega in urbanističnega. Prof. Darko Bratina je obravnaval vpra; šanje odnosa, ki ga ima današnji človek do obdelovalca zemlje ter v tem okviru o raznih možnostih uvajanja boljšega izobraževalnega sistema na kmetijskem področju ter o zadružnih oblikah v kmetijstvu Problem smotrnejšega prostorskega planiranja pa je obravnaval prof. Costantino Giorgetti s tržaške univerze, ki je pokazal na številna neverjetna neskladja pri urbanističnem načrtovanju, ki gre pogostokrat mimo potreb kmetijstva Kot slovenski kmetovalci belijo glave že leta in leta. Zanimivo je, da so o teh problemih spregovorili tudi kmetovalci sami. Tako so v razpravo (in govorili so v slovenskem jeziku) med drugimi posegli poleg tajnika Kmečke zveze Edija Bukavca in predstavnika odbora za gospodarstvo SKGZ Suadama Kapiča, tudi predstavnik Konzorcija kmetijskih zadrug Grmada dr. Boris Štrekelj, podpredsednik Kmečke zveze De-bellis, ki je govoril o skrajno nezadovoljivi socialni in zdravstveni oskrbi kmetovalcev: Robert Smotlak je govoril o še neizpolnjeni zahtevi po zaščitnem znaku za naša vina, predsednik Zadružnega hleva v Praprotu Mirko Radovič o težavah živinorejcev: o tem sta vsak s svojega specifičnega zornega kota govorila tudi predsednik Kraške zadružne mlekarne Alfonz Guštin in predstavnik Zadruge Dolga krona Marino Pečenik. In govorili so še nekateri drugi. Zelo zanimiva sta bila tudi pozdravna posega gostov iz Slovenije, podtajnika sekretariata za kmetijstvo SR Slovenije Ceneta Gačnika in predsednika Zadružne zveze SRS Petelina, ki sta poudarjala zlasti potrebo po čim tesnejšem sodelovanju med sosednjima deželama in obmejnimi kraji. Ni manjkalo seveda tudi nekaj takšnih posegov, ki so skušali na nek način zmanjševati problematičnost položaja. Sam deželni odbornik za kmetijstvo Mizzau, ki se je tudi udeležil konference, je sicer na dolgo in široko govoril o raznih potrebah kmetijstva, v bistvu pa se ni dotaknil bistvenih vprašanj specifičnega tržaškega kmetijstva, (dk) Prihodnji ponedeljek zjutraj openski tramvaj ne bo vozil zaradi del za normalno vzdrževanje proge. V tem času ga bo seveda nadomestil avtobus. Kot sporoča direkcija ACT, bo prvi tramvaj odpeljal z Opčin ob 13.28, z Oberdankovega trga pa ob 14.02. Celo Ercolessi (PR) in Peno (LpT) ostro polemična do delovanja občinskih upraviteljev - Posega svetovalcev De Rose (KPl) in Capecchija (KD) V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala razprava o proračunu za finančno leto 1980. Govorila sta odbornika Sblattero in Salvagno ter svetovalci De Rosa (KPI), Ercolessi (PR), Capecchi (KD), Di Gior-gio (MSI), Perco (LpT) ter Anghe-lcne (KPI), ki so seveda iz različnih zornih kotov analizirali in ocenili enoletno 'elovanje občinskega odbora Liste za Trst. Dosedanja razprava pa še ni jasno opredelila stališč, ki jih bodo nekatere stranke zavzele pri sklepnem glasovanju, pokazala pa je veliko mero nezadovoljstva vseh demokratičnih strank do sedanjih upraviteljev. Na sinočnji seji sta bila še posebej pomenljiva posega svetovalcev Ercolessija (PR) in Perca (LpT), ki se je sicer že večkrat razlikoval od svojih strankarskih kolegov. Radikalec Ercolessi je enoletno delovanje Liste za Trst ocenil povsem negativno; v istem smislu se je tudi izrekel do notranjega involucijskega li iiiiiiimniimi iiiiii mm n 1111111111111111 n mi iiiiii iiiiiiii iinuiiii n tiiiiiiiiiiiii mi iiiiiiini Hlinili iii tiniiiiiiiiiinn m 111111111111111111111111111 mi iiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Predsednik deželnega odbora Comelli orisal programske smernice nove večine Posebno pozornost je posvetil vprašanju globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini • Potrjena važnost mednarodne vloge dežele, osimskih sporazumov ter sporazuma med EGS in SFRJ Predsednik deželnega odbora odv. Comelli bere svoje programsko poročilo na včerajšnji seji deželnega sveta Dežela Furlanija - Julijska krajina je še vedno v izredno težavnem položaju; po vsej verjetnosti preživlja enega najbolj delikatnih trenutkov svoje še kratke zgodovine, ki jih označujejo številni izredni in izjemni problemi. Tako stanje pa se, žal, še nadaljuje tako v negativnem smislu, zaradi resnosti in kompleksnosti problemov, kot v pozitivnem smislu, saj ima v sedanjem trenutku pred seboj konkretne perspektive za nadaljnji razvoj. Kakšni so L problemi in kaj se deželi obeta v bližnji prihodnosti, predvsem pa kako se bo nova deželna vlada lotila dela, da bi pripomogla k premostitvi sedanje družbene, politične in gospodarske kri ze, smo včeraj slišali na seji deželnega sveta, ko je predsednik odbora odv. Comelli orisal smernice tribarvne koalicije KD, PSI in PRI. Njegovo poročilo je bilo zelo obširno in razčlenjeno, zaradi česar ga je težko strniti na par straneh, vsekakor pa bomo skušali podati glavne točke novega programa in se podrobneje zaustavili pri tistiii poglavjih, ki so zaradi svoje specifičnosti za našo skupnost še posebej važni. Že v uvodu se je predsednik Comelli sklical na program stare programske večine, od katerega pa se novi program razlikuje zaradi popolnejše vsebine, ki da bolje od go varja resnosti položaja deželne skupnosti. Pri njegovi sestavi je nova večina upoštevala tudi nasvete po liričnih sil. sindikalnih organizacij, gospodarskih sektorjev ter družbenih in kulturnih sil. Kot že v prejšnjem programu,\je tudi tokrat podčrtana nujnost po čimprejšnji reši tvi problemov, kot so obnova Furlanije, zaščita delovnih mest ne sa mo v sektorjih, ki preživljajo hudo krizo, okrepitev pobud, s katerimi utrditi in razviti značilno mednaro dno vlogo dežele ter razširiti odno se z EGS in z obmejnimi deželami, predvsem pa okrepitev pobud za izvajanje osimskih sporazumov; nadalje bo treba čim prej odobriti deželni razvojni načrt in utrditi deželno enotnost, kar je r.eobhodno potrebno za reševanje problemov in pri tem usklajevati možnosti, ki jih nudijo razne teritoralne komponente s svojimi razlikami in specifičnimi tradicijam*. Posebno poglavje v programu je predsednik Comelli posvetil slovenski narodnostni skupnosti. Tako deželni odbor, kot večina, ki ga podpira, potrjujeta svoje obveze za rešitev vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne' skupnosti, koli kor sta seveda pri Tem pristojni ter v skladu s principi 6. člena ustave in 3. člena deželnega statuta. Ker pa je vprašanje v pristojnosti državne vlade, ki je sicer sore-jela točne obveze, se deželni odbor in večina obvezujeta, da bosta povečala svoje posege pri vladi za čimprejšnjo izdelavo in odobritev zakonskega instrumenta o globalni zaščiti. Predsednik Comelli je nadalje priznal, da je prišel čas za premostitev težav in — tudi v duhu osimskih sporazumov — za u-reditev problema ter na tak način zagotoviti polno izvajanje civilnih i.i demokratičnih pravic slovenski manjšini, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini. Za dosego tega cilja, je še poudaril predsednik Comelli, pa je potrebna večja razpoložljivost s strani vseh. Veliko pozornost je predsednik deželne vlade posvetil mednarodni vlogi dežele ter sodelovanju z obmejnimi deželami. Mednarodna vloga F-JK se stalno veča s krepitvijo vedno širših in intenzivnejših odnosov; s tem v zvezi je Comelli omenil pristojnost dežele glede izvajanja osimskih sporazumov ter ene, ki izhajajo iz sporazuma med EGS in Jugoslavijo. V tem okviru imajo veliko vlogo načrti o velikih p s metnih povezavah, ki jih predvidevajo tako osimski sporazumi kot državni zakon štev. 546; omenil je tudi delovno skup nost A’pe Adria, ki sčasoma pridobiva na važnosti. O vprašanju izvajanja osimskih sporazumov je predsednik Comelli poudaril, da je bila deželi poverjena pomembna vloga, ki se ne bo zaključila z izgraditvijo predvidenih infrastruktur, ampak se bo morala razvijati v prihodnosti v duhu njihove vsebine za širše srdelovanje med obema državama, še posebej pa med obmejnima deželama. Nedavno podpisani sporazum med EGS in SFRJ, ki ga je pozitivno ocenil, ter njegova povezava z osimskimi sporazumi zahteva od dežele aktivno prisotnost v raznih komisijah, ki jih Cecoviniju bodo lahko sodili brez pooblastila parlamenta Tržaški župan je bil obtožen kraje pohištva in dokumentov iz sedeža neke framasonske ločine Za sodni pregon evropskega parlamentarca PLI, sicer tudi melo-narskega tržaškega župana Ceco-vinija, ki je bil obtožen kraje z ob-težilnimi okolnostmi, ni potrebno posebno pooblastilo parlamenta. Tako je odločil rimski javni tožilec dr. Infelisi, katerega je odvetnik zasebne stranke v pravdi proti Cecovini- I h • nnoonl vini IronArm irln-ji 17 nar- primer je navedel tudi aktualno j ju pozval, naj končno vloži v par-vprašanje razlaščanja zemlje pri j lamentu prošnjo po pooblastilu. Kolonkovcu za ljudske gradnje. Vsako poročilo je spremljala razprava, ki je v marsičem dopolnila izvajanja predavateljev ter pokazala na nekatere zelo konkretne in občutene probleme, s katerimi si Kot je znano, je bil Cecovini kot eden najvišjih voditeljev italijanskega framasonskega gibanja vpleten v spor, ki .je privedel do razkria v framasonskih vrstah in do vsakovrstnih tožb. Tržaškega župana so obtožili, da si je nezakonito prisvojil pohištvo, dokumente in vrednostne papirje, ki jih je na svojem sedežu hranil tako imenovani «antič-ni škotski obred*. Zadeva je prišla pred sodno oblast, ki naj bi zahtevala parlamentarno pooblastilo za sojenje Ceeoviniju glede na dejstvo, da je tržaški župan tudi član evropskega parlamenta. Dr. Infelisi pa je sedaj odločil, da se norme o imuniteti, ki veljajo za člane rimskega parlamenta, ne morejo razširiti tudi na evropske parlamentarce, ker gre za določila izredne narave, za uvedbo katerih je potreben poseben zakrni. predvidevajo sporazumi ter stalno sodelovanje z državno vlado. Vsekakor pa je treba osimske sporazume upoštevati in razvijati v pozitivnem smislu, ker predstavljajo priložnost, ki je ne gre zamuditi za dosego razvoja obmejnega pasu, predvsem pa goriške in tržaške pokrajine. Prišel je čas, je dejal predsednik Comelli, da se opustijo polemike in kontrapozicije ter da konkretno steče pogovor o izbirah in smernicah; treba je preiti h konkretnemu izvajanju programov. Tudi vprašanje mešane industrijske cene, ki bi morala, tudi zaradi e-fekta sporazuma med EGS in SF RJ, zagotoviti primeren industrijski fazVoj,'’ je treba proričiti z rt0j-' večjo resnostjo, predvsem kar se tiče ■'".jene lokacije, ker je nemo1' goče~*da bi to vprašanje še naprej preds avljajo kamen, spotike in raz-k la in torej zastoja v procesu deželnega razvoja. , Predsednik Comelli je v svojem skoraj 2-umem posegu obravnaval še številna druga vprašanja. O njih bomo kaj več spregovorili, ko bo o programskih smernicah razpravljal deželni svet, ki bo temu vprašanju posvetil^celodnevno sejo tako v torek kot v sredo, (as) procesa, ki ga preživlja lista, v kateri že krepko prevladujejo nacionalistične sile. Delovanje sedanjih upraviteljev pa je ocenil negativno predvsem zaradi tega, ker ni Lista za Trst storila ničesar o treh programskih točkah, ki jih je na kričeč način zagovarjala v volilni kampanji. Radikalci so popolnoma razočarani nad tem je dejal Ercolessi, ker je LpT naredila, da bi preprečila industrializacijo Krasa in s tem v zvezi obtožil župana Cecovi-nija, da je z obstrukcijo preprečil, da bi se občinski svet že prej izrekel o referendumu proti industrijski coni. Niti besede ni župan Cecovini v svojih programskih izjavah posvetil ekološkim problemom, vsak poskus, da bi integralni prosti coni dali določeno vsebino, pa je doslej propadel. Kar pa se tiče avtonomije, so stališča Liste že skoraj smešna, tako da jim še malokdo lahko veruje. Listo za Trst pa je Ercolessi predvsem obtožil zaradi žolčne nacionalistične in šovinistične kampanje, ki so jo nekateri njeni predstavniki vodili na strankinem glasilu. Nekateri članki tega glasila so po njegovem že sad politične paranoje; v razpravo, ki se je razvila okrog Gerbčeve-ga zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, pa so prišli predvsem do izraza principiel-na stališča nekaterih predstavnikov Liste, ki so se s tem neposredno izrekli proti zaščiti slovenske manjšine. Po mnenju svetovalca Perca pa je treba iskati glavni vzrok slabega delovanja odbora, ki je deležen tolikšnih kritik, v heterogenosti liste same. O vprašanjih, ki ne zadevajo treh programskih točk, je bilo vedno težavno iskanje sporazumov, je dejal, pri čemer pa je vedno pogosteje prihajala do izraza določena dvoumnost. Opozoril pa je na še eno važno dejstvo: poudaril je, da se je trem programskim točkam pridružila še četrta bolj prikrita točka, katere se je del liste trdno oprijel. Mislil je in to tudi jasno povedal, da si je del liste kot 4; točko postavil nacionalizem, s katerim se on ne more strinjati na noben način. Tako zadržanje liste je po njegovem škodljivo ne samo za interese mesta, ampak tudi za mednarodno sodelovanje, pri čemer je poudaril, da se Trst ne sme zapirati, če hoče zaživeti. Na koncu svojega posega je zaželel, da bi mu župan jasno in odkrito demantiral to zadnjo, .prikrito 4. točko. Komunistični sv&ovateč De Rosa pa je svoj poseg osredotočil na -proučitev vsega, 'kar je občinski odbor naredil na področju urbanistike in javnih del. Občinski upravi je očital, da je naredila zelo malo, v glavnem je le upravljala urbanistične strumente, ki so bili pripravljeni že pred leti. Občinski odbor nima svoje urbanistične politike, je še poudaril, ravno tako je čutiti popolno pomanjkanje dolgoročnega načrtovanja. Zelo negativno je tudi ocenil posege LpT na letu je KPI dala svoje predloge, da bi prispevala k rešitvi urbanističnih problemov, predstavniki občinskega odbora pa so ji večkrat odgovorili le z žalitvami, zaradi česar je negativno zadržanje ob glasovanju skoraj neizbežno. Svetovalec Capecchi (KD) pa se je zaustavil pri socialnih problemih. V svojem kratkem, a občutenem posegu je nakazal vrsto problemov, s katerimi se morajo ubadati revnejši in emarginirani sloji. Posebno je podčrtal problematiko ostarelih in handikapirancev in poudaril, da je treba do teh problemov pristopiti na drugačen način, pri čemer je predvsem važen človeški faktor. Ko. munist Anghelone se je zaustavil ob vprašanju javnih prevozov, ki preživlja hudo krizo, in nakazal vrsto predlogov za premostitev takega stanja. Občinska odbornika, ki sta posegla v razpravo, pa sta obravnavala posamezna sektorja, za katera sta zadolžena v občinskem odboru. (as) Kam s delavci bivše steklarne? Delavci bivše steklarne Vetrobel so se včeraj zjutraj zbrali na skupščini, da bi proučili predloge, ki jih je na četrtkovem srečanju na deželi dal industrijec Landini. Kot smo včeraj na kratko