ISSN 0351-6407 lll■lllllllllll 77nx r i Ha/, nm c 9 770351”640019 Če pred Nežo ni mrzlo, je pa potlej R E Murska Sobota, 21. januarja 1999, leto LI, št. 3, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 200 SIT (IZ)BRANO, str. 8 Čigav bo lendavski hotel Elizabeta? R S : O »FSloveniji nikjer ni bilo takšnega gospodarskega nazadovanja kot v Pomurju. Od leta 1990 do danes je bruto produkt padel za polovico. V času socializma smo imeli zavarovalnico za paradržavno inštitucijo, ki je zaprta navznoter. Sedaj se deklariramo za odprto inštitucijo. Moja preokupa-cija pa je, zadržati vsako delovno mesto. Če je stranka tudi regija kot celota, mora tudi regija od nas nekaj dobiti.« Rudi Cipot, direktor Zavarovalnice Triglav, OE Murska Sobota ŠTEFAN SOBOČAN Bratje po veri Ta teden, ki se je skorajda že iztekel, je Cerkev razglasila za teden krščanske edinosti oziroma čas zbliževanja ali pa morda postopoma celo ponovne združitve krščanskih Cerkva: katoliške, evangeličanske, binkoštne, baptistične, adventistične, pravoslavne ... Le zakaj bi živeli in delovali »ločeno«, ko pa je vsem temelj sveto pismo?! V Prekmurju (deloma tudi v Prlekiji in na Apaškem polju), kjer imamo več krščanskih verskih skupnosti, smo lahko ponosni, da nam ekumenizem, torej približevanje in možnosti za navezavo »ločenih cerkva«, ni tujek. Naše lokalne cerkvene ustanove (katoliške župnije, evangeličanske cerkvene občine, pa tudi druge cerkve) celo »prehitevajo čas«: duhovščina različnih verskih skupnosti odlično sodeluje (ekumenska srečanja, tudi obredi; ekumenske poroke itd.). Še boljše pa je sodelovanje ljudi oziroma bratov po veri (po prekmursko: vere bratov), saj nihče ne obeša na velik zvon, daje »papinec«, luteran..., kajti vsi smo predvsem ljudje. Tudi tisti seveda, ki še iščejo, imajo svojo »osebno vero« ali pa »ne verujejo v ničesar«. V naših krajih ni nobene verske nestrpnosti, tudi ne do pripadnikov nekrščanskih verskih skupnosti in novodobnih verskih gibanj. Tolerantni pa smo seveda dotlej, dokler nam kdo ne vsiljuje svojega nazora. Regionalna razvojna agencija Mura V četrtek in petek jc^Brži no, h se bo megla. ----------— _____.______ NOVO NO1 INTERVJU, str. 1O Revščina to.: NATAŠA JUHNOV AVAN A KWJB v Otov Vsak večer glasba s plesnim programom Odprto od 20. do 5. ure zjutraj, razen nedelje Za svet v katerem smeli biti drugačni Zgečljivost nasledstva Odhod direktorja regijske razvojne agencije mag. Antona Balažka na drugo delovno mesto je postala zadnje dni »top« medijska tema a ne toliko zaradi njega samega ali ker bi pomembni postali ljudje, ampak ker je žgečljivo vprašanje, kdo ga bo nasledil. Se bo pri izbiranju novega človeka, presojanju tega, koliko je ob tem, da ima določene strokovne sposobnosti tudi »naš«, tudi v razvojni agenciji pokazala barva našega lokalizma s pridihom politike? Država postaja glede delovanja in obstoja regionalnih agencij bolj mlačna kot zagreta, vendar dopušča različne možnosti po tistem: od vas odvisno. Več . ko boste sami naredili na lokalni ravni, več boste imeli (ali če se boste požrli, se pač boste). In da bi ob kadrovski zamenjavi na razvojni agenciji lahko izmerili njen lastni razvoj in napredek, je najprej potrebno videti, od kje se šteje novi štart. Zakon o regionalnem razvoju še ni sprejet, vendar so v delovnem gradivu dopuščene zelo široke možnosti oblik in delovanja razvojnih agencij, opredeljene pa so tudi lokalne iniciative. Organizacijski temelji so sedaj postavljeni tudi v državi in prvim štirim pilotskim razvojnim agen-C1jam v državi so se začele pridruževati še nove, zadnja v Kr- škem. V nasledstvu RRA Mura ostajajo tudi stalni projekti, kot so garancijski sklad, mikrokrediti ter inovacijska pisarna, iz katere bo nastal ob podpori Evropske unije podjetniški inkubator. »To so tako solidni temelji, da vsebinsko splobni vrašanje, kaj in kako,« je izjavil Anton Balažek, ki bo svojemu nasledniku predal tudi solidno finančno poslovanje agencije. Na včerajšnji seji so člani nadzornega sveta RRA obravnavali tudi prvo direktorjevo informacijo o finančnem poslovanju agencije. »O številkah ne bom govoril, ampak tudi tu so zelo trdne osnove,« je izjavil sogovornik. Financiranje v prihodnje pa je tudi jasno - del ali polovico programa razvojnih aktivnosti bo še naprej financirala država, polovico sredstev bo potrebno dobiti na natečajih,»... kar tudi ni problem, vendar bi se bilo potrebno v regiji zmeniti, kaj nameravamo z razvij-no agencijo v prihodnje, ali bomo bolj krepili lokalne iniciative in imeli slabšo regionalno agencijo oziroma obratno ali pa se vzpostavi ravnovesje skupnega razvoja«, smo razumeli sobesednika. Za dvoje torej gre, za pripravljenost, doseči dogovor na lokalni ravni (ki je nujno politična), ali pa bo razvojna agencija svojo os bolj kot doslej pomaknila h gospodarskim družbam. MHB Pretresljivo: krvoskrunstvo Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča v Murski Soboti je odredil pripor zoper polnoletnega moškega z območja Pomurja, ki je osumljen, daje v letih 1991-1999 spolno zlorabljal svojo hčerko - otroka. Ta sicer ni stanovala pri njem, zato pa jo je večkrat vabil k sebi domov ter zlorabil njeno zaupanje in neizkušenost, povrh pa ji je grozil. Izrabljal je težke socialne razmere, v katerih je živela hčerka. Kriminalisti, ki so nam posredovali novico o tem obsojanja vrednem in kaznivem dejanju, so še pozvali vse, ki se pri svojem delu srečujejo z rizično skupino ljudi, naj bodo pri vzgoji in svojem delu pozorni na morebitne druge take ali podobne »primere«, da bi jih odkrili tudi z njihovo pomočjo in ne le zgolj s policijo ali je tu doma evščina je kot prisilni jopič. Kadar se enkrat znajdeš v njem, in če se še tako naprezaš, iztrgati se mu ne moreš več. Vendar pa ta jopič nikoli ni samo tvoj, ampak je vedno tudi od tvojih najbližjih, tvojih otrok in pogosto tudi od tvojih sorodnikov. Ta zapuščina je jeklenega prijema, iz začaranega kroga katerega se je zelo težko iztrgati. Ker si reven, bodo imeli tudi tvoji otroci manj možnosti za šolanje. Manj izobraženi bodo imeli potem manjše možnosti za zaposlitev ali bodo živeli v strahu za svoje delovno mesto. Zaslužili bodo manj, prej se bodo fizično iztrošili, zato bodo manj zdravi in na koncu - bodo prej umrli. Presenetljivo sporočilo svetovne zdravstvene organizacije: ljudje stare celine v povprečju umirajo prej. Ali prvič po drugi svetovni vojni se je življenska doba povprečnega Evropejca znižala. To pojasnjujejo s tranzicijskimi procesi komunističnih držav, toda sociološka brskanja med ljudmi dokazujejo, daje revščina tista, ki krajša življenje ljudi. Pa nam za to, da temu verjamemo, sploh ne potrebujemo veliko znanja, le pogledati je potrebno ljudi okoli nas. Ob tem, da je država odprla posebni urad za revne, smo jih spet začeli preštevati. Eni so njihovo revščino obdelovali in merili po teh, drugi po drugih merilih, preračunavali, koliko odstotkov več jih je, vse to pa so pridno zapisala novinarska peresa. In k vsemu oglodanemu dodajam še svoje: revščina je tu doma. Pa bi to spet mogli izmeriti po takem ali drugačnem statističnem pristopu. Toda menije dovolj že to, daje moralo preživeti nekaj manj kot pet tisoč pomurskih družin (lahko tudi posameznikov) s socialno podporo države (denarni dodatek v decembru). Prag za pridobitev socialne podpore pa je, na primer za štiričlansko družino (dva odrasla in dva šoloobvezna otroka) družinski prihodek, kije nižji od 67 tisočakov na mesec. Dolgo se s tem res ne da živeti. ALFA poslovno posredništvo Slovenska 42/I. Murska Sobota Tel.: (069) 37 162 po naključju. ŠSI ™. SAXOMANI več v notranjosti časopisa so ljudje, ki ljubijo saxo IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! AKTUALNO OKOLI NAS 21. januar 1999, mn Iz New Yorka Vohuni OZN 0 Lipicanci in španski V arnostni svet OZN se je znašel po osmih letih zmerne enotnosti glede politike do Iraka ob izteku lanskega leta po ameriško-bri-tanskih zračnih napadih v operaciji, imenovani Puščavska lisi- ca, pred težavno nalogo - kako naprej. Ameriško-britansko