poročali, se ti predlogi nanašajo na možnost zaposlitve 239 delavcev bivše steklarne v nekaterih podjetjih v Furlaniji. Člani tovarniškega sveta in e-notne federacije CGIL, CISL in UIL so na včerajšnji skupščini te predloge obrazložili, nakar se je vnela dokaj živahna razprava, na kateri PO ČETRTKOVEM ODPRTJU RAZSTAVE V TRSTU «SPACALOV PRAZNIK» VČERAJ TUDI V SEŽANI V Kosovelovi knjižnici so tudi predstavili knjigo «Kras, Kosovel, Spacab Tržaški slikar Lojze Spacal, ki se je predvčerajšnjim, v četrtek, po treh letih z večjo razstavo ponovno predstavil tržaškemu občinstvu v galeriji iTorbandena*, je sinoči slavil svoj praznik tudi v Sežani, kjer mu je krajevna kulturna skupnost priredila lep in vsebinsko bogat večer. Vtem ko so si posamezniki ogledovali njegovo grafiko v *Mali galeriji*, so se v Kosovelovi sobi v krajevni šoli zbrali številni Sežan-čani na večer Lojzeta Spacala ob predstavitvi knjige «Kras, Kosovel, Spacab. Kot je znano sta lepo publikacijo izdali Založništvo tržaškega tiska ter celovška založba Drava. Seveda je bil osrednja • o-sebnost večera Lojze Spacal, ki ga je številnemu občinstvu najprej predstavil zastopnik kulturne skupnosti, nakar je o njem in o njegovi umetniški dejavnosti, pred-]' pozitive z vseh koncev sveta, °,3 >, Peruja do Mehike in še od drugod-Tokrat je prisotne presenetila pf*®' ^ vsem z raznolikostjo in lepoto n®' ravnih barv, ki se od zelene pletajo skozi vso mavrično palet0 do najbolj mrkih in temnih. Potovanje se je začelo v Ria ^ Janeiru ter se nadaljevalo v brO' zilskem obmorskem mestu Recl' ten i še v Belemu ter Manausu • povratkom- v glavno mesto države’ Brasilb. Predavateljica nam le Jutri gostuje v Trstu avstrijski polifonski zbor Jutri bo gostoval v Trstu mešani zbor Singkreir, Praetorius iz Frauenberga blizu Gradca. Zbor bo imel dva koncerta, prvega v nedeljo zjutraj ob 10.30 v cerkvi S. Maria Maggiore, drugega pa ob 20. uri v stolnici Sv. Justa. V OKVIRU GLASBENE MATICE Prvo preduvanje o stari glasbi «11111! Prof. Roberto Gini Jutri, v nedeljo, ob 10.30 bo v dvorani Glasbene matice v Ul. R. Manna na vrsti prvo predavanje iz cikla tStara glasba*. O violi da gamba bo v italijanščini predaval prof. Roberto Gini. Roberto Gini, rojen v Milanu leta 1958, je dokončal študij viole da gamba v Scholi Cantorum Basilen-sis; njegov profesor je bil znani Jordi Savall. Študiral je tudi baročni violončelo s Harnoncourtom. Kot član ansambla Hesperion je že prepotoval vso Evropo, snemal je pa za trvdke EMI, Telefunken in A-strče. Poučuje baročni violončelo na milanski Civica Scuola di Musiča. USPESNA AKCIJA LETEČEGA ODDELKA TRŽAŠKE KVESTURE Razpečevalca mamil za rešetkami 24-letna mladeniča sta preprodajala heroin Namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa je včeraj izdal zaporni nalog za dva tržaška raz pečevalca mamil. 24-letni Marino Picco iz Ul. Orsera 26 in 24-letni Roberto Di Lernia iz Ul. Rittma-yer 12 sta bila že dalj časa na očeh policiji, ki je sumila, da pridno razdajata heroin tržaškim zasvojencem, Agenti letečega oddelka kvesture so opravili vrsto preiskav globoko v krogih tržaških uživalcev mamil. Marešalo Scozzai, ki je preiskavo vodil, je ugotovil, da sta Picco in Di Lernia prodajala heroin po 50.000 lir dozo. Ena doza pa je težka 200 miligramov. Marešalo Scozzai je proti njima zbral celo vrsto dokazov, kot priče pa je navedel tudi nekatere uživalce mamil, ki so imeli z obema razpečevalcema pogoste stike. Agenti so v trenutku aretacije Marina Pleča in Roberta Di Lernie zaplenili tudi milijon lir, to je vsoto, ki sta jo razpečevalca nagrabila pri preprodaji. Okoliščine aretacije same nam je opisal marešalo Scozzai: «Picca in Di Lernio smo aretirali pred štirimi dnevi, je dejal policist. Ko smo ju zasačili, se nista upirala, temveč sta si mirno pustila natakniti lisice. Marina Picca smo aretirali na nje- govem domu okrog 10.30; Roberta Di Lernio pa kar sredi Istrske ulice, kmalu potem. Di Lernia je imel pri sebi eno samo dozo, ki pa smo jo iskali polne štiri ure. ker jo je imel zelo spretno skrito. Naša preiskava teče zdaj laprej, kajti krog, kateremu sta pripadala aretiranca je samo delno okrnjen, ni pa razbit. Menimo, da bo v naslednjih dneh prišlo še do kakšnega novega odkritja.* Svetoivanski rajonski svet se bo sestal 16. t.m. ob 19.30. Na dnevnem redu načrt o ljudskih in cenenih stanovanjskih gradnjah (PEEP) pa je prišla do izraza zahteva de- j lavcev, da najdejo zaposlitev v 0" I kviru tržaške pokrajine, kot so svoj t čas zagotovili dežela, krajevni Par' . lamentarci in Zveza industrijcev. Delavci so vsekakor zahtevali nov | sestanek na prefekturi s člani delegacije, ki je že večkrat v prete- t klosti odšla v Rim zaradi zadeve SIRT-Vetrobel. V zvezi z vprašanjem zaposlitve delavcev bivše steklarne je izd"0 tiskovno noto tudi Združenje indo-strijcev, ki obžaluje, da so nastal* zamude z iskanjem nove zaposlitve tudi zaradi tega, ker ni bilo dovolj diskretnosti oknog pogovorov, H so v teku. Vsekakor Zveza industrij-cev potrjuje, da je — vsaj na P?' pirju — na razpolago 251 delovni mest v zasebnih, predvsem mah" podjetjih, in da se je treba lob® preučevanja vprašanja združljiv®-sti sposobnosti odpuščenih delavcev in potreb zainteresiranih podjetij- Na sliki: delavci pred bivšo steklarno, na kateri so razobesili stavo na pol drrga v znamenje »žalovanja* zaradi žalostnega konca e Ul L/ J UM U*UJtyil. v , nem pa nam še enkrat potrdilo, je bilo to sploh potrebno, . stajajo še drugi svetovi, drugo 10 šljenja in drugi ljudje, ki j«1 “ vredno spoznati. D. J- Danes v Miljah odprtje družinske posvetovalnice V Miljah bo danes popoldne ® 15.30 uradno odprtje družinske P“j svetovalnice, ki deluje že neTj časa v Ul. Battisti 14. Ob tej F! liki je upravni odbor posvetoval® UM J C upi Cl vtu uuuui puo v • . ce izdal letak v italijanščini in ** . venščini, s katerim želi seznan javnost z delovanjem in cilji tet centra. Posvetovalnica — beremo v le- U . 'K taku — je odprta ob ponedeljki od 17. do 20. ure, ob sredah ., do 18. in ob četrtkih od 9. do„ ure. Osebje, ki ga sestavljajo t1"* kolog, babica, socialna asistentka _ psiholog, je na razpolago za reš'e* nje vprašanj, ko' so kontracepcij ' sterilnost, skladno spolno življenj nosečnost, splav, spolna vzgoja, in^J nazadnje tudi preprečitev raJ^L,r obolenj (pap-test). Upravni od®? vabi vse, naj zahajajo v posvetov ,j nico in naj se tam pogovorijo tu o tem, kako 1 lahko nova posV® valnica v Miljah kar najbolj zala zahtevam prebivalstva in de* vala čim holje. Razstave V galeriji Torbandena razsi Lojze Spacal. tavlj* V prodajni galeriji kraške unF* ne obrti Bor v Nabrežini je Vjj prta razstava barvnih fotogrS,j Janka Furlana. Razstava bo odpr do jutri, 13. aprila. ao jutri, id. aprila. jg' V spomin na Marina Kralja rujeta Marija in Rudolf Kalc W-lir za Skupnost družina Opčin® ^ V spomin na Marina Kralja , rujeta Evgen in Adrijan Kal® družinama 10.000 lir za Dijaško tico ter 10.000 lir za Skupnost ” žina Opčine. . V spomin na Marka Kocjaf® . Cancianija daruje Tatjana Pan.)6* Godina 10.000 lir za Dijaško V spomin na dragega Avr® . i il/n-iiAn rlnmnnln Dniorinn Ifl ' . Lukežiča darujeta Dragica miro Blaževič 20.000 lir za matico. Namesto cvetja na grob Kralja darujejo Lucija, Pina Seraf 20.000 lir za SPD Tabor-,, Namesto cvetja na grob Kralja darujeta Pavla in Živa den 15.000 lir za SPD Tabor. Ob hudi izgubi drage mater* k, nilr Turku in družin* rckamo Danilu čuteno sožalje. lSu Slovensko stalno gledal**^ v Trstu GORIŠKI DNEVNIK Gledališča Rossetti Rim4068 ob 20.3C bo gledališče iz pma • Predstavilo Goldonijevo delo anljača*. Režija Luigi Squarzim. nea »prost*. Zadnja predstava. * * * Od srede, 16. aprila, bo Stalno gle-r~,sc? Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola pasoii «Calderon». Režija Giorgio bonma'Jr^er' ^adn'a Pre^stava v a-AVDITORIJ pregled predstav 1980. lišlJaneS, ob 16- in ob 20-30 bo gleda-iw^.,^tlsatnbel «Cooperativa Teatro «Nnej>. uPr*7-°ril Pirandellovo delo p , sa come* v režij' Giulia DrtJud13' bo zadnja predstava {jk®jjda. Rezervacije pri osrednji Verdi R.anes, ob 20. uri bo primiera Bogovega «Kneza Igorja*. D-n a Oskar Danon, scene in kostume ^ Pripravil Willy Orlandi, režija Sabliča ter koreografije Di-““feja Parliča. - Red A/C. Kino C»rt!'a Underground 18.00—20.00--•MO «Le confessioni di un fuma-AliJi? o’°Ppio». Vincent Priče, aoaran 17.00 «Brood». Barvni Prepovedan mladini pod !8. ^ale 15.30-22.00 «La časa degli rnbjs,_ Barvni film. Prepovedan Ah., mi pod 14- letom. j ,?® 17.00 — 22.00 «L’uomo venuto jGp ®iPossibile». Malcom Mc Dowell, Fj 'l4 IVamer. Barvni film. rin 16-30—22.00 «La cittž delle v,ane*-. Režija F. Fellini, igra M. astroianni. Prepovedan mladini ,14- letom. »eeisior 16.30 «Kramer contro Kra-D- Hoffman. M. Streep. ro‘aciel° 16 00 «La spada nella ccia*. Disneveva barvna ri-j.sanka. Mi“lce 17.00 «Star trek*. Barvni film film* 1^.00 «Tess». N. Kinski. Barvni 23 Vsako«ar. cu„- matico 15.30—22.00 «Le pomo-Boette*. Barvni film. Prepovedan C** P«i 18. letom, p 0o 16.30 »Tesoro mio*. J. Dorelli, ' Salerno, S. Milo. Barvni film ModeV^k°gar' "lerno m. o Aurora' 16.00 «Piedone d'Egitto». ®ud Spencer. Barvni film. 16.00 »Cafe Express». Nino CathHifredi- Rarvni film g °1 16 30 «Riavanti marshl*. Vi„n^vn* film za vsakogar. ... d” Veneto 16.00 «Alien». Barvni Volk ™ Ysakogar. fill '™l'je) 16.00 «Hair». Barvni za vsakogar. PD KRAŠKI DOM Repcntabor 2?P®ja danes, 12. aprila, ob •30 v domu Albina Bubniča v Pau recital STANETA RAZTRESENA 1 ,-aT; NaS1 pesniki JT?.™’: o NAŠI ZGODOVINI obdeluje domači pevski zbor 6reVko Kumar. Vabljeni GLASBENA MATICA TRST za staro glasbo m °ddelek 5o/iU*r?’ V3- aprila, ob 10.30 v Glasbene matice v Trstu doe^®dava' 0 viol' da gamba Roberto gini Vstop prost! GLASBENA MATICA Trsi O ee^11®, 79 80 9. abonmajski Kon-2q.’ V torek, 15. aprila, ob nega d dvorani Kuitur’ AKADEMSKI pevski zbor tone TOMŠIČ D; iz Ljubljane Pf^ent: JOŽE FORST od g ala vstopnic v pisarni GM WČett° M- ure ter uro pred Šajni L?m koncerta pri bla-Kulturnega doma. (3 estitke Pfa^M.AN s Proseka je včeraj Vedno fa! r°istni dan. Da bi bil še 0 PHdcn in ubogljiv, mu Pr late|i' SPDT Tabor - Opčine ŠD Mladina - Križ prirejata jutri, 13. aprila, ob 16.30 VESELI POPOLDAN Gostuje skupina ŠD Mladina z bogatim programom plesov. Nastopili bodo tudi najmlajši folkloristi SPD Tabor. PD Slavko Škamperle vabi vse člane in simpatizerje na OBNOVITVENI OBČNI ZBOR ki bo v torek, 15. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih na stadionu 1. maj. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 6. predavanje: SLOVENSKO VPRAŠANJE V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918) IN NASTANEK DRŽAVE SHS Predavanje bo v sredo, 16. aprila 1980, ob 18.30, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo dr. JANKO PLETERSKI w SLOVENSKO STALNO ^ 'GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Synge John M. VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih — danes. 12. aprila, ob 20.30 izven abonmaja — jutri, 13. aprila, ob 16. uri ABONMA RED G — druga nedelja po premieri (namesto . že napovedane predstave, ki je v ponedeljek, 7. aprila odpadla). __A__ GOSTOVANJE GLEDALIŠČA «KOMEDIJA» IZ ZAGREBA IVO TIJARDOVIČ SPLITSKI AKVAREL opereta v treh dejanjih v sredo, 16. aprila, ob 20.30 v četrtek, 17. aprila, ob 17. uri 'V ^tek^l8"^rila,u'W'20:30 y nedeljo, 20:v aprila," S 16. uri 'Zagrebško! felertilatišče «Komedi-ja» bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu samo s štirimi predstavami operete »Splitski akvarel*, in sicer od srede, 16. t.m., do nedelje, 20. t.m., Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI (s predložitvijo abonmajske izkaznice) pri blagajni Kulturnega doma do vključno ponedeljka, 14. t.m., med 10. in 14. uro (razen nedelje). Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed štirih predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od torka, 15. t.m., dalje od 10. do 14. ure Gospodarsko društvo Kontovel sklicuje 80. REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto, 19. aprila 1980, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih irostorih z navadnim dnevnim redom. Vabljehi vsi člani. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu sklicuje izredni in redni občni zbor danes, 12. aprila 1980. ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabimo člane in prijatelje Včeraj - danes Dane . Be*. sobota, 12. aprila Sc* LAZAR •»•47 ^Vziae ob 6.24 in zatone ob ,-eina dneva 13.23 — Lu-Jni 3.08 in zatone ob 16.26. lr*. nedelja, 13. aprila K IDA ^,2 lvjWal: na j višja temperatura u 18 ,ln.Je' aajnižja 7,3 stopinje, ,D2l.fi Pri 14 stopinj, zračni tlak S ^ ab ustaljen, veter 7 km na ’ aeLro?;ah<)b»ik, vlaSa 58-odstot-SSo t ob'ačno, morje rahlo ražnje, • temperatura morja 10,7 sto- H0t) ROjSTVA IN SMRTI j*. toj.H SO SE: Marco Andreat-r>fens n a Fiusco, Alessia Cuttin, **> MarinT1 Mattia Čampo DalTOr- > Su,7'eaa D'Ascoli- ^Uto, 7() |^:. 561etni Federico Fer- Armando Rossi, 74 Fonda por. Sancin, LViVinlette Honda por. Sancin NGari;letro Cudri, 81-letni Gugliel r^VTj,-Us'67-letna Maria Zulia por. S |f»' ®41etna Pavlina štrukelj ^mančič, 75-letna Antonia Giovanr.ini vd. Cini, 71-letna Emilia Podrecca vd. Sirotich, 72-letni Giuseppe Comar. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od R. do 20. 'ire tel 68441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 22B-124; Bazovica-tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel 213-137; Milje: tel. 271-124. Koncerti Za tržaško koncertno društvo bo v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert pianista IValterja Kliena. V Avditoriju v Ul. Torbandena bo jutri, 13. aprila, ob 11. uri glasbeno srečanje. Dela Mozarta in Straussa bo izvajal pihalni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Ser gia Siccardija. Razna obvestila Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje sejo odbora v torek, 15. aprila, ob 15.30. Zaželena polnoštevilna udeležba. Uprava občine Dolina vabi vinogradnike dolinske občine, ki bi radi razstavljali na 24. razstav5 domačih vin v Dolini 4., 5. in 6. maja tega leta, naj prinesejo svoje vzorce na županstvo, soba 41 - v uradnih urah do vključno 14. aprila tega leta. Izleti športno društvo Mladina organizira jutri, 13. aprila, izlet v Ravascletto-ZonCOtaft. Odhod ob 6 30 izpred spomenika/v Križu. Prijave pri Stojanu, tel. 220-423. To bo zadnji izlet v tej zimski sezoni. Mali oglasi telefon 1040) 7946 72 FRANCOSKA motorna jadrnica iz plastike tipa: »Jaka*, dolga 5,20 m, široka 2 m, dvoležiščna, s pogonskim motorjem Evenrude 4 HP, je na prodaj pri Šušteršiču, Prečnik 13 PARFUMERIJA 2 P išče blagajničarko in prodajalko. Predstaviti se v delovnem umiku v Trstu, Ul. Settefontane 41. ZA TRI ali največ štiri leta iščemo eno ali dvosobno stanovanje s kuhinjo, po možnosti opremljeno. Telefonirajte na štev. 60261. SONČNO ogrevanje sanitarne vode nudi podjetje Bogdan Butkovič v Sovodnjah - tel. 0481/882123. SENO kupimo ali zamenjamo za hlevski gnoj. Telefonirati ob večernih urah na tel. št. 200-463. OSMICO je odprl Olenič v Padričah. Toči pinot in pristno črno '-raško vino. KUPIM Fiat 127 v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na telefonsko številko 742-071. SPECIALIZIRAN vodovodni inštalater popravlja vse vodovodne in plinske napeljave. Telefon 911-119 ali 745-547. UGODNO prodam skoraj nov popolnoma opremljen 3-metrski pla stični motorni čoln z motorjem 4 KS. Naslov pri upravi Primorskega dnevnika v Gorici. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. Toči pristno belo in črno Kapljico. OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. . iSMs DANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA DANKA S P. A. TROT - ULICA F FIL2MO * S 64-ArtB SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 11. 4. 1980 Ameriški dolar 860,- Funt šterling 1900.- Irski funt šterling 1.730,- Švicarski frank 488.— Francoski frank 198.— Belgijski frank 28,- Nemška marka 461.— Avstrijski šiling 64,- Kanadski dolar 720,- Holandski florint 421.— Danska krona 148,- Švedska kron- 197.- Norveška krona 170.— Drahma 18.- Mali dinar 36,75 Veliki dinar 36,75 ZARADI VEC RAZSTAVLJAVCEV Zaprt del Ulice della Barca v dneh blagovnega sejma Espomego Tudi v tej ulici bodo postavljene stojnice • Letos sodelujejo prvič Izraelci s svojim turističnim paviljonom vseh tujih valut Zanimanje za letošnji mednarodni blagovni sejem Espomego raste tako, da bomo imeli več razstavljavcev šot v prejšnjih letih. Poleg drugih že tradicionalnih razstavljavcev so svoj prihod napovedala tudi nekatera podjetja reške regije. Potrjena je tudi udeležba Izraela, ki bo prisoten s svojim turističnim paviljonom. Tako bo še ena država sodelovala na tem goriškem sejmu. Da je razstavljavcev več kot v prejšnjih letih, gre najbrž tudi zasluga novi upravi sejma, ki je prejšnjim že ustaljenim sodelavcem dodala še nekaj drugih. Ker so potrebe po razstavnem prostoru večje kot lani, bodo ves čas sejma zaprli za vsak avtomobilski promet del Ulice della Barca pred sejmiščem, kajti tam bodo postavili stojnice razstavljavcev. Kam s parkiranjem avtomobilov? Prireditelj upa, da bodo lahko uporabili v (a namen dvorišče tovarniškega kompleksa nekdanje tovarne likerjev Ciemme, ki se je preselila v industrijsko cono. V tem tovarniškem poslopju naj bi uredili tudi nekaj pavilijonov oziroma prodajnih stojnic. Do odprtja sejma bo najbrž nared tudi konferenčna dvorana v tretjem paviljonu. Doslej so tam že imeli nekatere simpozije, vendarle niso bile naprave dokončno urejene. V prihodnjih letih pa bodo lahko zgradili še nadaljnje paviljone na prostorih, kjer je sera j tovarna Brunn-schweiler, ki se bo izselila, potem ko bo novo poslopje zgrajeno, v industrijsko cono med Štandrežem in Sovodnjami. Sejem Espomego bodo torej odprli 24. aprila, trajal bo do 4. maja. Ob praznikih in predprazničnih dneh bo sejmišče odprto od 10. do 23.30, ob delavnikih pa samo od 16. do 23.30. Ker je v tem razdobju precej praznikov (25. april, 1. maj in dve nedelji), bo sejmišče odprto samo popoldne le tri dni. V sejemskih dneh bodo na razstavnem prostoru imeli na sporedu nekaj kulturnih prireditev. Ob jugoslovanskem dnevu razprava o prevoznih težavah Kakor smo poročali v včerajšnji številki, so se v prostorih trgovinske zbornice sestali predstavniki go-riških avtoprevoznikov in špediterjev s predstavniki slovenske gospodarske zbornico,, ida bi se seznanili s težavatnLi.ki, nastajajo pri jugoslovanskih, špediterjih zaradi valutnega plačevanja italijanskih prevoznikov. Ob tej priložnosti je predsednik odbora za gospodarsko sodelovanje na obmejnem področju Beznik zagotovil svojim sogovornikom, da bodo prvi odgovor sporočili že na letošnjem blagovnem sejmu ESPOMEGO v Gorici, in sicer ob jugoslovanskem dnevu, ki bo na sporedu 28. aprila. Jutri dopoldni pohod prijateljstva (iorica-Nova Gorica Jutrišnji pphod prijateljstva po ulicah Gorice in Nove Gorice se bo pričel na Travniku ob 9.30. Proga bo potekala po Ulici Oberdan, Verdijevem korzu in Korzu Italia, ulicah 24. maja, Cappuccini, Rabatta, Alviano, Kugy, Giustiniani, Rafut, Corsica, sv. Gabrijela, čezmejni prehod na Erjavčevo cesto zatem po Kidričevi, Vojkovi in cesti 9. korpusa na mejni prehod Solkan, odtod po ulicah Montesanto, Mighetti, Or-zomi in Don Bosco na sedež TGS v zavod San Luigi. Ob zaključku bodo vsi udeleženci dobili spominsko kolajno. V OKVIRU PLODNEGA SODELOVANJA Obisk naših kulturnikov v dveh krajih Koroške Ženski zbor «Oton Zupančič* iz Standreža bo jutri imel koncert v Šentilju pri Skofijcah in v ponedeljek v Gelov-cu, kjer odpro fotografsko razstavo «Kamen na kamnu* Sodelovanje med našimi in koroškimi kulturniki dobiva iz leta v leto obsežnejše in konkretnejše oblike. Večkrat so bili v naših kulturnih domovih v gosteh razne koroške kulturne skupine, primorski zbori, folklorne skupine in dramske družine so velikokrat šle na Koroško. V spominu starejše generacije so ziljski folkloristi, ki so v letih takoj po osvoboditvi sodelovali na sovodenj-skih ljudskih taborih. V okviru tega sodelovanja, za katero skrbi pri nas tudi Slovenska prosvetna zveza, bo jutri odpotoval na Koroško ženski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič* iz štandre-ža. Zbor vrača obisk, ki so ga v Štandrežu imele za letošnjo Prešernovo proslavo pevke Obirskega ženskega okteta, štandreški zbor bo jutri nastopil v Šentilju pri Škofij-cah, zatem si bodo naše pevke ogledale Koroško v spremstvu zastopni- kov tamkajšnje Slovenske prosvetne zveze. Na koncertu v Šentilju pri škofijcah bo naše pevke pozdravil Obirski ženski oktet. štandreške pevke ostanejo na Koroškem tudi v ponedeljek, ko bodo zapele nekaj pesmi v Auli Slovenici v Celovcu, kjer bo v popoldanskih urah otvoritev razstave «Kamen na kamnu*. Razstava je bila v goriškem avditoriju lani oktobra in je žela veliko uspeha. V Celovcu bo odprta dva tedna. Tudi za to razstavo je poskrbela SPZ v sodelovanju s koroškimi kulturnimi dejavniki. • Jutri zjutraj bo v kongresni palači v Gradežu organizacijska konferenca deželnega odseka vsedržavnega združenja obrtnikov. Na dnevnem redu so glavna vprašanja, ki bremenijo to kategorijo neodvisnih delavcev. ■iiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiMiiiiiuiiuiiiiiiiiiu ZARADI KRŠENJA VALUTNIH PREDPISOV Hotelir Levstik obsojen pogojno: 18 mesecev in globa 118.000.000 lir Sodišče ga je spoznalo krivega tudi kaznivega dejanja spodbujanja h korupciji Z obsodbo na 18 mesecev in 20 dni zapora ter na plačilo globe v znesku skoraj 119 milijonov lir se je včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem zaključila obravnava proti rimskemu hotelirju 54-letnemu Vinku Levstiku, ki se je začela pred tednom dni, a jo je takrat sodišče odložilo, ker si je hotelo priskrbeti dodatno gradivo. Sodni organi so medtem res preverili ob-toženčeve bančne operacije v zadnjih treh mesecih pri dveh rimskih kreditnih zavodih. V marcu, to je v obdobju, ko naj bi obtoženec od hotelskih gostov in drugih priložnostnih turistov odkupil valuto, ki jo je ob aretaciji 26. marca letos, zasegla finančna straža, je bilo opravljenih za okrog 66 milijonov lir dvigov pri rimski hranilnici in pri zavodu Santo spirito. Vsekakor premalo v odnosu na u-gotovljeno vrednost valute, krije-je bilo, preračunano na osnovi tečaja 26. marca latos!- skoraj- ,74-milijonov ter1 za okrog 11 milijonov v poto valnih čekih. Četudi bi verjeli Levstiku, da je ta denar uporabil izključno za nakup tujih valut v zadnjih 30 dnevih, ostaja nepokritih približno 18 milijonov lir, je dejal javni tožilec Pascoli. Torej je stvar jasna in prav teh 18 milijonov lir predstavlja prekršek, ki se kaznuje z enoletno zaporno kaznijo in globo v višini 37.787.490 lir. Glede spodbujanja h korupciji je bilo obto-ženčevo obnašanje precej dvomljivo. Lahko bi ga razumeli tako ali drugače, je dejal javni tožilec Pascoli ter predlagal, da bi sodišče glede tega kaznivega dejanja obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Levstikov branilec odvetnik Branko Agneletto je skušal dokazati da posest potovalnih čekov ne predstavlja kršitve valutnega zakona, razliko med zneskom dvigov v o-menjenih dveh rimskih zavodih, in protivrednostjo zasežene valute, pa je opravičeval z razliko tečaja pri obračunavanju. Glede spodbujanja h korupciji pa je dejal, da je obtožnica brez vsakršne podlage, saj bi obtoženec, kolikor bi to res nameraval storiti, prav gotovo poskusil podkupiti financarja z drugačnimi, bolj neposrednimi in uspešnejšimi sredstvi.: Pravzaprav nima sodišče oprijemljivih obremenilnih dokazov, na podlagi katerih bi Levstika lahko obsodilo, razen morda zaradi posesti manjšega zneska tuje valute, ki naj bi jo odkupil februarja in januarja letos (vsega za dva do tri milijone lir) in torej izven roka, ki ga navaja zakon. Agneletto je besedo predal odvetniku Eniu Pascoliju, ki se je za- ■iiiiiiiiiiiimiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHKiiiHiviiiuiMimiiiitiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii VČERAJ ZJUTRAJ KMALU PO 9. URI V Gradišču roparji pretepli urarja pobegnili s skromnim plenom Vrednost naropanega blaga znaša pet milijonov lir ■ Banditi zvezali trgovčevo ženo in neko klientko • Ali so res zbežali z avtom, ki so ga karabinjerji našli popoldne na avtocesti? manovo zapuščen volkswagen z registracijo BO 75893. Ne vedo še, ali je to avto, s katerim se je trojica umaknila iz Gradišča. ■R •••. • >■• Eotofita dveh od treh včerajšnjih lopovov Dva starejša trgovca v Gradišču ob Soči in njihova klientka so včeraj zjutraj doživeli svoj »trenutek groze*, ko so trije oboroženi roparji prišli v urarno, jih zvezali ter zaprli v skladišče ter lastnika trgovine tudi pretepli. Kmalu po deveti uri je mlad človek, stat' nekhj več kot dvajset let vstopil v urarno Sorvson v Ulioi Ciotti 13 v Gradišču in trgovki, 57-letni Nives Son-son, ki je prav takrat odprla trgovino, dejal, da želi kupiti zlato zapestnico, takšno kot jo darujejo o-trokom ob krstu. Trgovka je odprla železno blagajno, iz nje vzela platneni ovoj, v katerem je bilo več zapestnic in blagajno previdno spet zaklenila ter nekam skrila ključ. Ko se je obrnila do klienta, je zaprepadena ugotovila, da ji je mladenič grozil s pištolo. Takrat sta v trgovino vstopila še dva druga fanta in ena klientka, Michelin Maria por. Furlan iz bližnje Fare. Trije mladeniči so zahtevali ključe blagajne, Sonsonova je dejala, da jim ga ne izroči, zato so roparji zvezali obe ženski in ju zaprli v skladišče. Tedaj je vstopil tudi lastnik trgovine, 67-letni Marino Sonson in ker ni hotel dati ključa blagajne, so ga neznanci udarili po glavi s pištolo in tudi njega zvezali. Vzeli so kar jim je prišlo pod roko, nekaj že omenjenih zlatih zapestnic, nekaj stvari iz izložbe, 16 tisoč lir iz predalčka, vse skupaj v vrednosti približno petih milijonov lir. Trije neznanci so odšli iz trgovine in jo zaklenili. Urarjev sosed, trgovec Toso in neki mestni stražnik, ki sta hotela v trgovino, sta skozi steklena vrata videla, da je v trgovini nered, poklicala sta ključavničarja in prišla v trgovino, kjer sta našla zvezani ženski in u-rarja. Takoj so obvestili karabinjerje, ki so kmalu postavili precej blokov na cestah v deželi, kajti nekdo se je spomnil, da je okrog 9. ure videl sumljivo kretanje avtomobila z bolonjsko registracijo. Ženski sta karabinjerjem povedali, kakšne so bile poteze obraza in kako so bili oblečeni trije mladeniči, oziroma zelo podroben je bil opis dveh od trojice. Kmalu popoldne je policija našla na avtocesti med Vilešem in Pal- Drevi koncert Antona Dermote Drevi ob 21. uri bodo priredili v goriškem avditoriju koncert udeležencev mednarodneg. seminarja o petju, ki ga v teh dneh prirejajo v prostorih RAI v Trstu. Ta seminar vodi znani slovenski tenorist Anton Dermota, solist dunajske o-pere ter najboljši poustvarjalec Mozartovih, Schubertovih in Schuma-novih skladb. Skupno z Dermoto je tečaj vodila tudi njegova soproga Hilda. Na današnjem koncertu bodo podelili diplome udeležencem seminarja. Drevi v «11 Torchio» odprtje razstave Vladimira Klanjščka Vladimir Klanjšček, naš števč-rjanski rojak, se že dolgo vrsto let i.kvarja, in to z uspehom, s slikarstvom. V Gorici je že večkrat razstavljal, največkrat v mali galeriji II Torchio v Mamelijevi ulici in tja se vrača sedaj z razstavo, ki jo bodo odprli nocoj ob 18.30. Razstava bo odprta do 25. aprila. Doslej je razstavljal tudi v Novi Gorici, Trstu, Doberdobu, Sežani, Ljubljani in Čedadu. Ustanova za zaščito živali ENPA opozarja na razpravo po drugem radijskem kanalu, ki bo 14. aprila ob 11.45, o poskusih, ki jih v raziskovalne namene vršijo na živalih. Govoril bo podpredsednik vsedržavne zveze proti uporabi živali v takšne namene. Dijaki klasične gimnazije-Iiceja «Primož Trubar* v Gorici priredijo danes zvečer SPOMLADANSKI PLES v prostorih Doma Andreja Budala v štandrežu. Vabljena mladina. MLADINSKI CENTER in ŠZ DOM priredita v torek, 15. t.m., ob 20.30 v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ul. 84) srečanje z jugoslovansko smučarsko reprezentanco (B. Križaj, 3. Strel, T. Vogrinc, J. Franko in drugi) Vabljeni! vzel, da bi sodišče pri odmeri kazni vsekakor upoštevalo olajševalne okoliščine. Pascoli ni pozabil opozoriti niti na obtoženčevo vzorno in neoporečno vedenje, na »političnega begunca, ki se je z delom in prizadevnostjo uspel uveljaviti na gospodarskem področju*. Tudi Pasčoli je skušal dokazati, da posest potovalnih čekov ne predstavlja kršitve valutnega zakona, toliko bolj, ' ker so bili čeki brez datuma. Predlagal je, naj bi sodišče v najslabšem primeru obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. ' „ ’ Sodišče je. bilo očitno drugačne-, ga mnenja in je, po skoraj eijour-. nem posvetu, Levstika spoznalo za j krivega ter ga obsodilo zaradi kršitve Valutnega zakona na osem mpKflMfa TcpfMj!,,)tf\ifflnho V višini i 2d dfcS3K030®fflSwu*azen v višini 80 lisdč lir. Odredite je njegovo izpustitev, kolikor ni obsojen zaradi drugih dejanj. Poravnati bo moral tudi sodne stroške. Zaporna kazen je pogojna. Pričakovati je, da bo obtoženec vložil priziv in da bo o dolarjih, markah, šilingih in frankih ter drugih valutah čez nekaj mesecev ponovno govor na drugostopenjskem sodišču. Obsodba, pa čeprav pogojna (ki pa vsekakor implicira krivdo) »com-mendatorja* I^vstika, ne potrebuje komentarja, komentar pa je potreben k zavzemanju odvetnika Pascolija za obtoženega Levstika kot »političnega begunca*. Odvetnik Pascoli je namreč najvidnejši goriški predstavnik MSI, to je tiste neofašistične stranke, ki je po goriških ulicah nalepila tako ogaben letak v zvezi s Titovo boleznijo, kakršnega zmore le stranka, ki je docela zavrgla pravila o normalnem in omikanem vedenju in sožitju med narodi in državami. Je potem čudno, če je Levstikovo »politično begunstvo* bil e-den glavnih odvetnikovih «adutov» za dokazovanje njegove nedolžnosti? DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maggio, tel. 