bombardiranje izbranih ciljev v Iraku je morda uspelo uničiti precejšen del vojaških zmogljivosti iraškega predsednika Sadama Huseina, po drugi strani pa je onemogočil nadaljevanje dosedanje politike nadzora nad programi za razvoj orožja za množično uničevanje. Združeni narodi se morajo ob težki nalogi oblikovanja novega pristopa do iraškega vprašanja zdaj še ukvarjati z resnim problemom, ki je vrgel veliko senco dvoma na nepristranskost njihovega osebja, ki bi moralo opravljati le naloge, za katere je dobilo pooblastila v organih OZN. Domnevno ali resnično vohunjenje pripadnikov Posebne komisije Združenih narodov za nadzor nad iraškimi programi kemičnega, biološkega in jedrskega orožja, lahko, če se obtožbe izkažejo kot resnične, ogrozi operacije in življenja pripadnikov različnih mednarodnih organizacij v sklopu OZN ob posredovanju na drugih kriznih žariščih po svetu. Medtem ko so krizna žarišča v svetu po koncu hladne vojne vznikala in izginjala, je ostal Irak zaradi velike specifične teže v mednarodnih odnosih, ki mu jo zagotavljajo druge največje količine naftnih virov, takoj za Savdo-vo Arabijo, v zadnjih osmih letih v ospredju zanimanja OZN, še posebno Varnostnega sveta. Zaradi invazije na Kuvajt leta 1990, s katero je začel Sa-dam Husein po remiju v iransko-iraški vojni neuspešen pohod na prestol voditelja arabskega sveta, so bile najprej uvedene gospodarske sankcije. Potem ko te kot ponavadi niso imele takojšnjega učinka, je ameriški predsednik George Bush zbral mogočno mednarodno koalicijo, ki je iraškega diktatorja na vrat na nos pognala iz Kuvajta ter za nekaj časa celo ogrozila njegovo politično in dejansko preživetje. Kurdska manjšina na severu Iraka in šiitski muslimani na jugu so začeli oborožen upor, ki gaje Husein krvavo zatrl, mednarodna skupnost pa je odgovorila z uvedbo območij prepovedi poletov, nad katerimi zdaj potekajo »kavbojski« obračuni ameriških in britanskih letal z iraško protizračno obrambo. Posebna komisija OZN, ki je bila ustanovljena leta 1991, je bila pod vodstvom izvršnega direktorja Avstralca Richarda Butlerja učinkovito orodje za odkrivanje in uničevanje programov za proizvodnjo jedrskega orožja ter zalog kemičnega in biološkega orožja. Sadam Husein se v vseh teh letih ni sprijaznil z dejstvom, da se lahko Irak znebi sankcij in se enakopravno vključi v mednarodno skupnost le, če preneha ogrožati svoje sosede in druge države, zato je raje kljubovalno metal polena pod noge in z raznimi triki skušal obiti sankcije, ki so z leti Iraku prizadejale veliko škode, čeprav do njega samega niso segle. Eden od omenjenih trikov je bilo nenehno obtoževanje UNSCOM-a, daje v Iraku le zato, da vohuni za račun tujih sil na čelu z ZDA. Varnostni svet, ki je odgovoren za delo UNSCOM-a, se je od zadnjih ameriško-britanskih napadov decembra lani ukvarjal bolj sam s sabo, nakar je v začetku januarja letos Washington Post objavil novico, da ima generalni sekretar OZN dokaze o vohunjenju posameznih inšpektorjev UNSCOM-a za ZDA. Kofi Annan je pisanje Washington Posta označil kot napačno, ker naj ne bi imel dokazov, ampak se je hotel z Butlerjem pogovoriti, ker je slišal, da novinarji pripravljajo zgodbo o tej temi. Hkrati je zatrdil, da domnevno vohunjenje inšpektoijev ni bistvena zadeva, ampak je to razorožitev Iraka. Obtožbe o vohunjenju je jezno zavrnil tudi Richard Butler, vse skupaj pa je izzvenelo precej neprepričljivo, še bolj potem, ko je avgusta odstopil eden od nekdanjih inšpektorjev UNSCOM-a Američan Scott Ritter, in sicer menda zaradi iraškega oviranja nadzora in neaktivnosti mednarodne skupnosti pri kaznovanju Iraka. Ritter je potrdil govorice, da so imeli inšpektorji UNSCOM-a s petimi državami dogovor o izmenjavi obveščevalnih podatkov. Omenjene države na čelu z ZDA naj bi od inšpektorjev dobivale informacije o dejstvih, ki so jih razkrili inšpektorji, UN-SCOM pa je v zameno dobil vohunske podatke od teh držav glede iraškega skrivanja prepovedanih programov. Nekdanji podpolkovnik marincev Ritter je za francoski časopis Liberation izjavil, da so vohunski dogovor hoteli doseči tudi s francosko tajno službo, vendar je tamkajšnja vlada to zavrnila. Francozi naj bi mu odgovorili, da bi’UNSCOM-u le pomagali odkrivati dejstva, da Irak laže in skriva programe, kar bi le podaljšalo izvajanje sankcij, Francija pa si prizadeva za njihovo ukinitev, ker hoče vzpostaviti ugodne pozicije v trgovanju z iraško nafto. Ritter je v intervjuju omenil tudi Ruse, ki so po njegovem mnenju »obupen primer«, ker naj ne bi delali drugega kot skušali pomagati Iraku v sporu z ZDA. Na čelu vohunske operacije naj bi stal sam Richard Butler, ki je osebno odobril dogovarjanje z vladami posameznih držav glede izmenjave informacij. Združeni narodi skušajo zadevo potlačiti z izmikanjem, daje pomembnejša naloga, za katero je bil UNSCOM ustanovljen, to je nadzor in uničevanje iraškega orožja, to pa posredno potijuje, da se v govoricah o vohunjenju skriva resnica, kajti v nasprotnem primeru bi vsi skupaj stopili v bran UNSCOM-a in Butlerja. Namesto tega se v diplomatskih krogih razširja mnenje, daje Avstralca treba zamenjati, ker je postal ovira za nadaljevanje, kakršnokoli že bo, nadzora nad Irakom. Ta bo verjetno povsem različen od dosedanjega, saj ZDA s svojimi ostrimi stališči proti Iraku ostajajo v Varnostnem svetu čedalje bolj osamljene. Diplomatsko pobudo sta prevzeli Francija in Rusija, ki predlagata blažji režim nadzora ter ukinitev nekaterih sankcij, predvsem naftnega embarga. Tudi Američani kažejo prve znake popuščanja, saj je njihov predstavnik v varnostnem svetu Peter Burleigh dejal, da bi se strinjali z ukinitvijo omejitve prodaje iraške nafte. Poteza je bolj simbolična, saj Irak zaradi pomanjkanja opreme niti ne more načrpati več nafte, kot mu je bilo doslej dovoljeno, kaže pa na spremenjene razmere v mednarodni skupnosti, ki se jim morajo vsaj deloma podrediti tudi Američani. Po vsem sodeč bo Irak po osmih letih sankcij morda le uspel doseči svoje, ne da bi popolnoma izpolnil resolucije Varnostnega sveta, vendar se Iračanom, dokler bo na oblasti režim Sadama Huseina, kljub bogatim zalogam nafte, ne obeta boljša prihodnost. ROBI POREDOŠ« IZHAJA V ČETRTEK. Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota (C 7» jahalni konji Malokaj je v zadnjem času tako vztrajno zaposlovalo slovensko zavest - od civilne družbe in stroke do politike in diplomacije - kot lipicanci da bi jo razprodali, medtem pa so se Avstrijci z Evropsko unijo v Bruslju pogajali o tem, kako bi si nacionalizirali lipicance. n n ne brez razloga: po ponovoletnih pogovorih v Bruslju med slovenskim in avstrijskim uradnikom, ki sta jima vladi zaupali odgovornost za to vprašanje, je postalo povsem jasno, da si Av- strija prizadeva pridobiti pravico, da kot edina pooblaščena organizacija vodi izvorno rodovniško knjigo o lipicancih za vso Evropo, kot kriterij za vzrejo pa želi uporabiti lastnosti, zaradi katerih se ti konji vključujejo v špansko jahalno šolo na Dunaju. Tak dogovor, če bi ga Avstrijcem uspelo doseči (kdove, ali jim v Bruslju ne bo pomagal tudi evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler, ki kot Avstrijec tako žgočemu avstrijskemu interesu skorajda ne more obrniti hrbta), za slovenske lipicance prav gotovo ne bi bil dobra novica. Bi to v skraj>nem primeru morda pomenilo, da bi morali slovenski rejci, če bi hoteli, da so njihovi konji v Evropi priznani kot pristni lipicanci, navodila za vzrejo in potrdila kupovati na Dunaju? In kaj zdaj storiti? V vladi pravijo, da se bodo - tako kot Avstrijci - začeli dogovarjati z evropskimi državami, februarja pa se bodo začeli tudi uradni pogovori z Avstrijo. Le o čem se bodo dogovarjali? Daje slovenski konj iz Lipice lipicanec, Avstrijci pa naj si za svojega omislijo vsaj izvirno ime, če si že nočejo privzgojiti izvirne konjske rase, na primer španski jahalni konj? Diplomati in uradniki s tovrstnimi zbadljivkami seveda ne bi prišli daleč - kot tudi ne s tisto, ki kroži po Avstriji, da je bila Slovenija tedaj, ko je proizvedla lipicance, itak del Avstro-Ogrske, kaj neki si torej domišlja. Že res, ampak Slovenci smo bili že tedaj Slovenci, ne pa »Av-stro-Ogri«! Le kdo bi zameril Avstrijcem, če si skušajo pridobiti posebne pravice nad lipicanci, saj je trgovina s temi plemenitimi konji kaj donosen in prestižen posel, zraven pa pritiče še čast za ohranjanje ustvarjene živalske vrste, ki ima na vsem svetu morda samo kakih 3000 primerkov. Bolj žgečkljivo je vprašanje, koliko je mogoče zaupati Slovencem, ki so odgovorni za lipicance, če se spomnimo, kako so še pred nekaj leti razmišljali o radikalni možnosti, da bi se te predrage konjske nevšečnosti rešili tako, Na srečo ni uspelo ne enim ne drugim, in Lipica ima danes še eno priložnost, da si z dobro premišljeno kampanjo in prodorno stroko ustvari svetovni sloves kot zibel teh pleme- nitih konj. Lipicanci v Sloveniji danes namreč nimajo več gorečnih zagovornikov in skoraj donkihotskih rešiteljev samo v dobronamernih združenjih prijateljev lipicancev, ampak tudi odgovorne branilce na ravni stroke in vlade, na kateri je zdaj breme, da odigra sklepno dejanje, od katerega bo odvisno, ali bo Slovenija in ne Avstrija v prihodnosti v Evropi prepoznavna kot dežela lipicancev. Ko je to enkrat jasno, pa je morda pravi čas, da se silne energije, ki so jih akterji porabi- Iz Zagrebapiše Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, . Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. st.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1999 je 2.500,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 200,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od orometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnjk@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. li za notranje razčiščevanje it prepričevanje, usmerijo navzven, da se tudi svetu ponosu«-pokaže, kaj je slovenska ustvarjalnost prispevala k svetovni dediščini na tem področju. Morda kar po zgledu sosedov. Avstrijci zadnja leta sredi evrokratske četrti v Bruslju redno postavljajo velikanski šotor, v katerem točijo svoja vina in piva, režejo klobase in raztegujejo harmoniko, da bi z drugimi Evropejci delili svojo prešef-nost. Kaj ko bi se tam in drugod po Evropi pojavili še mi,s privlačno potujočo razstavo o nastanku in razvoju lipicancev, s fotografijami in filmi, začinja nimi s kraško kulirfariko in i2' virno glasbo, krona prireditvi pa bi bila čredica belih žrebie kov, ki bi paradirajoč razglašali lepoto svoje domovine, ki jih je ustvarila? Ohranjanje vrste lipi' cancev je resda stvar stroke ampak veselje nad belimi K potci lahko z njo delimo vsi' doma in po svetu. Ljudje imajo radi predstave in bi si Slovenj zagotovo zapomnili po lipicancih. Morda bi celo kakega A< strijca prepričali, da smo lip) cance res vzredili in jih Še vek no redimo v Lipici na sloveff skem Krasu, pa četudi smo bil samo ubogi jetniki »v ječi nara dov« Avstro-Ogrski. SIMONA PILKOl PETER POTOČNIK« Videoposnetek kot Monica V prejšnjem tednu sta postala dva videoposnetka o lipicancih, kajti v njegovi krvi je tudi to, da Slovenj V prejšnjem postala pravi medijski in politični hit. O dogajanjih med osamosvojitveno vojno na mejnem prehodu Holmec tokrat ne bi, pač pa o posnetku slovaške redakcije novosadske televizije iz leta 1984, ki ga je leta 1988 TV Zagreb obdelal za predstavnike hrvaške manjšine, živeče na Slovaškem, prejšnji torek pa gaje po kosilu šef hrvaške diplomacije Mate Granič serviral slovenskemu kolegu Borisu Frlecu, in sicer zavoljo spornega prizora, ki pride čisto na koncu, ob zajetju italijanskega ribiškega čolna, ki naj bi storil prekršek nekje na delu zamišljene policijske črte med hrvaškim in slovenskim nadzorom v Piranskem zalivu. Dejstvo, ki ga pogosto ponavlja šef hrvaškega urada za meje Hrvoje Kačič, da je bila italijanska ladja odpeljana v Umag in ne v Piran, je po hrvaški razlagi dokaz, da sta v nekdanji državi obe policiji v zalivu delovali skupno. No, če si sporni posnetek natančneje pogledamo, potem je mogoče videti, da je slovenski nadzor segal precej dlje od sredine zaliva. Sicer pa ob gori dokumentov iz zgodovine in sedanjosti videoposnetek zares ne more biti usoden za hrvaško-slovensko dogovarjanje o meddržavni meji, lahko ga jemljemo kot argument z brado ali pa kot tisto znamenito cigaro, ki se je nekega dne - v ovalnem kabinetu Bele hiše - znašla na (ne)pravem mestu, v funkciji seksualne afere, (ne)občevanja med ameriškim predsednikom Billom Clintonom in pripravnico v njegovem uradu Monico Lewinsky. Naš problem je seveda v tem, da je bila zlasti po zaslugi nacionalkine koprske postaje zadeva z videoposnetkom na gradu Bežanec zašiljena tako, kot da imajo Hrvati kronske dokaze zoper naše argumente pri definiranju državne meje, s katerimi so tako rekoč razorožili našo diplomacijo. Res je, da bi lahko na dolgo in široko razpravljali o njenih hibah, toda v zvezi s tem (in tudi drugimi spremljajočimi pojavi) ni mogoče prezreti dejstva, pravzaprav skrb zbujajočega pojava bolestnega brskanja po lastni nesposobnosti in praznega poveličevanja drugih. Lahko bi rekli, da gre za značilen slovenski sindrom, ki se mimogrede veže tudi na razvpite zgodbe zlasti r odnosih do svojih sosed nihamo pri oceK moči svojih partnerjev iz ene skrajnosti v drugo. M menovani hrvaški diplomat mi je povedal, da se te^ dejstva zavedajo tudi na Hrvaškem, zato so tudi $ poobedek na gradu Bežanec Frlecu servirali spoT^ filmski zapis o dogajanjih v Piranskem zalivu * osemdesetih letih, pri čemer si je menda Mate GN nič z ostrim pogledom proti akademiku Hrvon Kačiču, zabrundal v brado, češ zakaj nima oprijemljivejših argumentov, s katerimi naj bi podkrepili vaška stališča do prve razmejitve na morju med venijo in Hrvaško. Eden od naših udeležencev srečanja na gradi Bežanec pa mi je po celotni predstavi povedal, da je hrvaška stran presenetljivo ugodno presenetila. W slovenskem gradu Strmol sta državi 30. novembd lani uradno uskladili stališča za 99,1 odstotka n penske meje - od našega Prekmurja do Istre, P11' gajanja pa so bila v resnici dosti manj prijatelji^ kot prejšnji torek v osrčju Hrvatskega Zagorja. hrvaško stran so prav gotovo vplivali zelo resni Oj mejni spori z BiH, v katerih se kot nekakšen razso1, nik pojavlja oboroženi del mednarodne skupno^ Sfor. j Tudi zato so hrvaški pogajalci na bežans^ srečanje prišli ne le bolj kot doslej pripravljeni Prt sluhniti slovenskim argumentom, temveč se je pr" na vrhu dokumentov znašla osamosvojitvena dekl" racija z aktom medsebojnega priznanja, s katerih1 nas 25. junija 1991 Hrvati v resnici priznali eno ' prej, kot je to storil slovenski parlament. Mordul res, kot je slišati iz dobro obveščenih zrinjevških k^ gov (hrvaške diplomacije), da so k takemu ravnal Zagreb prisilili Bošnjaki (in Sfor), ne pa zgodba nekdanjem prijateljstvu obeh narodov. Prav zat^e delj naj bi hrvaška stran, očitno ob pomanjkanj ' drugih argumentov, na bežanskem srečanju prikd^j la sporni videoposnetek iz Piranskega zaliva, šali navsezadnje v Zagrebu dobro vedeli, kakšen Udemagoško težnjo ali cilj po prehodu otrok v višjo raven, kajti kot ugotavlja, če nimaš najnižje skupine, ne moreš imeti podpovprečne in nadpovprečne. To potrjuje povezanost med socialnimi uspehi otroka in njegovimi akademskimi uspehi. Tu pa smo na točki, ko se upravičeno postavi vprašanje, zakaj naši (lokalni) šolniki in njihovi glasniki izražajo tako vnemo nad prenovo šole. Če gledamo na problem na šolski profesionalni ravni, je zadeva na etični ravni vprašljiva, kljub še tako razdelanim kriterijem. Vprašljiva pa je tudi z vidika okolja ter njegove socialne in ekonomske kondicije, če hočete. Če izhajam iz Hanžkovih tez, ki so v praksi potrjene, in to ne samo v našem okolju, ampak na mednarodni ravni, se nam šele z reformo šolskega sistema odpira dolgoročni kolaps pokrajine, kajti realno gledano smo kljub vsemu območje, ki je pod enim od hujših socialnih stresov na državni ravni s povprečno bistveno nižjo stopnjo izobraženosti od izobraženosti na državni ravni. In