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORIC) Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 2879. Razstave Prihodnji teden bodo v galeriji »La Bottega* v Ul. Nizza v Gorici priredili posmrtno razstavo del slikarke Marie Kandus, ki se je rodila v Pulju, po vojni pa je poučevala risanje v Benetkah. Njen umetniški talent ji je omogočil, da je predstavila Benetke, zlasti njihove barve, v številnih slikah. Otvoritev razstave bo v četrtek ob 18.30. Razna obvestila Ljubitelji vaterpola bodo lahko danes popoldne, ob 17.30, prisostvovali v občinskem plavalnem bazenu na Rojcah, tekmi med ekipama Gori-zia nuoto iz Gorice in Triglav iz Kranja. Tekma sodi v turnir prijateljstva za mladince in je prva v povratnem kolu. Na pobudo krščanske skupine v naselju Cv. Ane bo jutri ob 10.30 na ploščadi Ulice Salvemini spregovoril tudi zastopnik vlade Nikarague pater Bernardino Formiconi. V Gorico pride v okviru akcije v podporo tamkajšnjemu prebivalstvu. Koncerti Na pobudo goriškega krožka ARCI bo jutri ob 20.30 v goriškem avditoriju koncert kantavtorja Paola Con-teja. Po poklicu je Conte odvetnik, več let je pisal tekste za znane italijanske pevce (Lauzi, Jannacci, Dalla, Celentano), v zadnjem času pa sam podaja svoje tekste. Kino Gorica VERDI 17.J5--32.00 «Qualcuno vote sul nido.del cuculo*. J. Nicholson in L. Fleghter. Prepovedan mladini p$?i(^. letom. CORSO 17.30-22.00 «U ladrone*. E. Montesano in E. Fenech. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 »Hard love -le porno adolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 18.00 - 22.00 »La ter-razza*. PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Chiaro di donna*. J\ova Gorica in okoiicu SOČA 18.00—20.00 »Avtopralnica*, a-meriški film. 22.00 «Romantika v postelji*, danski film. SVOBODA 19.30 »Zadnji karate u-dare* *, hong.vonški film. DESKLE 19.30 «Piranha», ameriški film. BERITE REVIJO NI PRVOAPRILSKA ŠALA - JE RES ! ! ! PREVERITE NAŠE CENE! V najmanjši trgovini na svetu ELIO «IN» MODE GORICA - Ulica Formica, 28 boste brez dvoma našli to, kar iščete in kar se vam izplača NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V APRILU 1980 podložene jopice iz gabardina 5.900 lir ženska lanena krila s pasom 4.500 lir kavbojke SUPER RIFLE 11.900 Ur otroške majice s ZIP 2.500 lir otroške platnene kavbojke (že oprane) 4.500 lir ženska krila iz gabardina 8.000 li- spomladanska ženska krila 8.000 lir ženska oblačila bouclč 8.000 lir moške in ženske kavbojke (že oprane) 8.900 lir moške in ženske majice 4.000 lir žametne biače z naramnicami 9.900 Ur mladeniške srajce 4.900 lir moške srajce z žepkom 3.500 Ur Dinar menjujemo po 40 Ur. VSEM KUPCEM POKLANJAMO SPONKO ZA KLJUČE _ V TEH DNEH V DVORANI UNION V MARIBORU TRIDESET PEVSKIH ZBOROV NA TEKMOVANJU NAŠA PESEM Med tekmovalci nastopa že četrtič proseško - kontovelski zbor «Vasilij Mirk» MARIBOR — Od včerajšnjega dne do jutri se v dvorani Union v Mariboru vrsti na odru 30 pevskih zborov Slovenije na tradicionalnem tekmovanju «Naša pesem«, ki bo letos že šestič po vrsti. Tekmovanja se udeležuje tudi zamejski zbor «Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela. Tekmovanje predvideva, da mora vsak zbor poleg obvezne skladbe zapeti še dve pesmi po lastni izbiri. Kot smo že omenili, v Mariboru skupno nastopa 30 zborov. Včeraj so bili na vrsti mešani zbor «1-van Kaučič« — Ljutomer, moški zbor Zdravilišča — Rogaška Slatina, ženski zbor PD «Alojz Arnuš« — Rogoznica, Primorski akademski zbor «Vinko Vodopivec« — Ljubljana, mešani zbor «Gorenje» — Velenje, moški zbor «Partizan» — Maribor, Akademski komorni zbor — Kranj, moški zbor «Vres» — Prevalje. Danes, 12. t.m., bo ob 16. uri nastopil moški zbor «Elektroele-ment« — Izlake, moški zbor Medvode, moški KUD «Pošta» — Maribor, ženski zbor Jesenice, moški zbor Vrtojba, moški zbor ♦Srečko Kosovel« — Ajdovščina, mešani zbor «Obala» — Koper. Vedno danes ob 20. uri so na vrsti moški zbor «Zarja» — Trbovlje, mešani zbor «Emil Adamič« *- Ljubljana, moški zbor «Liko» — Verd, ženski zbor «Jože Herman-ko» — Maribor, moški zbor «Fra > Zgonik« — Branik, mešani zbor «Angel Besednjak« — Maribor, slovensko pevsko društvo ♦Lira« — Kamnik, mešani zbor «Fran-ce Prešeren« — Celje, mešani zbor «Consortium musieum« — Ljubljana. Jutri. 13. t.m., ob 15. uri: moški zbor «Vasilij Mirk« — Prosek - Konto vel, ženski zbor ♦Tolmin«, moški zbor «Fužinar» -• Ravne na Koroškem, moški komorni zbor — Celje, moški zbor ♦Slava Klavora« — Maribor, A-kademski zbor «Boris Kraigher« — Maribor. Iz seznama zborov lahko sklepamo, da bodo ljubitelji petja prišli v Mariboru na svoj račun. ftlllllifiiillllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Prejeli smo Milček KOMELJ: Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika. — Partizanska knjiga. — Lj, 1979 Silvia in Emilijo RUŽIČ: Knjiga za vsak dom 1, 2, 3 knj. — Lj, 1980 Pavle ZIDAR: Roman o Hanibalu. — Obzorja: — Maribor, 1979 Djordje KARADJORDJEVIČ: Resnica o mojem življenju. — DZS. — Lj, 1979 Edini predstavnik iz zamejstva bo torej zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, ki sicer ni novinec tega tekmovanja. Prose-ško - kontovelski pevci so že trikrat sodelovali na tem tekmovanju, in sicer v letih 1972 in 1974 pod vodstvom Ignacija Ote, leta 1978 pod vodstvom Adija Dans-va. Letos pa bo zbor vodil Evgen Prinčič. Zbor bo poleg obvezne skladbe za moški zbor «Zimski počitek« Pavla Šivica, izvajal še skladbo Jaeobusa Gallusa «Ascen-dit Deus« in Simonitijevo «Kličem vas« na besedilo Srečka Kosovela. B. R. V Dubrovniku v juniju o varnosti v Sredozemlju ZAGREB — Organizacijski odbor okrogle mize «Mediteran 80» je predvčerajšnjim potrdil v Zagrebu zamisel in program tega mednarodnega srečanja o sredozemski komponenti evropske varnosti in evropskega sodelovanja. Za predsednika odbora so izvolili Jakša Petriča. Sklicanje tega srečanje je dala nedavno republiška konferenca SZDL Hrvatske ter se obvezala, da bo v sodelovanju z oddelkom za mednarodne odnose pri zvezni konferenci SZDL, z inštitutom za politične vede fakultete političnih znanosti v Zagrebu ter z listom «Mednarodna Lolitika« iz Beograda priredila srečanje samo. Za okroglo mizo «Mediteran 80« se bo zbralo okoli 60 sodelavcev, od katerih jih bo polovica iz tujine, oziroma iz 16 sredozemskih držav. Udeleženci bodo družbenopolitični delavci, znanstveniki in publicisti. Srečanje bo trajalo od 27. do 29. junija, in sicer v Dubrovniku. Prvi dan bodo na srečanju razpravljali o splošnem položaju na Sredozemskem morju v okviru e-vropske in sredozemske varnosti. Posebno pozornost bodo posvetili ukrepom, ki bi utegnili okrepiti varnost na tem delu sveta. Naslednji dan bodo razpravljali o sodelovanju med obalnimi državami, tretji dan pa še o obeh temah. Prospekt Škocjanskih jam TIMA V, DO Hoteti in gostinstvo Sežana, je ob, JMHetflici, .Upice izdala na treh listih formata 21X 14,5 cm orospekt Škocjanskih jam. Barvne fotografije prikazujejo na j več je jamske zna- mitosti. V besediiu, ki je prevedeno v angleščino, francoščino, italijanšči- ffiMiitiiiiHiiuiiiiiiiiMiiiiMHiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiifiiHiaiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiMimiiiimiiiuiiiii NA DRUGEM PROGRAMU ITALIJANSKE TELEVIZIJE Lidija Kozlovič nastopi drevi v Strindbergovi Igri z ognjem Po daljšem presledku so se med televizijskimi programi zopet pojavila tudi dramska dela, oziroma ciklus dramskih del. V njih je glavna pozornost posvečena raz ličnim ženskim figuram in njihovi raznoliki problematiki. Ta dela si sledijo vsako soboto ob 21.35 na programu druge mreže italijanske televizije. Kot prvo smo si lahko pred časom ogledali Ibsenovo dramo Heddi Gabler. na programu je bila nato Wedekindova Lulu, prejšnjo soboto so predvajali Shauiovo Kandido in končno je danes na sporedu še zadnje delo tega ciklusa, to je delo Avgusta Strindberga Igra z ognjem ali Scherzo col fuoco, V delu se v celoti izraža Strind bergov odnos do buržoazije, kate ri pripadajo vse osebe njegove dra me, in njegov naravnost diaboli čen odnos do ženske. Igra je zgra jena na osnovi tradicionalnega dru žinskega trikotnika: mož, žena in prijatelj. Dogajanje se odvija v hiši slavnega slikarja in v tem slikarju, v njegovi umetnosti se odraža, po režijskem konceptu, splošna problematika slikarske umetnosti severnih dežel. Med tremi protagonisti se dogodki čudno razpletajo, vse polno je med njimi mor- bidnih trenutkov, v katerih avtor odkriva najglobljo notranjost vsa- kega posameznika. Prisotnost prijatelja pesnika, v katerem lahko opazimo veliko avtorjevih avtobiografskih potez, vznemirja vse. vsakdo od treh pa vodi v tern položaju posebno in čisto osebno igro ter se v medsebojnem soočanju z ostalimi prebija skozi bolestne in nadvse težavne situacije. Delo je zrežiral Giorgio Press-burger, v osrednji vlogi pa nastopa igralka Slovenskega stalnega gledališča Lidija Kozlovič. Ob njej nastopajo v glavnih vlogah še Giancarlo Zanetti, Sergio Gra-ziani in Caterina Boratto. no in nemščino, je na kratko opisana pot od vasi Matavun skozi jame, naveden pa je tudi urnik obiskov v sezoni in izven sezone: od 1. aprila do 30. septembra ob 10., 13., 15. in 17. uri, izven sezone ob 1J., 15. uri ali po dogovoru. Cene za obisk: odrasli 50, dijaki, študentje 30, učenci 20 din. Na zadnji strani je iz skice razvidna lega Škocjanskih jam v širši okolici. Prospekt je oblikoval Design studio MAK Koper, fotografije sta prispevala France Habe in Jaka Jeraša, natisnili pa so ga v GP Soča Nova Gorica v letu 1980. Niso zaporniki, ki jih lovijo policaji, ampak igralci, ki snemajo detektivsko serijo v londonskem Co-mut Gordonu. Serija sedmih epizod iz Viktorijine dobe bo prikazana prvič na britanski TV jutri, 13. aprila (lllllllllll|l|||||||||||||||||||||t||l|l||||||l||||||,,lll|||,,,,||||||||||,,||||||,|,||||,,,||,|||,||,||,||||||||||||||||1||||||u||||||||||||||||||||1|||lH||||||||||||||||||||||u|n|(|||||||||||||1||u|||||||{1|.1|||||||||||||,|||n|||||)||||||||||n||||||||||||||||| NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Kriza na Bližnjem vzhodu je razvrednotila dolar Podražitev dragocenih kovin Po dolgem padanju so si dragocene kovine ta teden spet opomogle, po drugi strani pa se je razvrednotil ameriški dolar in sicer za pet odstotkov. Pojav je treba pripisati napetemu položaju na Bližnjem vzhodu, kjer so se nepričakovano zaostrili odnosi med Iranom in ZDA, med Iranom in I-rakom ter med Izraelom in Libanonom. Evropske valute so se v glavnem ovrednotile, izjemo predstavlja le britanski funt, ki se je razvrednotil, vendar v manjši meri kot dolar. Kot je bilo predvidevati, dolar ni mogel dolgo vzdržati na visoki ravni in je začel po velikonočnih praznikih nezadržno padati. V torek se je sicer obdržal na kvoti 910 lir, v sredo pa je naenkrat padel za 30 lir in se trenutno u-stalil na kvoti 882 lir. V četrtek se je dolar še bolj ošibil in je bil vreden le 870 lir, 1,87 marke, 1,76 šv. franka in 250 jenov. Carterjevi ukrepi, ki so sloneli v bistvu na povišanju obrestne mere v ZDA, niso več zalegli, ker se zdi opazovalcem in počasi tudi 1IjlldStVfc1,' dfcf1 Modo pripeljali drža- $ rujev • za: -unčo. V torek zjutraj-so vo le v gospodarski polom in brezposelnost. Ta teden se je tudi zaostril odnos Carterja do Ho meinija. Če jo bil Carter prej potrpežljiv, je tokrat ostro nastopil za osvoboditev talcev, potem pa je pretrgal diplomatske odnose z Iranom. Seveda niso Iranci držali križem rok in so zagrozili s prekinitvijo dobave nafte vsem državam, ki bi podpirale ZDA. Po drugi strani se je Iran vpletel v krajevne spopade z Irakom, ki se v bližnji bodočnosti lahko spremenijo v pravo vojno na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Vsi ti zvro-ki so vplivali na razvrednotenje dolarja, zdaj pa vsi pričakujejo, kaj bo ukrenil Carter, saj smo med primarnimi volitvami in si mora na vsak način pridobiti «no-mination« demokratske stranke. Baje mu je ostalo v žepu le malo učinkovitih kart, na katere bi lahko zaigral: med temi je nadaljnje povišanje obrestne mere na 22 ali pa celo na 24 odstotkov, kar bi bila za sedanje čase prava norost. Zlato se je po velikonočnih počitnicah takoj okrepilo, saj je že v ponedeljek poskočilo na ameriških borzah od 485 na 524 dolar- bili operaterji na evropskih borbah silno oprezni,- popoldne -vpa so se morale tudi evropske bor- NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Trst Celovec Ziirich Beograd 11. 4. 10. 4. 10. 4. 11. 4. Ameriški dolar 855,- 13,35 1,79 19.97 Kanadski dolar 720.- 11,25 1.51 16.71 Nemška marka 458,- 705,- 94.80 1108,85 Holandski florint 420.- 644,— 86.20 1004.05 Belgijski frank 27.- 41,80 5.92 66.83 Danska krona 147,- 225,50 30,80 353,38 Švedska krona 198,- 301— 41.10 464,44 - Norveška krona 170,- 260,50 35,40 399,69 Francoski frank 198.- 305.40 41.40 471,75 Italijanska lira 1.52 2.075 2,38 Angleški funt 1870,- 29,16 3.92 44.24 Irski funt 1665,- — — ' Švicarski frank 482,- 743.— — 1160.40 Avstrijski šiling 64,- — 13.34 155.04 Japonski jen 3,- 5,15 — — Avstralski dolar 885,- 14,25 2.10 21.20 Španska peseta 11,50 18,60 2.80 — Portugalski eskudo 15.50 24,50 3,90 — Jug dinar mali 36,50 55— 8.25 — veliki 36,50 55— 8,25 — Grška drahma 20,- — — — VZHODNOEVROPSKE VAIUTF DRAGOCENE KOVINE V TRSTU 11. 4. 80 10. 4. 80 Nakup Pri ^aja Sovjetski rubelj Poljski zlot Češka krona 200— 6— 33,- 71 ATD Milan (g) 14.900 ZLATO London (unča) 526 15.000 dol. 530 Madžarski forint 28,— SREBRO Romunski lej 32,- Milan (kg) 450.000 460.000 Bolgarski lev 420,- PLATINA Turška lira 10,- Milan (g) 17.700 18.000 ze prilagoditi ameriškim in so kotirale zlato med 530 in 535 dolarji. V sredo je bilo povpraševanje po zlatu še živahnejše in je cena tako v Londonu kot v New Yorku presegla 550 dolarjev. V četrtek se je cena zlata ustalila na vrednosti okrog 525 dolarjev. Podobno je poskočila tudi cena srebra (16 dolarjev za unčo), platine in nekaterih . drugih surovin. Med valutami sta sledila dolarju le kanadski dolar in britanski funt, ostale trdne valute pa so se nekoliko ovrednotile. Najbolj je bil občuten porast švicarskega franka, ki je poskočil od 486 na 495 lir' Za ostotek se je ovrednotila tudi nemška marka ter skoraj vse vabite evropskega denarnega sistema. Italijanska lira se je precej okrepila v odnosu z dolarjem, zgubila pa je v odnosu z evropskimi valutami. Zanimivo je, da je zavod Banca dltalia te dni prenehal s prodajo dolarjev v obrambo lire. (srs) Slovenska imena naših krajev PODCERKVO Domači in sosedje pravijo vedno tako, predložna zveza se je ustalila. ustreza za gibanje in stanje (tožilnik ter instrumental s predlogom pod), sicer rečejo to Pac.rkujo, ja gren tje Pacirkuo; zakaj bi pokniižili v prisiljeno Podcerkev? Pridevnik: podcerkov-ski; prebivalci: m. Podcerkovjan. ž. Podcerkovka. Ital. ime te vasice ob vznožju Joanca je Valle di Soffumbergo. Timoteo Galvani (La comunita di Valle di Soffumbergo, UD 1968, str. 7) citira Devotov Etimološki slovar z razlago Valle iz nem. Welle v pomenu «onda prodotta dalle precipitazioni atmosferiche che produssero le attuali confor-mazioni del luogo«. če je Soffumbergo res le ime plemiške družine Scharfenberg in če je res, da imajo gradovi v Furlaniji (in tudi v Sloveniji) najpogostneje nemška imena, potem iščejo nekateri jezikoslovci nemški izvor tudi drugim krajevnim imenom. Devotova razlaga, ki jo Galvani citira, je fantastična in nesprejemljiva. Odkod ime Valle morajo jezikoslovci -romanisti, kolikor je to ime italijansko, "lavisti, kolikor je kraj slovenski in je Valle lahko prevod kakega starejšega krajevnega i-mena Dolina — komaj raziskovati in bojo problem rešili, le če bojo našli ustrezno zgodovinsko gradivo. Novost na knjižni polici AN RUTGERS: Jaz sem Fedde Pri založbi Mladinska knjiga je v zbirki Odisej izšla knjiga z naslovom Jaz sem Fedde, ki jo je napisala nizozemska pisateljica An Rutgers van der Loeff. To je droben biserček sodobne Literature male dežele, kratek roman o mladostniškem prestopništvu, namenjen mladim in odraslim. Pisateljica, ki je sicer napisala več del, je prav s tem tekstom dosegla velik uspeh in mnogo prevodov v tuje jezike. Slovenski prevod je oskrbela Vladka Žener. V romanu slika pisateljica več oseb, mladoletnih prestopnikov in njihovo življenjsko usodo. Pravzaprav gre za kratek roman in za izsek iz življenja. Pisateljici ni šlo, da bi problematiko mladoletnega prestopništva in vzgojo zanemarjenih otrok dokončno obdelala in dokončno kritično razčlenila. Šlo ji je boij za prikaz življenja. za prikaz usode treh, štirih mladoletnikov in s tem za o-svetlitev problema, ki ga na Nizozemskem rešujejo na tak in drugačen način, ki kot kaže roman, ne prinaša vedno uspehov. Toda pisateljica zato ni niti pretirano ogorčena, niti ni sentimentalna vendar je problematiko prikazala stvarno, rahlo obtožujoče in kritično, toda s pravo mero posluha in brez narejenosti in vsiljivosti. Zato njen roman radi preberemo, se zamislimo, primerjamo nizozemske razmere z našimi, (najbrž so Nizozemci precej pred .nami, vsekakor pa,sodnij strogi in morda tudi dosledni), in knjigo vendarle z nekim optimizmom odložimo. Morda nas prevzame pisateljica. ki je konec koncev le optimistično razpoložena in katere vera v mladino le preveva celotno pripoved. Osrednja osebnost je Fedde, mladoleten fant, ki je vrsto let prebil p0 raznih domovin, potem pa je poskusil zaživeti sam, to da obremenjen z mladostnim po-stopništvom in neuglednimi star ši. Toda po vseh nihanjih in stran poteh je slednjič le uspel in se začel pripravljali za sprejemne izpite za višjo šolo. Ob Feddeju je vseskozi zdravnikova hčerka Bi na, ki se šola za socialne delavke in jo njegov primer zanima kot bodočo socialno delavko, privlačuje pa jo Fedde tudi kot moški. Vseskozi spremlja Feddeja in mu tudi pomaga. Manj uspešen pa je narkoman Richard, za katerega že kaže, da se je resocializiral. saj je že celo dobil službo v centru za boj proti mamilom, toda slednjič se je spet pogreznil in končal s težkim obolenjem jeter. Potem je njegovo dekle Marijana, ki pričakuje Richardovega otroka in ki pobegne z Doma za mladoletnice. potem pa najde zatočišče drugje in rodi otroka. Potem sta še Olivia in Inez, ki bolj obrobno nastopata kot dekleti, potrebni prevzgoje. Vsi ti mladi ljudje nastopajo kot resnični ljudje s svojimi težavami in problemi in ob pomoči družbe uspejo priti na pravo pot ali pa tudi ne. Sl. Ru. ITALIJANSKA TV Prvi kanal parla- 12.30 Check-up: oddaja o medicini 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 17.00 Sobotni program 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz menta 19.20 Julia - TV film 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 «Studio 80» glasbeni program 21.55 Fachcda — «La missione Marchand«, 4. del Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 TV film «Operazione benda nera« 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Potrošniška oddaja 14.00 Evropski dnevi 14.30 Šolska vzgoja Oddaja za mladino 17.00 Mlin na Flossu — TV film, 6. del 17.30 Knjižna polica 18.15 Informator o turizmu in prostem času 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - šport Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 Korenine nove generacije TV nadaljevanka 21.35 Strindbergova drama: Scherzare col fuoco« Ob koncu DNEVNIK - Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 Pregled pregramov na tretjem kanalu 19.00 DENVNIK 3 19.35 Vsi na oder 20.05 «11 cappello del prete«, drugo nadaljevanje 21.05 Dvakrat sedem, dve rubriki za sedem dni 21.35 DNEVNIK 3 22.05 Malo gledališče JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana otrok 1 9.00 Poročila 9.05 Jakec in čarobna lučka 9.20 A. Ingolič: Začetek tvega ne poti, oddaja iz nadalje vanke Udarna brigada 9.45 Otroštvo mladosti 10.15 Pustolovščina 10.45 N. Collins: London je 11.35 Gospodarjenje z minulim de- lom in delitev osebnih do-hodkov 11.55 Da bi se bolje poznali 12.25 625 13.05 Poročila 14.50 Babica in osmero gozdu 16.25 Nogomet: Sarajevo — Budučnost 18.20 Poročila 18.25 Risanka 18.30 Košarka: Jugoplastika — Bosna 20.00 Naš kraj 20.15 Risanka 20.25 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 TV nadaljevanka 22.05 Sobotni večer 24.05 Nočni kino: Satyricon — film Koper 16.25 Nogomet: Sarajevo — Budučnost 18.30 Košarka: Jugoplastika — Bosna 20.30 Risanke 20.50 Stičišče 21.C0 2 minuti 21.30 DNEVNIK 21.45 Bele sence — dok. oddaja 23.40 Beograd včeraj in danes 24.10 TV film iz serije «Toma» Ženska, ki je vedela vse Zagreb 18.40 Znanost 19.25 Narodna glasba 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Večer z beograjsko opero 22.00 Bern: Evropsko prvenstvo namiznem tenisu ŠVICA laja 17.20 Glasbena 19.50 DNEVNIK 20.05 Izžrebanje loterije 20.25 Risanke 21.45 Kratko srečanje, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah- Potovanje v Ameriko; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Čoin — šport in razvedrilo; 12.00 «Nas anu zu-tra — danes in jutri«, oddaja o Reziji; 12.30 Sodobni sound; 13.20 RADIO 1 7.00. 8.00. 10.00, 12.00, 13-f 14.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.W / 7.20 Glasbeno prebujanje; 8.-K1 -1 j Včeraj v parlamentu; 8.50 Tuf stični napotki; 10.03 Program Lucianom Salcejem; 11.00 Glasov na oddaja z Mino; 12.03 Oddal o Eleonori Duše; 12.30 Radija priredba: 13.20 Zgodovina rock* 0 Glasba Jfto b-°" 14,00 Program za mladino; J® Radijska priredba; 15.30 Novosti iz ZDA; 16.00 Glasi*, na ocldaja: 17.00 Jazz glasba: U-Objektiv Evropa; 18.30 - 19 30 Pl* šče; 20.00 Zdravniški kotiček beilce: Tz ‘žakladnicb- sfrfra?ske^;! mladinske literature!'* 14.'301 t?lhš-beni popoldan za m'adino; 16.30 Poslušali boste; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: Na gori-škem valu: «Osem ur življenja«, dramatski prikaz za radio; 18.45 Vera in naš čas. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30. 17.30, 18.30, 19.30. 20.30 Poročila; 8.00 Glasba'za dobro jutro;- 8.20 Horoskop dneva: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...: 10.15 Kniiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Horcskop dneva; 11.03 Hi-fi magazine; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Lucianovi dopisniki; 14.33 V veseli družbi s slovenskimi ansambli: 15.00 LP tedna; 15.33 Glasbena oddaja; 15.45 Z nami je...; 16.0o Poslušam, poslušaš; 16.45 Orkester Baiardi; 17.00 I-strski akvareli; 17.10 G!asbena oddaja; 17.32 Crash: 17.55 Pismo iz...; 1800 Glasba; 18.32 Glasbeni vveekend: 20 45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.25, 14.30. 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo; 15.00 Moja generacija; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17 00 Pogovor o jeziku; 17.10 Jugoton; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 2 6.30. 7.30, 8.30. 9.30, 12.30. tff'. 15.30, 15.30, 17.30. 19.30 Poroči 6.00 - 8.4s Glasba za dobro Jutro- 9.05 Radijska priredba; 9.32 da ja o komediji, prozi in Pe" ' 11.00 Lestvica LP; 12.50 ProflJ'1 z R. Arboreiem in G. BoncofflP*. gnijem; 13.35 Filmska ] 15.00 Radijska nada'jevanka; ]*' I Hit parade: 16.32 Pop - rock »v cert; 17.25 Izžrebanje loterije-17.55 Srečanje z gledališčem: VVildova drama; 19.50 Glasben govorni program; 21.00 Koncert- LJUBLJANA 8.00, 10.00, 3.00, 15.00, 20-0?' 22.00 Poročila; 7.50 Dobro j^ otroci!; 8.30 Iz naših sporede'' 9.08 Pionirski tednik; 10.05 Z *■ diom na poti; 11.05 Sobotna tineja: 12.05 Zapojmo Pe«- ^ 12.20 Svetovna reportaža; , Zapojte z nami; 13.10 Godal® ritmu; 13.30 Kmetijski nasve ■ 13.40 Veseli domači napevi: 1 .. Zabavna glasba; 14.30 Pripor0, jo vam...; 15.05 Kulturna pan°L, ma; 16.00 Dogodki in odmej 16.30 Zabavna glasba; 17.00 ljak«; 18.05 Spoznavajmo svet domovino: 19.30 Iz dela Glasbe mladine Slovenije; 20.25 Zabav glasba; 20.35 «M'adi mostov^ 21 OO Sobotni zabavni večer; **■ Za prijetno razvedrilo; 22.30 23.00 Oddaja za naše izseljence- (0 E 3 X 5. o j* >N O Italijan Vergerij je sodeloval s Trubarjem pri izdajanju slovenskih knjig Če je bil Trubarjev katekizem iz leta 1550 plod njegovih družbenih nazorov in hotenj, je bil njegov drugi katekizem le prevod Brenzovega katekizma. Pri tem se čuti Vergerijev vpliv, ki ni dopuščal svobodnega prevajanja in dodajanja. Zato je moral Trubar vse, kar je svojega hotel povedati Slovencem, strpati v kratko predgovore in posvetila, ki so bili na začetku njegovih knjig. Čeprav mu je bil odmerjen tako omejen prostor, je povedal Slovencem mnogo dobrega in koristnega, obenem pa dal slovenski mladini učne knjige. Že kar v naslovu abecednika je povedal da so to »bukvice, iz katerih se morejo mladi in preprosti Slovenci z lahkoto in hitro brati in pisati naučiti-. Če je leta 1550 pisal v svojem prvem abecedniku, da se iz njega Slovenci lahko nauče brati, je sedaj svoj učni smoter razširil: Slovenci morajo znati ne samo bra- ti, temveč tudi pisati. Mar ni bila za tem le rahlo skrita misel: izobrazba naj se razširi ne le med plemstvom in meščanstvom, temveč tudi med kmeti. Saj je v predgovoru katekizma poslal v domovino javen poziv: «Vas šolnike, pridigarje in gospodarje prosimo in opominjamo ..da v svojih šolah, cerkvah in v hišah zvesto učite te dele krščanske vere vse ljudi, posebno mlade in preproste«. Prvi slovenski prosvetar je tako postavil temelje slovenski osnovni šoli in ji dal vsebino: učenje katekizma, petja, branja in pisanja. Učitelji naj bodo vsi, ki to znajo, pa naj bodo šolniki, pridigarji ali samo hišni gospodarji. Učenci naj bodo vsi, ki tega še ne znajo-«vaši ljubi otročiči, pa tudi starejši«. Za učilnico pa naj služi tako šola kot cerkev in dom. Trubar se je izkazal tudi kot moder vzgojitelj. Dobro poznavajoč pretirano strogost staršev do otrok, jih opozarja, naj šibo zmerno uporabljajo, ter dodaja: «Očetje, ne dražite svojih otrok, da ne postanejo preveč žalostni in plašljivi, temveč jih vzgajajte z zmerno kaznijo ah s pravim naukom našega Gospoda«. Napredna misel v času, ko je palica bila glavno vzgojno sredstvo! Trubar je moral biti posebno srečen, da je prvi prevod iz biblije lahko posvetil «pravi cerkvi slovenskega jezika«. Te besede niso bile le poziv, naj se slovenska protestantska cerkev organizira, temveč predvsem izraz zavesti, da se taka cerkev poraja. Pisec, ki je bil v stalnih pisemskih zvezah s somišljeniki na Kranjskem, je vedel, da je v Ljubljani poseben cerkveni odbor, v katerem so vidni predstavniki ljubljanskega meščanstva- Vid Kisi, dolgoletni župan, Lenart Budina, vneti učitelj latinščine, Matija Klombner in drugi ugledni meščani. Vedel je tudi, da ljubljanski odbor vzdržuje zveze z o-stalimi kranjskimi mesti, v katerih se novi nauk vse bolj širi. V posvetilu je Trubar izkoristil opravičevanje, da delo ni popolno, z jasnim pozivom, naj slovenska krščanska cerkev skrbi, da se vzgoje novi izobraženci. Ti naj njegovo delo nadaljujejo in izpopolnjujejo. «Mi dobro vemo — pravi Trubar —, da smo šibki za tako težko delo. Toda mi smo to začeli v upanju, da bo Bog kmalu druge obudil, ki bodo to naše delo izboljšali«. Tudi Vergerijeva «Molitev krščenikov« izzveni v Trubarjevem prevodu kot politični program, kot poziv na boj proti papeževi oblasti, obenem pa kot opozorilo, da do zmage ni mogoče priti brez težav in trpljenja. «Naj pride čimprej tvbje kraljestvo, naj se razodene luč svetega evangelija in naj se razpodi in uniči oblast in kraljestvo hudiča (beri: papeža) z njegovo temo, maliki in obredi. Če pa bomo v tem času obdani z nadlogami in uboštvom, če bomo zaznamovani, obrekovani, preganjeni, ujeti, kamenjem, sežgani, obešeni, v galejah okovani, ali če poginemo od meča ali česa drugega — naj se nad nami izpolni Tvoja volja. Mi smo voljni vse, kar nam naložiš, s tvojo pomočjo pretrpeti ... Daj nam le trdno vero .... da v takih nadlogah ne obupamo nad tvojo pomočjo, temveč da se takim tvojim sovražnikom lahko srčno upremo in jih premagamo«. Trubar se ni povsem držal Vergerijevega izviri1;1' ki se glasi: «Daj nam le mnogo vere .... da se ubran11 besa in napadov tvojih nasprotnikov in da smo 11 čast« (onde possiamo resistere a tante furie, e a t9‘ assalti de tuoi avversarii, e farti honore). Kjer je Vergerij mislil na pasivno obrambo. je Trubar govoril o boju in zmagi. Trubar pač niW* ni mogel ostati le prevajalec. V prevode je vedno v'f’ tal svoje misli, poglede in želje. Leta 1555 je v Tiibingenu izšla še ena knjiga z r slovom «Razgovor med papistom in luteranom«. V 11 je poleg hrvaškega v latinici pisanega »Razgovora” slovenski prevod Vergerijeve »Molitve krščenikov« s pisom Vergerija in italijanski izvirnik molitve. Na ' slovni strani sicer piše, da je razgovor napisal A-n*: Senjamin in : da je