ob upoštevanju prej omenjenih dejavnikov lahko pričakujemo tudi temu ustrezno diferenciacijo znotraj šolskega sistema. Skratka, bistveno več otrok bo zaradi realnih okoliščin, v katerih odraščajo, ne glede na njihovo inteligenco, pristalo v najnižji skupini. V prispodobi povedano, naše otroke so dali zaradi socialnih okoliščin že vnaprej v najnižjo kasto. Zaenkrat jih sicer še ne pošiljajo v opuščene industrijske hale za delavce, kot se to dogaja na Daljnem vzhodu, toda do tega nam ne manjka veliko. SAXOMANI ' . i CITROE a če bi jaz, ki te tako noro ljubim, še tvoji psički kupil saxoja, a bi se ti potem končno pustila kam zapeljati?.. so ljudje, ki ljubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo 4 LOKALNA SCENA 21. januar 1999, ram na kratk 7. srečanje turističnih delavcev P< Kipec štorklje zasebnemu gostincu Podelili priznanja in plakete Turistične zveze Slovenije in Pomurske turistične zveze Gornja Radgona Na območju UE Gornja Radgona deluje 33 gasilskih društev, od tega 16 na območju gornjeradgonske občine, osem v radenski in devet v svetojurijski občini. V vseh društvih bodo imeli med 23. januarjem in 7. marcem občne zbore, na katerih bodo pregledali delo v lanskem letu in sprejeli delovne načrte za letos. Gasilci iz občine Gornja Radgona in Radenci so vključeni v Gasilsko zvezo Gornja Radgona, pri Svetem Juriju ob Ščavnici pa imajo samostojno gasilsko zvezo. (F. KI.) Melinci V programu dela melinskega turističnega društvu Brod je tudi kuharski tečaj. Ta bo v gostišču Kuhar - Kovač, vodil pa ga bo Dušan Zelko, sicer predavatelj v radenski gostinski šoli. Na koncu bo razstava kuharskih in pekarskih izdelkov. Moravskih Toplicah so v petek popoldne (15. januarja 1999) restavracijo hotela Ajda napolnili pomurski turistični delavci ter ______ gostje, direktorji in župani iz drugih slovenskih krajev. Pomurska turistična zveza je namreč organizirala tradicionalno 7. srečanje turističnih delavcev Pomurja, na katerem so podelili priznanja in plakete najzaslužnejšim turističnim delavcem v minulem letu, Turistična zveza Slovenije pa je podelila priznanja najboljšim slovenskim naravnim zdraviliščem, ki so sodelovala v projektu Moja dežela - lepa, urejena in čista. »RECanje čnih delavca Kuharski mojster Janez Gjergjek iz Radina v Radencih je za svoje kulinarične dosežke prejel plaketo; dosegel je vrsto uspehov na tekmovanjih, poleg tega pa prispeva tudi k razvijanju kult narike v pokrajini ob Muri, povezovanju starega tradicionalnega in novega, sodobnega. Mimogrede Vabljivi županski stolčki Nobenega dvoma ni, da so lokalni samozvani in samoljubni politiki privlekli na dan svojo politično taktiko, samo da je njihova vas postala občina. Zdaj na vse kriplje dokazujejo, da so v preteklosti dobili premalo cvenka, zato je bil baje premalo razvit njen zgornji del, zaselek okrog transformatorja naj bi bil zapostavljen, leva stran vaške ceste pa je bila slabše vzdrževana od desne. In naštevanja podobnih primerov je očitno precej. Pri tem se ne moremo znebiti občutka, da gre v bistvu za nekakšno varanje na županskih stolih. To se je jasno pokazalo tudi na nedavnih ustanovnih sejah občinskih svetov. Ker so župani dobili nekakšno samoupravno možnost, da se lahko samovoljno odločijo, ali bodo delo opravljali poklicno ali nepoklicno, so se predvolilne prevare pokazale že na prvih konstitutivnih sejah. Na veliko so namreč imenovali podžupane in ponekod nanje prenesli skoraj vse županske pravice. Tako se je zgodilo, da je v neki občini zmagal župan združene liste socialdemokratov, ki je zaradi prezasedenosti s svojim dosedanjim delom prenesel županska opravila na podžupana iz vrst socialdemokratov. V neki drugi občini je zmagal kandidat ljudske stranke, pa ga že pri vseh županskih opravilih nadomešča njegov podžupan iz liberalne demokracije. So torej mnogi res kandidirali in celo zmagali zgolj zato, da bi svoji politični stranki prinesli županska mesta in politične točke? Njihovega prepuščanja (pod)županske oblasti si ni mogoče razložiti z nobeno politično logiko. Nedvomno pa so mnogi župani s svojim predsedovanjem občinskemu svetu pričakovali veliko večjo vlogo in torej več avtoritativnega vladanja. Že na prvih sejah pa so lahko spoznali, kako dvorezen je položaj, ko vodiš delo nekega organa, v katerem nimaš glasovalne pravice. Nekateri so si že polomili zobe, ko so se šopirili, češ da bo zdaj končno lahko tako, kot bodo oni rekli, čeprav se zdi, da so si župani mnogokje zabetonirali svoje stolčke, od katerih se ne bodo zlahka ločili. MJ I Točno 350 dni nas loči do konca tisočletja, in če smo s čim v tej pokrajini lahko zadovoljni, je to prav razvoj turizma, je v uvodnem nagovoru povedal predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec. Zveza povezuje kraje in ljudi iz celotnega Pomurja, v času, ko so se že razdrobljene občine še bolj razdrobile, je to edina tako močna in delujoča organizacija. Ker se zavedajo, kaj pomeni za ljudi pohvala in priznanje, vsako leto tudi izberejo nekaj najbolj izstopajočih akterjev pomurskega turizma. kajti vedno in povsod je pomemben predvsem človek, je poudaril predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, in zato priznanja nosijo v sebi globoko moralno sporočilo, kar včasih preveč zanemarjamo. Priznanja Turistične zveze Slovenije v projektu Moja dežela - lepa urejena in čista so pode- VEST/«« 0609630898, 041630898 Ijevali v dveh kategorijah. Med manjšimi zdravilišči so na prvem mestu Šmarješke toplice, sledijo jim Zdravilišče Dolenjske toplice in Terme Zreče. Med večjimi zdravilišči so tudi letos na prvem mestu Zdravilišče Moravske Toplice, drugo mesto si delita Zdravilišče Radenci in Terme Čatež, na tretjem mestu pa so Toplice Dobrna. Priznanja Pomurske tu- Dogovor v zdravstvu ■ nazadovoljstvo ostaja Ko črno mora biti bel Vlada se je potuhnila Pred januarskim povišanjem plač zdravnikov, ki je bilo po stavki zdravnikov in dveletnih pogajanjih z aneksom h kolektivni pogodbi zvito prilepljeno k pogodbi z donečim nazivom - dogovor o ukrepih za izboljšanje razmer v zdravstvu -, je vlada postavila uradno vprašanje: ali se določila dogovora uresničujejo? Sodeč po zapisanem v medijih, sta zdravstveno ministrstvo ter Zdravniška zbornica odgovorila, da se določila dogovora, razen v nekaterih podrobnostih, izpolnjujejo. Pa je bil ta odgovor še najbolj podoben scagani lisici. nstične zveze so prejeli Marija Hill (TD Grad), Marjan Kardi-nar (TD Dobrovnik) in Turistični podmladek VIZ Veržej. Plakete so prejeli Anton Kapun (TD Ljutomer), Janez Gjergjek (glavni kuhar v Zdravilišču Radenci) in Sekcija za gostinstvo pri Območni obrtni zbornici M. Sobota. Kipec štorklje, delo akademskega umetnika Mirka Bratuša od Povsem razumljivo, saj če bi priznali, da ti ukrepi zdravstvenih zavarovancev niso naredili nič zadovoljnejših (to je bila namreč poanta ob podpisovanju dogovora o ukrepih v zdravstvu) in da je še kako resnična Šala ha račun nesposobnosti zdravstvenega ministra dr. Marjana Jereba (Kaj je naredil, da bi ga odstavili? Ničesar!), sploh pa sprejetih ukrepov v prvi vrsti ni uspešno izpolnilo prav ministrstvo. Vladi pa tudi ni, da bi si pri vladanju sama načenjala novo konfliktno polje, zato je pripravljeno poročilo o uresničevanju ukrepov dogovora na hitro odkljukala. Torej, kaj od dogovora je res bilo izpolnjeno in kaj ne? Za skrajšanje čakalnih dob so bila odgovorna predvsem vodstva javnih zavodov ih v glavnem so jih Negove, je letos prejel zasebni! gostinec Ignac Rajh iz Bakovci za izjemen prispevek k razvoj« turizma v Pomurju. Na prireditvi je Jani Gone, priznani enolog, predstavil Ev ropski red vinskih vitezov in spre-govoril o vinu. Kulinarika in vin« bosta namreč v turizmu v prihodnje čedalje pomembnejša. BERNARDA B.PEČEKl lune v vodi. Še najbolj ga bod spet upoštevali na periferiji,) s centrih pa se bodo številni zdra niki »spomeničarji« šli še naprj »visoko« raziskovalno delo, »pj vezano« z neštetimi potovanji d svetu, le v ordinacijo.ali bolnici^ sobo ne bodo nikoli več vstopi® Toda pri izračunavanju