knjiga natisnjeha v Padovi, ven® več znakov (oblika črk in slike) kaže. da je k01’ izšla v Morhartovi tiskarni v Tiibingenu. Sporno P9 ostalo, kdo je avtor tega prvega hrvaškega protest9’ skega spisa. Trubarjev življenjepisec Mirko Rupel meni, da se Senjaminom skriva Vergerij ali nekdo, ki je sestavil 9 ce po njegovem navodilu. Vlačičev življenjepisec Mirkovič pa z mnogimi podatki dokazuje, da je govor« mogel napisati samo Vlačič. Delo je pisan' jugovzhodnem istrskem narečju s posebnimi labinsi iokalizmi, po vsebini in formulaciji pa kaže na Vlač duh. Ce pomislimo, da je Vergerij le slabo obvladal vaški jezik, ga kot avtorja lahko takoj izključimo-pa bi našel drugega dobrega poznavalca tega jez’ bi ga gotovo izkoristil za prevajanje biblije. KOŠARKA POULE C-2 Danes jadranovci v Dolini na pragu prvenstva C-2 lige V promocijskem prvenstvu se bo Bor potegoval Poule C-2 Jadran Die N'Ai JZ ^evi bodo Banovci dosegli torej dokaj lahko ja-nepričako- To ,Cl Ji ^napredovanje v C-2 ligo. lik h lakko 23 slovensko ekipo veno,,' seveda pa bo končna odlo-nikrm Pa<^a šele P° končnem sod-jjgP« ?vižgu. Jadran bo na da-in° iekmo prišel še v polni for-čai-ai UPamo> da nas ne bo razo-vsn e N’Ai bo gotovo igral z zanim-°’ ^a vsak način se obeta tuljav šPortni dogodek, ki bo v velikSa° telovadnico privabil ob 18.30 bit^^ ^avijačev in zamejskih lju- R-iv športa. VftJ?ar P® v Dolino ne bo, ga ob-X«0. da bo Radio Trst A tyy. . —* UU ruduio 1 rst rt ne- ^redno prenašal zadnji del sreča-Sb ,Pln4etkom °b 19.20. bolje k* upam°> da se vse naj- B Ivo Starc K°MOCIJSKO prvenstvo 0r — Barcolana nutanS^0TNIK: Barcolana je tre-je k,,i "teta na lestvici, sicer pa si svoj« uvrstitev zapravila zaradi ždai ,nfstanovitnosti, saj je zaigrala dlo to , uspešno, zdaj pa zelo me-stojpn, a“ki kader je kar se da do-lianiPo- P°d. Romolijevim vodstvom Šenih - Je *gra več dobrih in izku-Perin 'fr^oev, kot so De Visentini, tefoNePPi in Oselladore. g° “viDEVANJE: borovci z zmazat« k!?3"3 uPaJ0 na četrto mesto, Hačeng° lekma verjetno dokaj ize- — Kontovel in SrSP?0TNIK: cus deli z Borom predelngicftt0^. P®10 raefto na raz' sai Ekipa je zelo nevarna, tovariš- 1na’ Magrini, Janoušek in Uvršče sPr®vili v težave tudi boljše eelo „ne ekipe (Stello Azzurro pa pnfijteagali) trda EnDVIDEvANJE: Kontovelu bo bre, Prc‘dla. Ekipa pa ni povsem ttožnosti. p 1. DIVIZIJA olet - Servolana B I. Vrs^^OTNffil: to je kadetska fem t/>ervolane, ki se je v svo-Dajj^venstvu zelo izkazala. Naj jo iepa, ^Pomnimo, da jo sestavljate^, lQ, ki so za leto mlajši od ^Orneniu ??stoPanje Pri kadetih. Prodan^1 ^ T°nuta. Mucchiuta in »hraRnfD„VlDEVANJE: Polet, lah de h? nepremagljivost, verjetno ] 10 tako lahko kot doslej. Šl Jji l Hurlingham — Kontovel NASPROTNIK: «babau» prven- stva, ekipa, ki jo vsi dajejo za nespornega favorita. Med drugim nastopajo tudi »prvoligaši* Tonut, Pie-ri in Floridan. PREDVIDEVANJE: le težko je verjeti v zmago Kontovelcev. SteIla Azzurra A — Bor C NASPROTNIK: to so v glavnem igralci, ki so igrali v kadetskem prvenstvu kjer so se uvrstili na predzadnje mesto skupno z borovci. E-kipa je nizka, a razpolaga z dobrimi strelci n je še posebej na lastnem igrišču nevarna. Med posamezniki sta se v zadnjih nastopih izkazala Petronio in Catelan. PREDVIDEVANJE: izredna priložnost za Perkovo ekipo, da poseže po prvi zmagi ter da se maščuje za poraz v kadetskem prvenstvu. Jadran — Stel la Azzurra B NASPROTNIK: v tej ekipi nastopajo v glavnem starejši in precej izkušeni igralci, kot so Franceschi-ni, Fla.niiiif in Klamert. PREDVIDEVANJE: jadranovci nasprotnika ne smejo podcenjevati, sicer pa je zmaga dosegljiva. Don Bosco B — Bor A NASPROTNIK: je ekipa kadetov, ki se je v rvojem prvenstvu lepo izkazala. Ekipa je visoka, vsi igralci pa so zelo nevarni. Omenili bi Ma-rizzo in Di Ioria. PREDVIDEVANJE: le z izredno igro bi lahko borovci posegli po zmagi. Marko KOŠARKA NA GORIŠKEM PROMOCIJSKA LIGA Jutri zjutraj se bo članska ekipa Doma oomerila s peterko Časa del Carrozziere iz Gorice. Torej bo na sporedu v tem kolu goriški derbi v katerem je težko predvidevati zmagovalce. V zadnjih tekmah »belo-rdeči* niso zaigrali najbolje, upati pa je, da bodo v tem kolu osvojili nov par točk. Tekma Časa del Carrozziere — Dom bo na sporedu jutri zjutraj, v nedeljo, 13. aprila, ob 10.30 v telovadnici UGG v Gorici (Trg C. Battisti). NARAŠČAJNIKI Težka naloga čaka jutri zjutraj naraščajniško ekipo Doma, ki se bo spoprijela s pivouvrščeno na skupni lestvici, Mobilcaso iz Krmina. Torej je težko predvidevati drugačen rezultat kot poraz naših fantov, toda rapJepj, Jtoffe^belm rdeči* napravili v,se, aa pi., poraz vsaj ublažili., t ... >:r » • za četrto mesto Tekma Mobilcasa — Dom bo jutri zjutraj v Krminu ob 10. uri. NAMIZNI TENIS NA EVROPSKEM PRVENSTVU Šurbek izpadel Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Bernu se tekmovanje posameznikov za Jugoslovane ni začelo ravno najuspešneje. Stipančič, Jurčič in Perkučin so sicer v prvem kolu zmagali in se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja, toda Šurbek ni imel prave sreče in je tako izpadel že v začetnem delu prvenstva. Med Italijani so ostali v konkurenci še trije: Costantini in Bisi med posamezniki, v mešanih dvojicah pa Costantini in Mauriello. Nekoliko bolje je šlo Jugoslovanom v moških dvojicah, kjer sta Šurbek in Stipančič naletela na italijanski par Bisi - Bosi in sta ga z lahkoto izločila s 3:0. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI IZREDNO POMEMBNO SREČANJE MED MOŠTVOMA GAJE IN KRASA Tekma bo odločala o vstopu na kvalifikacije za 2. amatersko ligo - V 2. AL domači derbi Vesna - Primorec 3. AMATERSKA LIGA V skupini M bodo odigrali še dve zadnji zaostali tekmi in sicer Gaja -Kras in San Luigi - Inter TS. Gaja — Kras Izid zaostalega derbija bo torej odločilen za drugo mesto lestvice, s katerim ima možnost ekipa, ki ga osvoji, da odigra odločilno srečanje za prestop v višjo ligo z drugouvrščeno ekipo skupine N, ki bo po vsej verjetnosti GMT. Zato vlada za ta derbi izredno zanimanje. Nihče namreč še pred nekaj tedni ni mislil, da bo prav derbi odločil kdo bo tista ekipa, ki bo odigrala odločilno srečanje. Kras je namreč proti koncu prvenstva precej razočaral, Gaja pa je presegla vsa pričakovanja. Za podatek bi lahko omenili, da Gaja v povratnem delu prvenstva ni okusila poraza. Poleg tega naj še omenimo, da so po končanem prvem delu prvenstva NiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifmiiiiiiiiiiiiiiimiMJiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiHiif iiuii KOLESARSTVO JUTRI PRI TREVISU Tudi kolesarji Adrie na mednarodni dirki Nastop sodi v okvir priprav na etapno tekmovanje Alpe-Adria Kolesarji lonjerskega kluba Adria bodo jutri nastopili na 155 km dolgi krožni dirki v kraju Col S. Martino pri Trevisu. Na tej mednarodni dirki se bodo pomerili nekateri izmed najboljših kolesarjev iz Italije, Nemčije, Švice ter drugih držav, v glavnem vseh tistih, ki so še pred tednom dni nastopali na «Settimana Bergamasca*. Vczili bodo pet krogov, dolgih 31 km, z vrsto vzponov, ki bodo prav gotovo razbili glavnino. Lonjerski predstavniki bodo nastopili na tej naporni manifestaciji, da bi tako nadaljevali s pripravami za nastop na etapni mednarodni dirki Alpe - Adria, ki bo na sporedu od 7. do 11. maja s startom v Murski Soboti in ciljem v Portorožu. Kot pripravo na to dirko so vozačf v belo-modrih dresih opravili "prejšnji teden pravi """"MinHinmnmiHMi..................iiiiiiiiiiiiiimnilimimiiiiiiliiiiilMHiiiMiiiimniiiiiiiiiimiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiii....mn ^OJKA V MOŠKI B LIGI Zadnja tekma Bora JIK Baake drevi pred domačim občinstvom fr%tvo se nocoj končuje tudi za Bor Intereuropo ter za naše ekipe v C ligi »tour de force», saj so dirkali v nedeljo, ponedeljek in torek. Prva dva dni so nastopali na hitrih križnih dirkah v Coneglianu in Vitto-riu Venetu, v torek pa so se udeležili izredno naporne gorske dirke v Veroni. Vse tri dni so nastopali skupaj z najboljšimi italijanskimi in švedskimi reprezentanti, tako da so si nabrali vrsto izkušenj. To še zlasti velja za mlada člana ekipe, čoka in Sabadina. Škoda, da ne moreta razpolagati z dobrimi klubskimi tovariši, tako da se na dolgih razdaljah večkrat znajdeta v zagati, saj ne moreta računati na to, da bi se lahko odpočila v najkočljivejših trenutkih. Na vsak način pa sta oba vozača v odlični kondiciji in sedaj načrtujeta vse nastope le v funkciji udeležbe na 14. PraV -'k,ar---|Mdeva to dirko, naj J^rpefl&po, oajffi odvijala v pestih etapah, sedeži etap pa bodo Murska Sobota, Velenje, Ljubljana, Campoformido pri Vidmu in pa zadnji dan Portorož. Skupna dolžina dirke bo nekaj čez 700 kilometrov, po italijanskem ozemlju pa bosta potekali dve etapi. Po neuradnih vesteh bi morala biti udeležba na dirki precejšnja, italijanske barve pa bodo branile tri do štiri ekipe. Več o tej dirki bo znano po u-radni predstavitvi, ki bo čez kakih deset dni v Ljubljani. P Pečar OadM k°no4nem Premoru se bo-vuaUevala odbojkarska prvenci lig^. V ženski kot u- Pfedzn,!* B in C ligi bo na sporedu s*vih D nje kolo, v ostalih prven-®>ahu. a so razpleti v polnem raz- Moška b liga NeJ.^rji Bora JK Banke bodo a PrMJ j Prvenstveno tekmo odigravaj., ?°mačimi gledalci. V goste » oh*fsterka Legnaga, ki se bo-Cefti Sr»z anek ‘n Je v prvem domala®, ie$,u zmagala s 3:2. V Le-viL-i 0 Prav nemogoče zrna-Sjške fi,,^ar bolj po «zaslugi» sod-;°faz i„°Ke kot samih igralcev. ?° bi|;Ja bil toliko bolj pekoč, ker « ski nat tei tekmi kar trije slo-fi0vedio jbojkarji kaznovani s pre-i0,pa j*grania na dveh tekmah. Nč-an! sam° razlog več, da se Se ta);0 .nocoj pošteno oddolžijo in Tolike ^°stojno poslovijo od svoje jabnik' n,to kljub temu, da Igor !.:rakem • b° mogel pomagati so-J^aria „ln da je tudi nastop Ple-bo negotov, če pa še slednji h-bdi rWlgrab bosta točki težko IN k a iti s.ai nasprotnik v Trstu )D tebm J taktizirati ker krvavo po-i e,oten izkupiček. iti J>ren»ki?"‘Jateljsko tekmo z jugo-tolkla d prv°ligašem Rijeko, ki ,( j k4en c današnjim srečanjem J leu?stelEn^kTrža4anke so v Trstu , ko„ nio 8n?ue,rtum odigrale morda '* > Snnajb°lišo tekmo, toda na tiV a norodno izgubile. obrat11 °braounu Pa zna bi- JJJOSKA c LIGA lrL,e tokred,lnemu tretjeligašu Kra Gra0st- Tia\ Ponuja enkratna pri-k Sc j pati je le, da jo bodo lastili in tovariši tudi dobro iz-,1 imeifrad domačimi gledalci ki je In."1** Sfttv. ''V’lJJc,la na imjhujše t d!^la 2^° dve točki, še ti pa je Dn«-- - a zeleno mizo. V prvem te obračunu so Kraševci sa°bsojena na najhujše slavili šele po petih setih, v na-brežinski telovadnici slabemu nasprotniku ne bi smeli prepustiti niti niza. ŽENSKA C LIGA Po dveh zaporednih porazih bo v 13. kolu Sokol nastopil v Gradišču proti La Scarpoteci. Nabrežin-ke so verjetno že spet v 2. ligi, toda ne matematično gotovo. Goriška Azzurra igra vse bolje, toda varovankam trenerja Ušaja je dovolj samo še drevišnja zmaga. Domača vrsta ima povsem drugačne probleme, saj se bori za obstanek. Obenem pa velja poudariti, da so imele slovenske odbojkarice z ekipo iz Gradišča precej težav že v prvem srečanju sredi Nabrežine. Vsako podcenjevanje je tokrat lahko usodno. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Če bo v Vidmu tekma kola med domačim Pav in vodečo Prato, bo za nas najbolj zanimiv slovenski derbi v Dolini med Bregom in Slogo. Prvo tekmo so prepričljivo dobile slogašice, ki so tudi tokrat favoritinje. Srečanje bo še toliko bolj zanimivo, ker Sloga ni še povsem izločena iz bitke za vrh, kot tudi ni Breg povsem varen pred izpadom. Zastopnice Kontovela imajo s povprečno Julio praktično že vnaprej zagotovljen dvanajsti par točk. Prva tekma se je končala s 3:1 v korist Kontovelk, kar pomeni, da lahko domačinke tokrat zmagajo še bolj prepričljivo. 1. MOŠKA DIVIZIJA Ker spada Libertas Sacile med slabše tekmece, lahko 01ympia pospravi drugi zaporedni par točk. Zaigrati pa bo potrebno veliko bolje kot v prvem srečanju s tem nasprotnikom, ker bosta edino tako dragoceni točki ostali v Gorici. 2. MOŠKA DIVIZIJA Za odbojkarje Doma bo tekma v Štandrežu s slabim Volleyem iz Gradeža le dober trening. Gostje so namreč na zadnjem mestu lestvice brez točk, doslej pa so nasprotnikom odvzeli samo štiri nize. Veliko bolj izenačen bo derbi med Solarisom in Juventino v Trstu. V prvem srečanju je slovenski novinec pripravil prijetno srečanje. Po vsej verjetnosti se bodo Tržačani zelo potrudili, da se oddolžijo za poraz, brez možnosti pa niso niti gostje. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Čeprav manjka do konca prvenstva še precej kol. lahko že rečeno. da si je Libertas iz Gorice zanesljivo zagotovil napredovanje v višjo ligo. Goričanke so izgubile samo eno tekmo, kar pomeni, da mlade borovke nimajo velikih možnosti za uspeh. Poleg tega pa bodo morale na igrišče še brez Sonje Župančič, ki je, žal, poškodovana. Cilj borovk je bil obstanek v ligi in nabiranje izkušenj, to pa so tudi dosegle. 