statističnega povprečja, koliko zdravnikov imamo na prebivalstvo, štejejo tudi ti. Kategorizacija bolnišnic kot naslednji ukrep dogovora je i#} peljana. Ali drugače rečeno: kategorizacija bi bila tako ali tako opravljena, ker je imela z njo načrte predvsem zdravstvena zavarovalnica, pa če bi to pisali v dogovor ali ne. Popolnoma nedodelano pa ostaja vprašanje ločitve urgentne službe od preostalega dežurstva, mimo pa j° Novosti pri financiranju in devetletka Na posvet so povabili župane in strokovne delavce za družbene dejavnosti v občinah ter ravnatelje osnovnih in glasbenih šol ter vrtcev □ ov zakon o lokalni samoupravi je prinesel tudi nekatere bistvene novosti pri financiranju občin - predstavili smo jih že v prejšnji številka našega tednika s tem pa je prišlo tudi do sprememb pri financiranju vrtcev, osnovnih in glasbenih šol. Tam, kjer je prišlo do razdružitve občine in ustanovitve novih občin, morajo občinski sveti že do 18. februarja sprejeti delitvene bilance. Le-ta mora seveda vsebovati tudi rešitve za vrtce in šole. Ge ne bo doseženo soglasje, bo zadevo rešilo upravno sodišče, mogoča pa je tudi arbitraža. Ministrstvo za šolstvo in šport ni dolžno več pripravljati meril za oblikovanje cen vzgojno-izo-braževalnih programov, vendar »to ne pomeni, da nas to več ne zanima, da se s tem ne bomo ukvarjali; nasprotno, mi bomo še naprej zbirali podatke in vam bomo na voljo, če jih boste potrebovali«, je uvodoma dejala zbranim na petkovem regijskem posvetu v Dobrovniku državna I sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) Tea Valenčič. Po njenem mnenju se bodo morali v občinah še bolj kot doslej zavedati, daje vlaganje v pamet, tj. izobraževanje, vlaganje v razvoj. »Ničesar ni mogoče primerjati s pametjo. Res je ne moreš stisniti v roko in je ne moreš pogledati, rezultata ne moreš uživati takoj, ampak dolgoročno. Ravno zaradi tega so odločitve na tem področju toliko odgovornejše in pomembnejše.« Slišali smo, da se večini občin glede financiranja iz državnega proračuna ne piše dobro, ker je osnovni kriterij lastna (občinska) dohodnina. Župan črenšovske občine Anton Tornar je zato goste iz Ljubljane povprašal za re cept, kako naj povečajo dohodninski delež, ko pa živi v občini 25 odstotkov kmečkega prebivalstva, 15 odstotkov je zdomcev in vse več je nezaposlenih. Odgovora ni dobil. Tudi Kavaševa iz beltinske občine ni zvedela, zakaj jim MŠŠ še za leto 1997 ni nakazalo okrog 20 milijonov tolarjev, ki jim jih dolguje država za dograditev vrtca v Beltincih. Na Cankovi pa so že s štirimi referendumskimi programi zbirali tudi sredstva za dograditev in obnovo šole, a je ostalo vse po starem. Zakon vrtcih določa, da je osnova za plačilo staršev cena programa v vrtcu. Ceno določi občina na predlog javnega zavoda, le-ta pa vsebuje vse stroške vzgoje, varstvo in prehrano otroka. Po izračunih MŠŠ znaša cena programa 51.028,00 tolarjev mesečno (brez živil 45.028,00 SIT) za enega otroka. Če bi mo rali starši res plačevati tako visoke prispevke, bi bili vrtci skoraj prazni. Zato so uvedeni plačilni razredi, tako da plačujejo starši le od 15 do 80 odstotkov omenjenega zneska (glede na njihove dohodke), nekateri pa so celo oproščeni plačila. Razliko morajo poravnati občine. Prva skupina 46 osnovnih šol v Sloveniji je že izbrana za poskusno uvajanje 9-letnega programa. V pomurski regiji so to OŠ Gornja Radgona, OŠ II M. Sobota, OŠ Turnišče in Dvojezična OŠ Genterovci. V sodelovanju z OE Zavoda za šolstvo M. Sobota se že vneto pripravljajo na nov korak, ki ga bodo storili 1. septembra letos. Konec marca pa je rok za prijavo tistih šol, ki se nameravajo vključiti v poskusni projekt v šolskem letu 2000/2001. JOŽE GRAJ ■ ln koliko so ukrepe upoštevali v murskosoboški bolnišnici? V osnovnih specialističnih ambulantah, razen v očesni ter za ušesa, nos in grlo, čakalnih dob ni, krajše pa so tudi v subspecialističnih ambulantah. V ambulantah kardiologije, nevrologije, gastroenterolo-gije, nefrologije, hematologije, endokrinologije, tierologije trajajo v povprečju 45 dni (prej od dveh do treh mesecev) čakati pa je potrebno tudi na pregled pri ortopedu ter urologu, teden dni za fizioterapijo, dobra dva pa na rentgenološko storitev. Za mamografijo je potrebno čakati do mesec in pol. Po novem zdravstvena zavarovalnica od bolnišnic terja povečan obseg dela v specialističnih ambulantah, petina ordinacijskega časa pa mora biti opravljenega v popoldanskem času. tudi skrajšali, ne pa tudi popolnoma odpravili. Ukinitev samoplačniških ambulant v javnih zavodih si ministrstvo za zdravstvo šteje za velik uspeh, sama pa bi dodala, da ta prepoved nima prave teže in se bo morda sčasoma tudi pokazal za napačno. Ukrep uskladitve števila delujočih ambulant s številom plačanih timov s strani zdravstvene zavarovalnice in pregled izrabe časa zdravnikov (koliko delajo na oddelkih, v specialističnih ambulantah in koliko časa porabijo v raziskovalne, izobraževalne in druge namene), katerega nosilec je zdravstveno ministrstvo, ie h”"" usekal tudi pravilnik o obliko' vanju cen zdravil v državi, saj so domači farmacevti cene zdravi' zvišali, tuji jih pa niso znižali. & vedno je v zraku tudi strokovne podlaga za racionalno predpise vanje zdravil na recept. Za vse to je bilo kot nosilec imenovan0 zdravstveno ministrstvo. Skratka, ukrepi iz dogovora S strani zdravstvenega ministrstvi še zdaleč niso uresničeni, pa prav tega uradno in jasno r^°e ni priznal. Pa tudi zavarovane’ (bojim pa se, da tudi zdravstven1 delavci) zato nismo postali ni° bolj zadovoljni. Hill , 21. januar 1999 LOKALNA SCENA 5 V Krncih se hočejo znebiti makadama Velik dogodek v majhnem kraju Velik dogodek v malem kraju Vsak meter asfalta v Krncih je velika pridobitev. Če pa je v enem letu več sto metrov novega črnega traku, potem je to toliko večji dogodek. Lani je bilo tako, bodi tudi letos in potem vse dotlej, dokler se ne bodo povsem znebili blata! Pa ne samo to, na občinski cesti med Sebeborci in Krnci je dotrajal most. Točka, kjer stoji, spa- Iz MO Murska Sobota Kdo so krajevni funkcionarji? Je kaj pomagalo tudi naše pisanje? ekje sredi lanskega leta smo obiskali Krnce in potem je izšla v Vestniku fotografija, ki je prikazala cestno »mejo« med Krnci in Bokrači oziroma mejo med občinama Puconci in Moravske Toplice. Del cestnega odseka, ki spada v pu-consko občino, je že bil utrjen -pripravljen za asfaltiranje, medtem ko je bil drugi del poti, ki sodi v moravsko občino, skoraj navaden kolnik. Spraševali smo se, ali bosta občini našli skupni jezik in denar ter hkrati asfaltirali to medkrajevno in medoobčin-sko povezavo. so ga zgradili 1975. leta, v njem pa so seveda tudi prostori, v katerih hranijo gasilsko orodno vozilo TAM 2001 in motorno brizgalno Ziegler. Gasilsko društvo, ki deluje že 75 let, ima 17 članov. Gasilci dosegajo na gasilskih tekmovanjih prav dobre rezultate in letos bodo morda sektorske vaje prav v Krncih! Makadama še dovolj Pred leti so modernizirali cesto Sebeborci-Kmci, predlani so Krnčani pridobili 300 metrov Franc Hilli, predsednik KS Krnci, se ukvarja s kmetijstvom in živinorejo (krave molznice), prevzema pa tudi mleko s sedmih domačij. da v puconsko občino. Seveda je ta zainteresirana za obnovo, saj če bi (p)ostal neprevozen, ne bi bilo mogoče priti (iz sebeborske smeri) ne v Krnce in ne v Bokra-če, ki so sicer v puconski občini. Naj ga pomagajo graditi tudi Krnčani oziroma moravska občina? Bila bi to salomonska rešitev, toda nekaj je vmes, kar opozarja, da je zdaj na vrsti puconska občina: prejšnji most so zgradili Krnčani. Razumi, človek! Š. SOBOČAN ■ Karel Drago Flisar. Otvoritveni trak ceste Krnci-Bokrači sta prerezala: puconski župan Ludvik Novak in moravski župan (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! senci lokalnih volitev za župane in občinske svetnike so v Mestni občini Murska Sobota potekale tudi volitve v organe krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V Krajevni skupnosti Bakovci je bilo 14 kandidatov za 7 mest v svetu KS. Največ glasov je dobil dosedajiji in prihodnji predsednik Štefan Vereš, sledili pa so mu Marija Kočar, Anica Kuhar, Melita Potočnik, Janez Režonja, Alojz Lukač (mestni svetnik) in Marjan Smodiš. V Krajevni skupnosti Čemelavci so imeli kar 6 volilnih enot, za 12 mest v svetu KS pa se je potegovalo kar 42 kandidatov. Izvoljeni so bili: Marjan Horvat (dosedanji predsednik), Andrej Smodič, Vlado Preininger, Štefan Kuplen (mestni svetnik), Janez Šarkezi, Ignac Horvat, Jožef Recek (mestni svetnik), Ludvik Škaper, Karel Gjergjek, Karel Guček, Geza Krančič in mag. Milorad Vidovič. V KS Krog, ki zajema naselji Krog in Satahovci, pa so se volilci med 13 kandidati odločili za 7 novih članov sveta krajevne skupnosti. To so: Gizela Lubšina (nova predsednica), Erika Vogrinčič - Barbarič, Robert Belec, Ludvik Nemec, Anton Škraban, Marjan Ozvatič in Brigita Serec. V KS Marki-šavci je bilo vseh 5 kandidatov potrjenih za člane sveta krajevne skupnosti. Po številu glasov si sledijo Boris Gumilar, Stanko Časar, Karel Rituper, Vladimir Bukvič in Marjeta Škri-lec. V bližnji KS Nemčavci so člani sveta krajevne skupnosti postali Štefan Barbarič (dosedanji predsednik), Dušan Bencik, Ciril Grah, Ervin Pinter in Evgen Hari. Novi 7-članski svet KS Rakičan pa sestavljajo: Ivan Karoli (dosedanji predsednik in mestni svetnik), Martin Durič, Adam Lutar, Janez Kuplen, Štefan Fartelj', Franc Olaj in Geza Gydrek. V mestni četrti Center so člani sveta: Ernest Ebenšpanger, Vladimir Goldinskij (oba mestna svetnika), Slavko Mešič, Aleksander Šeruga, Brigita Bavčar, Jože Stvarnik in Tibor Cigut. V svetu MČ Ledava sp: Simona Špindler, Jože Kuhar, Maks Meško, Karmen Pertoci, Maruša Novak, Pavel Pongrac in Franc Pucko. V MČ Park so v svetu: Nikolaj Hochstetter, Geza Farkaš, Nadja Ivanc Miloševič (mestna svetnica), Rudolf Mikolič (mestni svetnik), Silvij Podlesek, Jožef Vouri in Milan Kolbl. V MČ Partizan: Angela Novak, Stanko Farkaš, Zoltan Sever, Janez Obal, Marija Bačič, Jože Sapač in Jurij Recek. In še MČ Turopolje - Helena Frumen, Mirko Šabjan, Jože Ternar, Helena Pintarič, Mišo Faflik, Tomaž Berke in MILAN JERŠEi Novi poslovni čas k ki Franc Cipot. Cesta je asfaltirana! Predsednika sveta KS Krnci Franca Hulla smo povprašali, ali je kaj pomagalo tudi naše pisanje. Menil je, da najbrž je, saj se je kmalu potem »zganilo« in 1.100 metrov dolg odsek so tik pred zimo asfaltirali. Del krnske ceste je dolg 668 metrov, del bokraške-ga odseka pa 412 metrov. Cesto je moderniziralo soboško Cestno podjetje. Večino denarja sta seveda primaknili občini, z denarjem pa so pomagali tudi domačini, ki imajo hiše (tudi turistično postojanko) ob tej cesti. Zdi se, da so s to modernizacijo veliko pridobili zlasti Bokračani, saj jim je cesta bližnjica proti Murski Soboti. Resnici na ljubo pa je treba zapisati, da je zdaj tudi lažje priti do Tremlove turistične kmetije. Pa tudi »mlečar« (avto, ki vozi mleko) lažje pelje. Cesto sta pred kratkim odprla župana občin Puconci (Ludvik Novak) in Moravske Toplice (Franc Cipot), potem pa je bilo krajše družabno srečanje. Vasica s 56 ljudmi Krnci so vasica s samo 14 naseljenimi hišami in 56 ljudmi. Vsaj toliko jih je tam prijavljenih. Razprostirajo se na površini 263 hektarjev. So izrazito kmetijsko območje. Prevladuje živinoreja. Mleko oddaja sedem kmetij, dnevno pa ga odpeljejo v vaško zbiralnico 300 litrov. Zbiralnica je v pritličju vaško-gasilskega doma, ki asfalta v zaselek Puckov Breg, lani pa še že omenjenih »svojih« 668 metrov do meje z Bokrači... Premika se torej, kar zadeva modernizacijo cest. Verjamejo županu, ki je obljubil, da bo vas letno pridobila okrog 500 metrov asfalta. Predsednik KS Franc Hilli upa, da bodo sčasoma brez makadama, seveda potem, ko bodo položili asfalt še med vaško gasilskim domom in pokopališčem (1.200 metrov), na Far-tekov Breg (120 metrov), proti Žerdinu (100 metrov), na Kranj-cov Breg (300 metrov), na Škril-cov Breg (300 metrov)... Večina jih je bila »za« Krnčani seveda ne pričakujejo, da jim bo dala ves denar za ceste »širša družbena skupnost«, ampak so se zanje pripravljeni tudi sami žrtvovati. Mar ni to žrtvovanje, ko plačuješ samopri-spek od že tako slabih dohodkov na kmetijah, četudi je to določen odstbtek od katastrskega dohodka? Tistih nekaj, ki so zaposleni, pa tudi nima visokih dohodov, samoprispevek od OD pa vendarle morajo plačati. Tako je odločila večina na januarskem referendumu. In plačevali bodo tja do 31. 12. 2004. leta. Denar bodo namenjali za ceste, vzdrževanje vaško-gasilskega doma in pokopališča, gradnjo pokopališke vežice, sofinanciranje nakupa opreme za protipožarno varnost itd. Ko bi ga le zbrali dovolj! VSD Turnišče Delo in program lani Vinogradniško-sadjar-skega društva Turnišče so imeli pred kratkim letni občni zbor, na katerem so pregle- dali društveno dejavnost v lanskem letu in sprejeli program dela za letos. Iz dokaj obsežnega poročila predsednika društva Antona Šepa izhaja, da so bili tudi lani precej aktivni in uspešni. Organizirali so več strokovnih predavanj s praktičnim prikazom za vinogradnike in sadjarje (o vplivu, gnojehja na kakovost grozdja in vina, rezi vinske trte, obnovi sadovnjakov, negi mladega vina idr.), izvedli so ocenjevanje vin v okviru društva in za prekmurskega prvaka, pripravili so vinogra-dško-sadjarski ples, razstavo sadja, martinovanje idr. Kupili so tudi filtrirni stroj in opremo za polnjenje steklenic ter izdali članske izkaznice. Tudi letos bodo skoraj vsak mesec imeli kakšno aktivnost. Tako bodo februarja pripravili demonstracijo rezi vinske trte v Filovskih goricah in tudi demonstracijo rezi sadnega drevja v sadovnjaku OŠ Turnišče. JGI Cenjenim komitentom in občanom sporočamo, da bomo s 1. februarjem 1999 prešli v vseh enotah Pomurske banke na novi poslovni čas • Poslovne enote Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona ter ekspozitura Radenci bodo poslovale: - od 8.30 do 12 in od 14. do 17.ure - ob sobotah od 8.30 do 11.30 ure • Ostale enote bodo poslovale: - od 8.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure - ob sobotah zaprto Poskrbeli smo, da stranke kljub spremembi delovnega časa ne bodo prikrajšane, saj lahko opravijo bančne storitve tudi na druge načine: • Prek bančnih avtomatov mreže lahko 24 ur na dan dvigujete ali polagate gotovino na svoj račun, se informirate o stanju na vašem računu ali plačujete račune in obveznosti s položnicami. • Za plačevanje rednih mesečnih obveznosti lahko s trajnim pooblastilom pooblastite banko, ki bo namesto vas poravnavala obveznosti v dogovorjenem roku iz tekočega 'računa. • Avtomatski odzivnik - je storitev, ki imetniku tekočega računa in žiro računa omogoča (tudi od doma) telefonsko informacijo o stanju na računu. • Za plačilo blaga in storitev so vam poleg čekov na voljo tudi plačilne kreditne kartice Karanta, Activa in Activa Eurocard/Mastercard. Na prodajnih mestih, ki so opremljena s POS terminali in nalepko BA pa lahko plačujete blago in storitve tudi s plačilno oziroma debetno kartico tekočega računa (BA Kartica) /O j pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke GOSPODARSTVO 21. januar 1999, VEITNIKI Večerna šola za podjetnike Satriz Kapca Naložba v znanje se obrestuje Specialni beton parkirišča Od februarja do maja bo v Murski Soboti večerna šola za podjetnike -Finančna pomoč občin, zbornic in Skladov za izobraževanje delavcev Podjetniki in obrtniki, ki se morajo sami boriti na trgu, se znati pogovarjati tako z dobavitelji kot s kupci oziroma strankami, se morajo zanesti vedno in povsod predvsem nase in na svoje znanje. Zato je še kako nujno, da si pridobijo čim več koristnega znanja, ki jim bo pomagalo pri poslovanju. Dandanes pridobitev osnovnega poklica ne zadostuje več za normalno poslovanje, pomembno je, da si vsak sam pridobiva čim več novega znanja. Tudi prleški in prekmurski obrtniki in podjetniki imajo priložnost, da si svoje znanje obogatijo, saj bo od 10. februarja do konca maja organizirala večerna šola za podjetnike. Izvajalec šolanja bo pod-jetniškoizobraževalni center Gea College iz Ljubljane, sodelovali