3. ŽENSKA DIVIZIJA V 8. kolu bo vodeča Sloga počivala, Sokol je igral včeraj, zastopnice Brega se bodo jutri pomerile z ekipo La Talpa, Kontovel pa v ponedeljek z La Previdente. Obe tekmi bosta po vsej verjetnosti precej izenačeni. Več možnosti za uspeh ima po našem mnenju Breg, ki bo igral doma. Omeniti velja, da je La Previdente doslej zbrala 10 točk, La Talpa pa samo šest. 3. MOŠKA DIVIZIJA Mladi odbojkarji Bora bodo prvi del prvenstva sklenili jutri z domačo tekmo z VM. Oba tekmeca nista požela kaj prida dobre uspehe, saj so bili slovenski odbojkarji samo enkrat uspešni, nasprotniki pa dvakrat. Domačinu se torej ponuja enkratna priložnost, da pospravi drugi par točk, toda tudi to tekmo bo moral odigrati brez dveh ključnih igralcev, ki sta poškodovana. Ob zavzetosti ostalih pa bi morali točki le ostati doma. «UNDER 15» V tej konkurenci bo poslednja kola treba odigrati s pospešenim tempom. Slovenski derbi 10. kola med Bregom in Kontovelom so že odigrali, jutri pa odhaja Sloga v goste k Orni. Tržačanke so nesporne favoritinje, saj imajo še vedno možnost, da zmagajo prvi del tega letos na novo uvedenega prvenstva. Pri Banih .je zmagala Orna z 2:1. G. F. TENIS NEAPELJ — Na mednarodnem te niškem turnirju v Neaplju bo danes na vrsti četrtfinale, v katero sta se uvrstila tudi Italijan Rinaldi-ni, ki je včeraj gladko odpravil Šveda Gunnarsona s 6:0, 6:1, ter Jugoslovan Din, ki1 je odpravil Nemca Reiningerja s 6:4, 6:1, Drugega Jugoslovanskega predstavnika, Špear-ja, pa jc včeraj nepričakovano porazil Francoz Vasselin s 6:3, 6:2. Pari četrtfinala: Vines - Svensson; Ilin -Rinaldini; Rogavert - Tulasne; Vasselin - Torre. ATLETIKA V NOVI GORICI Otvoritveni miting sezone V Novi Gorice se bo jutri začela jugoslovanska atletska sezona z običajnim otvoritvenim mitingom, ki je iz leta v leto pridobil na veljavi tudi v mednarodnem krogu. Tudi letos bo na startu precej zvenečih imen iz Jugoslavije, ki bo zastopana s skoraj vso svojo elito, ter iz Italije, ki bo predvsem preko klubov iz naše dežele in Veneta poslala na start nekaj res kakovostnih atletov. Očitno boljša bo tokrat moška konkurenca. Elitni panogi bi morali biti vsekakor met krogle in skok v višino. V krogli je prijavljen jugoslovanski rekorder Milič, eden resnih kandidatov za olimpijske kolajne, v skoku v višino pa bo poleg Jugoslovanov Temina in Komneniča skakal tudi italijanski rekorder Di Giorgio iz Vidma. Di Giorgio je lani prav na tem mitingu dosegel rekord 225 cm, katerega je nato med sezono popravil še dvakrat do 226 in 227 cm. Moški tek na 5.000 m bo imel na startu celotno jugoslovansko elito, na visoki ravni pa bi moral biti tudi tek na 800 m. Manjkal bo sicer Ži-votič .tekel pa bo Celjan Rok Kopitar, sicer jugoslovanski rekorder na tej razdalji. Rekord je eden najstarejših in znaša 1'49”2, drži pa ga Janez Vipotnik. Po vsej verjetnosti bo Kopitarju poskus z lahkoto uspel. Izmed ostalih tekačev bo zelo zanimiv Bolgar Bratanov na 400 m, v metih pa bo kakovostno kopje s celotno jugoslovansko elito in Vi-demčanom Casarso. V disku je najavljen odličen avstrijski metalec Frank Georg, ki ima osebno znamko 60,54 m. V ženski konkurenci bo najboljša verjetno domačinka Lidija Benede-tič v skoku v višino. * « « Prvo atletsko tekmovanje za starejše kategorije bo danes in jutri v Trstu. Sezona se je sicer že začela prejšnjo soboto v Vidmu s tekmovanjem, ki ni doživelo posebnega uspeha. Tudi tekmovanje v Trstu ne obeta posebnih dosežkov, ker je tudi program neprimeren. Nastopilo bo tudi nekaj slovenskih atletov. Danes se bo tekmovanje začelo ob 14.45, v nedeljo pa ob 8.30. (kb) gajevd zaostajali za Krasom za pet točk, sedaj pa zaostajajo le za dve, kar pomeni, da je Gaja v osmih nastopih pridobila kar tri točke. Predvidevanja za derbi so tvegana, saj lahko pride do vsakega izida. Krasu bi zadostovala ena sama točka, Gaja pa mora le zmagati, če hoče dohiteti Kras. Prav zato poglejmo lestvico ( ko je treba odigrati še zadnji dve zaostali tekmi): CGS 31; Kras 24; Gaja 22; San Luigi 20; Edera 18; Inter TS 15; Esp. SI 14; Aurisina in Sistiana 11; Cave 10. B. R. 2. AMATERSKA LIGA Jutri bodo odigrali pare 13. povratnega kola, v katerem bo na sporedu nekaj res zanimivih dvobojev, izidi katerih bi lahko spremenili zgornji, kot tudi spodnji del lestvice. Za naše enajsterice bo ta zavrtljaj precej naporen. Na sporedu bo tudi derbi in sicer Primorec - Vesna, katerega končni izid pride bolj v poštev za pokal Primorskega dnevnika, kot pa za lestvico. Primorec je že obsojen, Vesna pa nima težav z lestvico, vendar kar se tiče pokala Primorskega dnevnika, Križani delijo prvo mesto z Bregom in Zarjo. Primorec — Vesna To bo predzadnji derbi telošnjega prvenstva. Čeprav končni izid (kar se tiče lestvice) nima posebne vloge, bo kljub temu derbi zanimiv. Za Primorca se je praktično prvenstvo že končalo. Trebencd so namreč matematično že obsojeni na izpad in zato je. povsem razumljivo, da je morala v taboru Primorca po letošnjem neuspešnem prvenstvu precej nizka, zato si navijači Primorca tudi jutri ne obetajo mnogo. Vse to pa bo skušala izkoristiti Vesna, ki je v zadnjih nastopih povsem zadovoljila in s tem so se Križani povzpeli na peto mesto razpredelnice. Čeprav so do sedaj bila za vsak derbi predvidevanja tvegana, mislimo, da ima tokrat Vesna večje možnosti za zmago kot Primorec, predvsem ker so Trebenci popustili in to zgovorno kaže dejstvo, da je v zadnjih treh nastopih Primorec zapustil igrišče poražen. Vesna pa ima za seboj serijo osmih pozitivnih nastopov. Sovrana — Zarja Težko bo gostovanje Zarje, ki se bori proti izpadu. Bazovci gredo namrfeč v gosto prvOUVršččhi Stfvha-ni ki je do sedaj doživela samo dva poraža v gosteh Ih 'sicer 'jjfoti' 'Lfbčr-tasu in Costalungi. To jasno kaže, da so Tržačani res solidna enajsterica, ki si zasluži mesto, ki je zaseda na lestvici. Čeprav bo morala jutri Sovrana na igrišče brez nogometaša - trenerja Orta, ki je diskalificiran, si Tržačani ne delajo preglavic, saj imajo na razpolago mnogo rezerv. Tudi Zarja bo morala na igrišče brez diskvalificiranega Danne, katerega bo verjetno zamenjal Santonni. Predvidevanja v tem dvoboju govorijo v korist Sovrane. Točka bi vsekakor predstavljala za Zarjo izreden uspeh. Libertas — Primorje Tudi v tem dvoboju so favorita domačini. Libertas si ne sme dovoliti spodrsljajev, če računa še na prestop v višjo ligo. Zato bo naloga Primorja izredno težka. V vrstah Liber-tasa bo odsoten diskvalificirani Pu-gliese, v vrstah Primorja pa Bezin, ki je bil izključen v derbiju z Zarjo. Torej še enkrat bo moralo Primorje v okrnjeni postavi na igrišče in zato bo naloga proseške enajsterice (ki matematično še ni rešena) še težja. Primorje upa na točko, s katero bi praktično doseglo rešitev. Breg — Giarizzole Obe ekipi še nista matematično rešeni, teoretično pa ne bi smeli imeti težav, vendar ena točka bi jima predčasno zagotovila obstanek v ligi. Zato obe enajsterici računata na delitev točk, saj bi ta izid verjetno zadovoljil obe strani, čeprav smo prepričani da (če se bo nudila prilika za zmago) ekipi ne bosta oklevali. Glede postav bi lahko omenili, da v vrstah Brega ne bo igral diskvalificirani Dagri, v vrstah Giarizzol pa (prav tako zaradi diskvalifikaci- Avellino - Ascoli 1 Fiorentina - Cagliari 1 Milan - Bologna 1 Perugia - Inter 2 Pescara - Catanzaro 1 Roma - Juventus 1 Udinese - Lazio 1 A*alanta - Genoa X L.R. Vicenza - Palermo 1 Pistoiese - Ternana 1 Sampdoria - Verona X Cremonese - Triestina 1 Avezzano - Francavilla X X 2 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 2 1 1 2 X 1 X 2 1 1 X je) ne bo na igrišču vse do 31. julija Zacchigna. NA ZASEDANJU V GRADEŽU Šport in reklama GRADEŽ — Včeraj se je v Gra-dežu pričelo dvodnevno vsedržavno srečanje, na katerem bo govor o »reklami, športu, industriji in usta novah*. Pobudo zanj so dali od-borništvo za industrijo in šport na še dežele, letoviščarska ustanova iz Gradeža in italijansko združenje reklamnih izvedencev. NOGOMET Danes Torino - Napol! MILAN — Nogometno srečanje v prvi italijanski ligi med Torinom in Napolijem bo na sporedu že danes popoldne, s pričetkom ob 16. uri Sodil bo Tullio Lanese. niiHmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiit OBVESTILA TPK Sirena vabi člane in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo DELOVNE AKCIJE za postavitev kanalizacije, ki bo danes, 12. in jutri, 13. t.m. • « « ŠD Mladina organizira od prihodnjega tedna dalje vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. « * « Športno društvo Mladina organizira jutri, 13. t.m., izlet v Ravascletto (Zoncolan). Odhod ob 6.30 izpred spomenika v Križu. Prijave Stojanu (telefon 220423). To bo zadnji izlet v tej zimski sezoni. K « • ŠD Kontovel sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 14. t.m., ob 20.30 v dvorani na Kontovelu. « • « Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 14. aprila ob 20. mjH nai stadionu'«1. maj* seja pdbora košarkarske sekcije. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 12. APRILA 1980 NOGOMET KADETI 16.30 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Breg CICIBANI 17.30 v Miljah Fortitudo A - Breg A » « « 16.45 v Miljah Fortitudo B - Breg B * • « 17.30 na Proseku Primorje - S. Andrea ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO (mnogoboji) 15.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria ODBOJKA MOŠKA B LIGA 19.00 v Trstu, Monte Cengio Bor JIK Banka - Legnago ŽENSKA B LIGA 21.15 v Castelgombertu Castelgomberto - Bor Intereuropa MOŠKA C LIGA 20.30 v Nabrežini Kras - Valdosport ŽENSKA C LIGA 20.30 v Gradišču La Scarpoteca - Sokol 1. ŽENSKA DIVIZIJA 18.00 na Proseku Kontovel - Juli a * * • 20.45 v Dolini Breg - Sloga 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Gorici OIympia - Libertas Sacile 2. MOŠKA DIVIZIJA 18.00 v Štandrežu Dom - Vqlley Gradež * * * 16.00 v Trstu, tel. Morpurgo Solaris - Juventina 2. ŽENSKA DIVIZIJA 20.30 v Gorici tel. Stella Matutina Libertas Gorica - Bor KOŠARKA POULE C - 2 18.30 v Dolini Jadran - Die N’Ai 1. DIVIZIJA 16.30 v Dolini Jadran - Stella Azzurrra B * * * 19.00 v Trstu, Istrska ulica Dan Bosco B - Bor A JUTRI NEDELJA, 13. APRILA 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 16.30 v Trebčah Primorec - Vesna v • * ■ i 16.30 v Ribiškem'naselju Sovrana - Zarja- -„ L luiUii it; i iujr.it ulj u oti 16.30 v Trstu, Ul. Flavia Libertas * Primorje * * * 16.30 v Dolini Breg - Giarizzole 3. AMATERSKA LIGA 16.30 na Padričah Gaja - Kras « * « 16.30 v Doberdobu Mladost - Brazzanese « « « 16.30 v Štandrežu Juventina - Audax * * * 16.30 v Romjanu Vermegliano - Sovodnje ZAČETNIKI 10.00 v Trstu, Ul. Flavia Ponziana A - Primorje * « « 9.00 v Dolini Breg - S. Andrea B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu Vesna - S. Vito « * « 9.45 v Dolini Breg - Zarja ATLETIKA DEŽELNO PRVENSTVO (mnogoboji) 9.00 v Trstu Nastopata tudi Bor in Adria SMUČANJE ZAKLJUČNO TEKMOVANJE 9.30 na Zoncolanu Finale treh tekmovanj ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Dolini Breg - La Talpa 3. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 Bor 10.30 Oma maj» v Trstu, stadion «1. VM «UNDER 15» v Trstu, licej Petrarca - Sloga KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Barcolana « * • 11.00 v Trstu, Ul. Monte Cengio CUS - Kontovel # * # 10.30 v Gorici Časa del Carozziere - Dam 1. DIVIZIJA 9.30 na Opčinah Polet - Servolana B # # # 10.00 v Trstu, športna palača Hurlingham - Kontovel ... • *** 'A V; 11.00 v Trstu, Ul. Sturzd Stella Azzurra A - Bor C KOLESARSTVO MEDNARODNA DIRKA 10.00 v Trevisu - i.» Sodeluje tudi Adria viiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiim SINOČI TISKOVNA KONFERENCA NA STADIONU d. MAJ» V TRSTU Več kot šeststo nastopajočih na «Festivalu Bor minibasket» Sinoči je bila na stadionu «1. maj* v Trstu tiskovna konferenca, katero so sklicali organizatorji letošnjega 3. mednarodnega »Festivala Bor minibasket*, ki bo na sporedu v dneh od 24. do 27. aprila. Tiskovne konference se je udeležilo lepo število predstavnikov tiska in zastopnikov raznih društev, katere je član organizacijskega odbora inž. Bogdan Petelin najprej seznanil z nameni in s pomenom te prireditve, nato pa so organizatorji odgovarjali prisotnim na razna vprašanja, ki so bili v zvezi s tem festivalom. Ves festival je razdeljen na tri dele: na turnir minibasketa, na »ex tempore*, ki bo potekal pod pokroviteljstvom revije Dan in pa na posebno pismeno nalogo, nad katero je prevzela pokroviteljstvo revija Galeb. Festival sam pa bo imel Še druge pobude, saj bo v njegovem okviru tudi posebna okrogla miza. katere se bosta udeležila tudi Novosel in Lombardi, poleg tega pa bodo predvajali tudi razne filme ■ košarkarsko tematiko. Za festival se je prijavilo doslej 21 društev iz Italije in Jugoslavije, nastopila pa bo tudi ameriška šola iz Aviana. Skupno bo nastopilo več kot 600 otrok, kar jasno kaže, kako kompleksna in zahtevna bo izpeljava te velike otroške manifestacije. Odgovori organizatorjev na sinočnji tiskovni konferenci pa so potrdili, da so se na to prireditev dobro pripravili, zato lahko pričakujemo, da bo enako uspešna, kot prejšnji dve. Na slikah: predstavniki organizacijskega odbora (zgoraj) in del udeležencev sinočnje tiskovne konference (spodaj) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačano celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija *DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglas) 2lro račun 50101-603-45361 cADIT* • DZS • 61000 L|ubl|anft Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 miti 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sozW 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese« Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Jug krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drualh fl«’ v Italiji pri SPL Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. aprila 1980 odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal Sn tiska I jzn* iTrst Član italijansketeji ...... ■— 2veze časopisnih Jaložnikov FIEG PO OBISKU EGIPTOVSKEGA PREDSEDNIKA SADATA PREDSEDNIK CARTER SE PRIPRAVLJA NA TEŽAVE S PREMIEROM BEGINOM Ameriška administracija si ne more v nobenem primeru privoščiti neuspeha - Vprašanje statusa Jeruzalema so brisali z dnevnega reda POMOČ PREBIVALSTVU KAMPUČIJE VVASHINGTON - Po komaj končanih razgovorih med ameriškim predsednikom Carterjem in egiptovskim predsednikom Sadatom, se ameriška diplomacija že pripravlja na »prijateljsko prepričevanje* izraelskega premiera Begina. Uradni wa shingtonski krogi zagotavljajo, da morajo Begina »prepričati* o »absolutni neobhodnosti* postopnega priznavanja avtonomije palestinskemu ljudstvu na zahodnem bregu Jordana in v Gazi. Do sedaj ni znano, do katere mere bodo Begina »prepričevali*, a vsi znaki kažejo, da bo skušal predsednik Carter za sako ceno uresničiti dogovore iz Čamp Davida. Najprej je treba poudariti, da v sedanjem letu predsedniških volitev pričakuje javnost od predsednika Carterja, da po dolgem času končno zabeleži kak uspeh v zunanji politiki. Poleg tega mora ameriški predsednik dokazati prijateljskim državam na Bližnjem vzhodu, da je pripravljen na reševanje palestinskega vprašanja. Nazadnje je za uradni VVashington sporazum prepotreben, da ne bi pobude o reševanju palestinskega vprašanja prevzele druge države. Da je ta strah upravičen dokazujejo Šadatove izjave pred odhodom iz Washingtona, ko je časnikarjem dejal, da bo Egipt podprl pobude Evropske gospodarske skupnosti, če ne bodo tristranski pogovori o palestinski avtonomiji končani do 26. maja. Dobro obveščeni vvashingtonski krogi zatrjujejo, da bo predsednik Carter odločno zahteval, naj Begin izpolni svojo «svečano obljubo*, da palestinskemu ljudstvu na zasedenih arabskih ozemljih omogočil avtonomijo, kar je sprejel s podpisom campdavidskega sporazuma. Ameriški načrt pa predvideva, da se v roku prihodnjih petih let postopoma umaknejo vse izraelske vojaške sile in okupacijska oblast. ZDA pa še vedno vztrajajo, da je treba Iz raelu omogočiti »varnost*, ali s prisotnostjo izraelske vojske v določe- nih oporiščih in na omejenih območjih ali pa s prisotnostjo mešanih, izraelsko - egiptovskih enot. VVashington je že večkrat uradno poudaril, da nasprotuje ustanovitvi novih židovskih naselij na zase-nih arabskih ozemljili. Do sedaj pa je vedno raletel na gluha ušesa, Be-ginova vlada je celo izjavila, da se o tem »sploh ne bo razgovarjala*. Vsekakor pa bo tudi problem židovskega naseljevanja eden izmed tolikih, s katerim se bosta prihodnji teden soočila v Washingtonu Carter in Begin. Skoraj gotovo pa bosta prezrla problem sto tisoč Palestincev, ki živijo v vzhodnem delu Jeruzalema. kar pomeni, da Jeruzalema ne bodo vključili v pogajanja o »avtonomiji* kot je to zahteval Sa dat. To naj bi bil navsezadnje največji Sadatov kompromis, ki ga kot razumljivo egiptovsko časopisje ne omenja, saj je za Arabce in ves islam bogokletno, da nad Jeruzalemom vihra Davidova zvezda. Komaj končani pogovori so torej zaviti v pravo državniško tajnost, da je umirjen Sadatov in Carterjev optimizem preuranjen, saj mora še voditi račune z Beginom. Med drugim ni znano 'kakšna jamstva bo Carter dal Beginu pred »nevarnostjo* da postane «avtonomno palestinsko ozemlje* jedro bodoče samostojne palestinske države. Izgledi torej niso najboljši. Na papirju je skoraj nemogoče, da bi se sedanja pogajanja izjalovila, bržkone pa bo njihova vsebina pičla. Carter bo predlagal Beginu, da se tristranski pogovori na ravni zunanjih ministrov nadaljujejo v Washingtonu, kjer bi 26. maja svečano podpisali novi tristranski ameriško - izraelsko - egiptovski sporazum, ki bo ponovno obšel ključni problem, mnenje Palestincev o taki vsiljeni »avtonomiji*. (voc) Nova podražitev nafte? NEW YORK — Generalni sekretar organizacije držav izvoznic nafte OPEČ Rene Ortiz je včeraj izjavil. da se bo njegova organizacija vrnila k sistemu enotnih cen verjetno že v drugi polovici letošnjega leta. Ortiz je tudi poudaril, da bodo razpoložljive količine nafte ostale še vedno omenjene, zato je predlagal še večje energetsko varčevanje. OPEČ bo skušala omejiti povpraševanje s politiko cen, zato bo že v bližnji bodočnosti ponovno podražila nafto. Če pa to ne bo zadostovalo, napoveduje Ortiz hudo krizo, saj bodo cene nafte neustavljivo poskočile. V kampučijskem pristanišču Kompong Som raztovarjajo hrano, ki KAIRO — V zadnjih 50 letih so zabeležili v Egiptu 85.000 umorov. 714 obsojenih morilcev so usmrtili. Ml.i.ni.l.miii.ltllll.lMitiiimuiii......■„„i„„ii„i„ii.................................................................................................................................................................... milim umu umu ra je namenjena prebivalstvu te države (Telefoto AP) POMEMBNA PRIDOBITEV Zfl KOROŠKE SLOVENCE NOVI KULTURNI DOM V ŠENTPRIMOŽU V KRATKEM DOGRAJEIS V četrtek so si gradbišče ogledali pred- • stavniki Zveze slovenskih organizacij ' krajevnega društva s predsednik^: S. VVakounigom na čelu seznanili' napredovanjem gradbenih del j* jim tolmačili pereče probleme naj1’ dno-kultumega življenja v obo' Škocijan. Predvsem je pogovor F ljal vprašanjem okoli ‘7-8ra~Z in bližnje otvoritve kulturnega don“ ter so predstavniki ZSO obljub111 društvenikom tudi za bodoče Ke CELOVEC — Slovensko prosvetno društvo »Danica* v Šentvidu v Podjuni, ki brez dvoma sodi med najbolj aktivne krajevne celice slovenske kultumo-prosvetne dejavnosti na Koroškem, se pripravlja na svoj veliki dogodek: otvoritev novega kulturnega doma. Kulturni dom v šentprimožu je namreč pred dograditvijo in bo pričal o samoiniciativnosti krajevnih dejavnikov ter o samopomoči, ki jo razvijajo koroški Slovenci ob podpori matičnega naroda. V četrtek, 10. aprila, so si gradbišče kulturnega doma v šentprimožu ogledali člani izvršnega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ki so jih predstavniki TRI DNI PO ZAČETKU DEMONSTRATIVNE AKCIJE Svetovalci KPI prekinili zasedbo dvorane sicilskega deželnega sveta Tudi včeraj ni bilo mogoče izvoliti predsednika deželnega odbora - Tiskovna konferenca KPI v Rimu - Hude odgovornosti KD zaradi zavlačevanja krize Z razpetimi jadri Šolska ladja zahodnonemške vojne mornarice »Gorch Fock* je včeraj odplula v Boston, kjer se bo udeležila vaj skupno z osmimi podobnimi ladjami iz drugih zahodnih držav (Telefoto AP) ....................m,.........................n..........................iiiiimii..................................... PALERMO — Komunistični deželni svetovalci, ki so v sredo zjutraj zasedli dvorano sicilskega deželnega sveta v palači Normanov v Palermu, da bi protestirali proti zadržanju krščanske demokracije do že 115 dni trajajoče deželne krize, so včeraj zjutraj končali svoji demonstrativno akcijo. Njihova naprezanja pa tudi tokrat niso zalegla. Krščanska demokracija, stranka delativne večine, ki razpolaga s 40 od skupnih 90 svetovalcev, tudi do včeraj ni našla, oziroma ni znala najti izhoda iz krize, kar se je pokazalo na včerajšnjih dveh glasovanjih za izvolitev predsednika deželnega odbora. Na glasovanjih (bili sta že 20. in 21. po vrsti) niso disegli kvoruma dveh tretjin vseh svetovalcev, zato sta bili neveljavni. Kot smo že poročali, so komunistični svetovalci zasedli dvorano po petem zaporednem odstopu izvoljenega mandatarja demokristjana Ca-logera Lo Giudiceja, slednji pa je vsakič odstopil, ker ni prišlo pred glasovanjem do sporazuma o večini. Krščanska demokracija je tudi tokrat zavzela taktiko zavlačevanja in jo obdržala kljub nekaterim hudim dogodkom, ki so medtem vznemirili deželo (umor prejšnjega predsednika deželnega odbora Matta relle). Najprej so se demokristjani izgovarjali, da morajo počakati na vsedržavni kongres, ko je ta minil so morali počakati na sestavo italijanske vlade, sedaj pa s čakanjem še nadaljujejo. Buri jih namreč huda »dilema*, s katerimi strankami naj bi sestavili vladno večino, pri tem pa imajo vsaj sedaj dve možnosti: ali dvobarvno vlado KD - PSI ali pa vlado s socialisti, republikanci in socialdemokrati če bi imela KD v deželnem svetu le pičlo relativno večino, bi bila ta njihova dolga razmišljanja o sestavi vlade še razumljiva, ker pa razpolagajo s kar 40 svetovalci (šest manj od absolutne večine), so vsa njihova omahovanja neopravičljiva. To je tudi podčrtal na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu komunistični poslanec Alessandro Natta. Dejal je, da si komunisti prizadevajo za rešitev, ki bi dala deželi vlado, kar naj bi omogočilo KPI, da bi nadaljevala svojo vlogo opozicije. Krizo je Natta imenoval »ne zaslišan primer*, ki žali vso Sicilijo in predstavlja hud udarec za dramatične potrebe otoka. Na srečanju z novinarji je posegel v problem tudi Armando Cos sutta. Podčrtal je, da so deželne krize pravi konjiček krščanske demokracije. saj so zašli vsi deželni odbori, ki jih je vodila KD (razen v Tridentu in Moliseju) prej ali slej v krizo. Med tridnevno zasedbo dvorane sicilskega deželnega sveta so bili komunistični svetovalci deležni mnogih izrazov solidarnosti prebivalstva, predvsem pa delavstva. Sicilska KPI se je ob koncu zasedbe tudi odločila, da bo sprožila široko akcijo srečanj s prebivalstvom, da bi jim obrazložila zakaj se je odločila za tak demonstrativen akt. Po vseh občinah bodo v kratkem potekale tudi skupščine, na katerih bo govor o problemih, ki tarejo sicilski otok. med katerimi prednjačita mladinsko zaposlovanje in zaposlovanje nasploh, (šč) N' DJAMENA - Bitka za N’ Dja meno je predvčerajšnjim prešla v novo fazo z uspešnim prodorom »južnjaških enot* polkovnika in čadskega ' podpredsednika Kamouga južno od N’ Djamene. Prve njegove predhodnice so že stopile v stik z od- Bi mi zamenjali avto za kamelo? TRIPOLIS - Kamela je neutrudljiva žival, ki lahlso z velikimi bremeni na hrbtu prehodi nepregledne puščavske predele, pri tem pa še nosi svojega gospoduj ja, daje mleko za njegove otroke in kožo za njihova oblačila, potrebuje pa malo hrane in pijače. Avtomobil ni tako astrpen* kot kamela, rabi bencin in olje in mnogo več skrbi, kljub temu pet ga prebivalci libijske džamahirije vedno bolj pogosto zamenjajo s tpuščdvsko ladjo*. Po širokih tripoliških ulicah se ves dan pretakajo reke avtomobilov, s katerimi se Libijci vozijo na običajne vsakdanje posle. Največkrat so vozniki oblečeni v zapadna oblačila, še vedno pa jih je mnogo oblečenih v tipične kaftane ali bele široke srajce in hlače, ki so primerni vročemu afriškemu podnebju. Z veliko gotovostjo sedijo bivši beduini za volani mercedesov, volvov, peugeotov, oplov, ki imajo vsi eno skuono značilnost, — da »o zglo lelilci Malo je volkstvagnov, malih renaultov alt dru gih manjših avtomobilov. V glavnem mestu Lihi j, bi bil naš stari «/ičo» prava redkost. Kaj prav naprav vpliva na to novo libijsko navado, ni lahko ugotoviti. Ali nizka cena uvoženih avtomo- bilov ali nizka cena bencina (kar se pri nas sliši kot sanjska pripoved). Vsekakor ostaja tudi dejstvo, da Libijec ljubi velike avtomobile in jih ima zato mnogo. ^Dejansko ne vem kaj naj počnem s tako velikim avtomobilom,» pravi neki domačin, «saj se težko prebija skozi mestni promet. In vendar jih i-mom tri, a hčerka me sedaj prosi, naj ji kupim nov volvo.* Kljub temu da vozijo hitro in se ne menijo preveč za prometne predpise, se pri trčenjih in •npraskah* ne sekirajo dosti. Na ulicah glavnega mesta redko opaziš dva voznika, ki bi razpravljala o manjšem udarcu ali praski, tudi avtoličarji imajo tu zelo malo dela. Libijci namreč vozijo avtomobil dokler *gre naprej*, ko pa je zanič, ga odvržejo in kupijo novega. Kaže, da je v Libiji tavtomobilski boom» nastopil brez tipičnih sekundarnih posledic, ki so značilne za zahodni svet. Ni oboževanja avtomobila in dehumanizacije človeških odnosov na račun razmerja človek . stroj. Bivši beduini ljubijo svojo novo kamelo, izkoristijo jo do maksimuma, če pa »zboli* ali »pogine*, ne bodo jokali za njo, ampak bodo kupili drugo, (nf) Nova faza bitke za N‘ Djameno delki obrambnega ministra Hissena Habreja, ki se more sedaj boriti na dveh frontah. Ena je v samem mestu proti silam predsednika republike, druga pa na jugu proti enotam polkovnika Kamouga. To naj bi po mnenju političnih opazovalcev povzročilo precejšnje težave «sevemjakom*, ki pa so v preteklem tedno podobni okoljevalni manever razbili in bi kaj takega lahko ponovili tudi sedaj, saj je odpor predsedniških sil iz dneva v danj manjši, da lahko razbremenijo »mestno fronto*. RIM — Znanega italijanskega komika Roberta Benigni ja je včeraj zaslišal namestnik državnega pravd-nika. Komik je osumljen, da je žalil ugled in čast papeža Pavla II., ko ga je med sanremskim festivalom imenoval «Wojtylaccio». ME AN — Na avtocesti sonca, med Lodijem in Melegnanom, je včeraj trčilo osem tovornjakov, ki so bili namenjeni proti Milanu. En šofer je v nesreči izgubil življenje. Avtocesto so morali za nekaj ur zapreti prometu. TEDEN DNI PO UVEDBI Legalna ura: težave otrok in starejših Tudi odrasli potrebujejo več dni, da se prilagodijo spremembi RIM — Teden dni po uvedbi poletne ali «legalne» ure se že da vsaj približno preveriti, kakšne so posledice letošnje novosti, ki nas je prisilila premakniti kazalce za uro naprej že 5. aprila in ne šele junija, kot je to bilo v prejšnjih letih. Že prav, da s takim posegom Italija uravna svojo uro z evropsko in da prištedijo Italijani nekaj milijard lir na račun manjše porabe električnega toka. Je vse tu ali so še kake druge posledice? Po prvih ugotovitvah izgleda, da to novost težko prenašajo otroci in starejše osebe. Slednji namreč težko prenašajo hitre spremembe in imajo fiziološko potrebo po večjem časovnem razmahu, da prilagodijo telo novim zahtevam. Otroci pa občutijo negativne posledice, ker se večerni del življenja še vedno odvija po prejšnjem ritmu in nočejo večerjati in spati, ko je še svetlo. Zato pa spijo manj, kajti letos sončna ura ne sovpada s počitnicami. Otroci morajo v šolo, kjer so po pričevanjih Italijanskih učiteljev zjutraj še zaspani in brez pravega zanimanja. Tudi odraslo človeško telo je občutljivo na hitre spremembe, čeprav v manjši meri. Potrebnih je od dvajset do štirideset dni da se prilagodi novemu biološkemu i edu. Pri tem pa je jasno, da so nekateri bolj občutljivi, drugi pa manj. Naj ob tem še omenimo znanstveno študijo o posledicah hitre spremembe življenjskega okolja. Izkazalo se je, da to povzroča v človeku večjo napadalnost, ki je ne spremlja večja storilnost na delu. Po teh izsledkih bi torej lahko trdili. da so zjutraj Italijani bolj »nervozni* in istočasno manj delavni. Če bodo te ugotovitve potrdile raziskave v tovarnah, uradih in šolah bomo morda še spoznali, da se sončna ura ne obrestuje tako, kot je italijanska vlada napovedala. (nf) SALBBURY — Metodistični pastor Canaan Banana je novi predsednik Zimbaveja - (bivša Jožeta- Rodezija). To so sklenili včeraj na posebni vdlilhi ' še ji 1 v Salisbury ju. Svojo funkcijo bo Banana prevzel 17. aprila, ko b0 Zimbabve postal neodvisen. PAPEŽ V KOPALKAH CASTELGANDOLFO - Preč dnevi so nekateri italijanski časopisi poročali, da je papež Janez Pavel II. bolan. Vest s* ® 1 vatikanskih krogih takoj _ de- | ■montirali, češ da je papeževa bolezen zgolj izmišljotina nekaterih novinarjev in da je " , nasprotno — papež zdrav k šolske vzgoje mladine. Zdaj usp^J. deluje že leto dni in 30 otrokom11 ^ vzgojo v obeh deželnih jezikih. . sar mladina v javnih otroško ^ stvenih ustanovah na Koroške®, deležna. Za darila v obliki •<®jj žičnih slikanic so se otroci zahv li s skuono pesmijo. (Sindok) NEW DELHI — Indijsko vrhovno sodišče je včeraj razveljavilo obsodbo o dveletnem zaporu za sina premiera Indire Gandhi Sandžaja in za bivšega ministra za informacije šuklija. Vrhovno sodišče je pojasnilo svojo razsodbo, ker ne obstajajo pravi dokazi proti obema. Maxipretep BRIGHTON - Nad 80 osebje včeraj udeležilo »maxipret*L v tem mestu. Začelo se je s rom v nekem disko klubu, nad" -valo pa kar po mestnih ulicah^ bračun: 2 težko ranjena, na d« ne poškodovanih (med tenu 5 policaji) in 36 aretiranih. »vaša hr in vase hrana« odlične kombinacije z medom in čebeljimi pridelki medex export-import. p o. Ijubljana, Jugoslavija UČINKI: sestavine blažijo krče gladkih mišic In umirilo kašelj In želodčne krče pa tudi glavobol, če je posledica prebavnih težav. Poleg tega povečajo tek, blažilo napen|an|e In prepode gliste. Thymol In cymol sta tudi blagi razkužili. ki ublažita neprijeten vonj Iz ust. UČINKI: valpotrijatf mirilo centralni živčni sistem, predvsem miselne In čustvene možganske centre. Blažilo nespečnost In želodčne krče, če je vzrok zanje notranji nemir In živčna prenapetost. Izovalerianova kislina blaži krče gladkih mišic. Sestavine zdravilne špa|ke umirijo nervozno utripanje srca In pomagajo celo pri migreni. NAVADNA KRHUKAi RHAMNUS FRANOULA UČINKI: sestavine pospešu|e|o izločanje žolča in de!uje|o kot blago odvajalo, «1 prime šele v debelem črevesju, učinkuje pa neka| dni. Pomembno je, da se telo na odvajalne učinke krhllke ne navadi.