pa naj bi tudi nekateri prekmurski in prleški predavatelji. Organizatorji večerne šole so pomurske obrtne zbornice. Združenje podjetnikov pri Območni gospodarski zbornici in Zavod za zaposlovanje. Šola bo potekala dvakrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 20.30 v kongresni učilnici v Diani. Cena usposabljanja od februarja do maja bo 148 tisoč tolarjev in je plačljiva v dveh obrokih; obrtna zbornica prispeva za člane 15 tisoč SIT, za delavce pa sklad 30 tisoč SIT; izobraževanje pa sofinancirajo tudi nekatere občine, in sicer v višini 15 tisoč SIT. Program usposabljanja obsega 5 okvirnih tem; v okviru prve se bodo pogovarjali o podjetništvu, viziji in podjetniškem procesu, kreativnem razmišljanju, upravljanju rasti podjetja in o nujnosti poslovnega načrta; z marketinškega področja bodo spoznali osnove trženja, izdelavo analize konkurence in marketinške strategije ter uporabo in pripravo poslovnih informacij; tretja tema je podjetniški menedžment in organizacija, četrta ekonomika in finance (marsikomu bi prišli prav napotki o računovodskih izkazih, ekonomiki, financah, davkih, carinskih predpisih, zavarovanju plačil in zmanjševanju poslovnih tveganj, saj je finančna nedisciplina na trgu zelo velika), v zadnji vsebinski sklop pa spadajo teme s področja kadrovanja, na kar mnogi podjetniki in obrtniki preveč pozabljajo. DDr ■ I atanko teden dni pred parlamentarnimi volitvami leta ’96 je minister za okolje in prostor dr. Pavel Gantar (LDS) prihitel v Kapco in prerezal trak parkirišča za avtocisterne podjetja Satriz. Prvo ekološko parkirišče v Sloveniji je v vsem ustrezalo določilom tisto leto sprejetega Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Toda prav to parkirišče, ki so ga z velikim pompom tik pred volitvami »predali svojemu namenu« in za katerega je ugodno posojilo odobrila tudi država, še vedno sameva, kvečjemu na njegovih robovih ležijo odsluženi deli tovornjakov ter zapuščene prikolice. Parkirišče podjetja Satriz iz Kapce še danes nima uporabnega dovoljenja in ga najverjetneje kmalu še ne bo dobilo. Tudi zaradi tega ne, ker se do 130 metrov zajeda v tujo zemljo oziroma zemljo staršev drugega solastnika podjetja Janeza Žaga. Transportno podjetje Satriz Kapca sta leta ’90 ustanovila zakonca Sardelič in Zag. Začeli so z enim specializiranim vozilom, vendar v nekaj letih, ob pomembni podpori Petrola, za ka- za avtocisterne na Kapci, za katerega je ugodno posojilo dala tudi država, sameva. terega še vedno opravljajo storitve prevoza, prerasli v pomembno transportno podjetje z osmimi lastnimi ter dvema kooperantskima voziloma. Obetavno podjetje s Kapce so močno podprli tudi pri Pomurski banki, ob strani pa jim je stala tudi država. Na enem od razpisov za dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtoni narod- Teletrgovina - vse na enem mestu azvoj telekomunikacij in čedalje večje potrebe kupcev so povzročili nastanek nove vrste specializiranih trgovin, imenovanih Teletrgovine, v katerih je mogoče najti vse, kar nam vsak dan omogoča lažje in udobnejše telefoniranje in s tem komunikacijo s svetom. Danes ima Telekom Slovenije Teletrgovine v vseh večjih mestih po Sloveniji. Tudi Teletrgovina v Murski Soboti ponuja vrsto telefonskih aparatov, telefakse, telefonske odzivnike, male hišne centrale, modeme in drugo telekomunikacijsko opremo različnih blagovnih znamk. Teletrgovina ponuja tudi širok izbor mobilnih telefonskih aparatov za GSM omrežje, za katere lahko kupec sklene naročniško razmerje kar v Teletrgovini, hkrati pa tam kupi tudi SIM-kartico. Skratka, v prodajno-informacijskem centru je mogoče najti širok izbor terminalne opreme različnih blagovnih znamk. Kupec pa lahko sklepa tudi naročniška razmerja. Drugi del Teletrgovine je namenjen plačilu telefonskega računa brez plačila provizije in prijavi reklamacij. V prodajnem delu Teletrgovine je mogoče aparate tudi preizkušati. Lahko pa oddate tudi vlogo za telefonski priključek, spremenite svoje podatke v Telefonskem imeniku Slovenije ali vložite zahtevek za različne storitve, na primer za ISDN. M.JERŠEi svet ka 0609630898, 041630898 st nostni skupnosti je dobilo podjetje zaradi Zagove narodnosti petnajst milijonov ugodnega posojila - uradni posojilni pogoji so bili TOM + 4 odstotke z enoletnim moratorijem in 7-letno dobo vračanja. Jamstvo za posojilo je dala Slovenika s hipoteko na parkirišče. (Na primer Integral, ki prav tako zaposluje pripadnike madžarske narodnosti, posojila iz istega razpisa ni dobil.) Sodelovanje Satriza z ING-GRO pa bi podjetje skorajda dotolklo. Satriz je namreč pri Petrolu na debelo nabavljal naftne derivate, na drobno pa jih je prodajala ING-GRA. Toda slednji so izkupiček pospravljali v svoj žep ali za poravnavo lastnih dolgov. S podpisom pogodbe maja ’97 med Satrizom, Petrolom in Pomursko banko naj bi tovornjaki podjetja Satriz s svojimi storitvami v določenem času odslužili dolg. Vendar pa je ta tako visok, da čeravno so njihove zmogljivosti zasedene stoodstotno (vsem preostalim prevoznikom naj bi se obseg prometa za Petrol znižal za deset odstotkov), zmorejo odplačevati le obresti. Zaradi spornih poslov sta se Sardelič in Zag razšla, vendar slednji iz podjetja Satriz še ni umaknil svojega kapitala, kef kot sam pravi, to ne bi bilo dobro. Toda ločitev in nerešen« tožbe med solastnikoma podjetja .go tudi ovira za izdajo uporabnega dovoljenja za parkirišče. I Avtocisterne podjetja Satriz morajo torej, kljub sodobnem** parkirišču, gostovati drugje. Pravilnik o minimalnih tehničnih i| drugih pogojih za parkirišči namreč določa, daje zagoto vljeno parkirišče z uporabnit dovoljenjem (lahko tudi po p<> godbi) pogoj za pridobitev liceJ' ce za prevoz v cestnem prom c*1' Podjetje SatrizžTniegralomla& šne pogodbe nima ne za parkirišče in ne za vzdrževanje voznega parka. S kom jo torej ima’ Lahko sicer s komerkoli in kjerkoli v državi. Toda dejstvo je, d« so avtocisterne omenjenega p0, djetja, najbolj številčno ob koncu tedna, kot šibice v škatli pat kirane ob magistralni cesti prot* Lendavi, pred gostiščem MaliW v Kapci. Prav vsem na očem. Al* tudi tistim, ki bi morali skrbet* za zakonitost in varnost v c«' stnem prometu? Ali pa zakon* za ene veljajo bolj kot za druge-' FOTO: JZ* । organizacijah Turizem potreben reorganizacije bolj na državni kot lokalni ravni Sodelovanje med občinami in zdravilišči bi moralo biti neproblematično, meni državna svetovalka Nataša Pobega - Zdravilišča zahtevajo red in nadzor nad izvajanjem zakona kupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Turistična zveza Slovenije in Zdravilišče Moravske Toplice so v petek, 15. januarja 1999, organizirali okroglo mizo o položaju in vlogi zdravilišč in zdraviliških krajev pri ustanavljanju lokalnih in regijskih organizacij na osnovi novega zakona o pospeševanju turizma. Prvič smo imeli možnost prisluhniti tudi direktorjem in turističnim delavcem iz podjetij, kajti do sedaj so o tem govorili predvsem v okviru društev in občin. Sodeč po izjavah najvidnejših predstavnikov zdravilišč se bojijo, da bo ustanavljanje novih organizacij le metanje denarja skozi okno, saj si marsikje napačno razlagajo način in pomen nove organiziranosti. Ker ni reda na državni ravni, se ’ špekulacij in nobenega učinka. Državna svetovalka vlade na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem mag. Nataša Pobega, ki je predstavila osnove organiziranja lokalnih turističnih organizacij, je poudarjala, da morajo občine imeti vsebino kaj hitro lahko zgodi, da bo veliko in se šele potem ukvarjati z obliko. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da si marsikje napačno predstavljajo novo organiziranost kot možnost pridobivanja sredstev s članarinami in taksami, v resnici pa sploh ni- majo pravega programa razvoja turizma ali izdelane strategije. V lokalni turistični organizaciji bo pomembno dobro sodelovanje občine, društev in podjetij - pri tem so zdraviliški direktorji opozorili na nevarnost špekulacij. Pogrešajo predpise, ki bi določali dolžnosti in obveznosti vseh, ki delujejo na turističnem območju in imajo od njega tudi koristi, da se včlanijo v organizacijo in plačujejo članarino; pri tem so mislili predvsem na trgovine pa tudi druge lokale in objekte, kamor gostje -turisti zahajajo v počitnicah. Občine bodo morale poskrbeti za ustrezen razvoj turizma. Direktorji zdravilišč se bojijo, da bo nova organiziranost postala spet novi način izvabljanja denarja iz podjetij. Že do sedaj so v nekaterih občinah sredstva, zbrana s turistično takso, uporabili za vse kaj drugega kot za razvoj turizma, tudi za gradnjo mrliških vežic ali nakup gasilskih avtomobilov. Zdravilišča so že vlagala v razvoj turizma, v zadnjih desetih letih so se turistični kraji posredno razvijali tudi z njihovo pomočjo. Trdijo, da država po organiziranosti, miselnosti in višini vloženih sredstev močno zaostaja za zdravilišči, zato dvomijo, da bo takšna organizacija uspešna in učinkovita, dokler ne bo večjega reda na državni ravni in dokler ne bodo sprejeli ustreznih predpisov, ki bodo preprečevali špekulacije. Marjan Tkalčič z Visoke šole za turizem v Portorožu je opozoril, da je imela Slovenija do sedaj le vertikalne povezave, torej od spodaj navzgor. Ni pa bilo nobenih horizontalnih povezav, torej povezav na isti ravni, pa če pogledamo na državno raven, kjer delujejo preveč nepovezano Turistična zveza Slovenije, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, Gospodarska zbornica Slovenije, Nacionalno turistično združenje in še združenje pri Obrtni zbornici Slovenije, ali na lokalno raven, kjer so razmere podobne. Slovenska naravna zdravilišča, vseh je 15, so lani gostila 380 tisoč gostov, ki so ustvarili čez 2 milijona prenočitev, kar je tretjina vseh slovenskih prenočitev. Organizacija Skupnosti sl*? venskih naravnih zdravilišč treza tudi novemu zakonu. prvimi, ki so ustanovili GIZ potrebe razvoja turizma, je bil3 ptujska občina; v zadnjih leti** so dosegli neverjeten razvoj vendar so sedaj pred probl6' mom, ker se je ustanovitelji^ Občina Ptuj razdelila na vec manjših občin. V Pomurju b” nastala prva lokalna turistični organizacija že marca letos, so delovanje pa je pisno potrdi 12 prekmurskih občin s 70 tis^ prebivalcev. Direktor zdra**' lišča Moravske Toplice je tem dodal, da je zdraviliščez do sedaj veliko vlagalo *, razvijalo turizem, s 500 leži^ pa ustvarijo okrog 40 tisoč PfC nočitev letno, zato želijo sode^ vati že pri pripravi ustanovit^ nih aktov in v organih upr3’ Ijanja, kajti do sedaj jih men^ sploh še niso povabili k sodel3, vanju. Turistična podjetja pač 3 bodo plačevala še ene taks£. bo nekje v pisarni na občini dela zaposlena administratork BERNARDA B. PEČE^ , 21. januar 1999 GOSPODARSTVO/FINANCE 7 Po zavestni izgubi v letu 1997 je Pomurska banka lansko poslovno leto sklenila z dobičkom Pretežni del za dividende Davek na bilančno vsoto bo pobral dve tretjini dobička Pomurski banki so poslovno leto '97 sklenili z izgubo in tako delničarjem niso mogli izplačati dividend. Za izgubo so se odločili zavestno, saj so kriterije za obladovanje rizikov za naložbe prilagodili tistim, ki veljajo v Novi Ljubljanski banki, v bančni skupini NLB pa je od leta '97 tudi Pomurska banka. Vodstvo banke je takrat zagotovilo upnikom, da bo izpad nadomestilo v prihodnjih letih, V zaradi omenjenih rezervacij pa naj »Vse, kar smo obljubili, se tudi uresničuje,« zagotavlja Viktor Šbiil, prvi mož Pomurske banke. »Naša odločitev, da prečistimo celoten portfelj terjatev do kreditojemalcev, tako do velikih kot majhnih podjetij, je bila dobra, saj smo za vse, kar je bilo vsaj malo vprašljivo, naredili rezervacije. Seveda smo to storili na račun naših lastnikov, ki so svoj kapital odpisali. V letu 1998 smo načrtovali dobiček v višini 400 milijonov tolarjev, dosegli smo ga 600 milijonov tolarjev, žal pa se ves ta dobiček ne bo mogel preliti k lastnikom. Uvedba davka na bilančno vsoto nam bo namreč pobrala 400 milijonov tolarjev in tako nam bo ostalo le okoli 200 milijonov tolarjev čistega dobička.« Po Šbiilovih besedah ga bodo večino namenili za dividende, nekaj pa za nagrade organom upravljanja in uprave. Pomurska banka ostaja še naprej vodilna banka v Pomurskem prostoru z največjim tržnim deležem, vendar je njen položaj pretežno odvisen od položaja v gospodarstvu. Približno polovico bilančne vsote še vedno predstavljajo sredstva PRIHODNOST PO IZBIRI ŽE VEČ KOT 150.000 Slovencev nam ie zaupalo skrb za svojo prihodnost. Z najkakovostnejšim življenjskim zavarovanjem bomo znan poskrbeti tudi za Vašo. Tako boste z varnimi koraki stopili na pot do svojega zaklada. BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA □80-19-20 ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI bi se poslovanje celo izboljšalo, občanov, vendar ta upadajo. To navsezadnje tudi ne preseneča, saj se prihranki prebivalstva zaradi gospodarske krize zmanjšujejo, marsikje v podjetjih s plačami ne sledijo niti rasti življenjskih stroškov, težave pa so tudi v kmetijstvu, od katerega je prav tako odvisen velik del prebivalstva. Povečanje deleža gospodarstva v bilančni vsoti je posledica načrtnejšega gospodarjenja s prostimi sredstvi, saj podjetja na žiroračunih tako rekoč ne puščajo vpoglednih sredstev. Skrb zbujajoč je podatek, da v zadnjih letih ni napredka pri naložbah v gospodarstvo. »Projektov, ki bi omogočali proizvodnjo in bi potrebovali sredstva za realizacijo, praktično ni,« pravi Viktor Šbiil, »je pa dejstvo, da je bančni denar lahko le v pomoč pri neki naložbi. Strateški lastniki morajo biti tisti, ki najdejo okolje in zagotovijo sredstva za gradnjo proizvodnih obratov, se pa ob tem zastavlja vprašanje, ali je pomursko okolje tisto, ki ponuja dovolj ugodne razmere za nove naložbe.« Po Šbiilovem prepričanju v pomurskih občinah ne dajejo ustreznih spodbud, ki bi investitorje privabljale na to območj^, zato tudi ne preseneča, da v lanskem letu ni bilo večje naložbe v proizvodnjo, največja investicija, ki so jo obravnavali v Pomurski banki, pa je bila posodobitev in nakup opreme v Mlinopekovem mlinu v Murski Soboti. Uvodoma smo že zapisali, da Pomurska banka posluje od leta 1997 v okviru bančne skupine Nove Ljubljanske banke, povezani v raznih organizacijskih oblikah pa s to banko poslujejo že od sedemdesetih let. Ljubljanska banka je bila vedno 50-odstotni lastnik Pomurske banke, odkar je povezana v bančno skupino, pa je Nova Ljubljanska banka njen 45-odstotni lastnik. Pomurska banka ostaja še naprej pravno samostojna in ima licenco za opravljanje vseh bančnih poslov razen poslovanja z vrednostnimi papirji. Bančna skupina pa ima skupno razvojno strategijo in na nekaterih področjih delovanja skušajo racionalizirati poslovanje. Šbiil je prepričan, da bo ostala takšna pravna oblika vsaj še naslednjih pet let, kakšne bodo poznejše povezave znotraj bančne skupine, pa bo veliko odvisno od zakonodaje, ki bo urejala to področje. »Tudi v strategiji za leto 1999 smo zapisali, da želimo biti donosna banka, ki bo obvladovala tveganja, zato bomo pri stopali k takšnim projektom, kjer bodo riziki sprejemljivi,« pravi direktor Viktor Šbiil. Pomurska banka bo ostala še naprej regionalna banka in si bo delila usodo z občani in podjetji pomurske regije. Čeprav v Pomurju ni večjih gospodarskih naložb, to ne pomeni, da banka svojega,denarja ne bo mogla dobro plasirati. Ob kreditiranju občanov z obratnim kapitalom kreditirajo tudi podjetja, prijavljajo se na vseslovenske razpise, ki jih objavlja država, Pomurska banka pa se je vključila tudi v konzorcij za gradnjo cest. Računajo namreč, da se bo gradnja avtocest nadaljevala tudi v Pomurje in banka bo tako pripravljena na financiranje podjetij, ki bodo v tem konzorciju. LUDVIK KOVAČ ■ Delavnica o razvoju krajinskega parka Goričko Grad glavna privlačnost etnajstega januarja je v grajskih prostorih pri Gradu potekala delavnica v okviru projekta za inventarizacijo in pripravo smernic za razvoj Krajinskega parka Goričko iz programa PHARE 1995. Po besedah Stanke Dešnik, vodje projektne skupine, je bila tokratna prva izmed šestih, ki jih bodo izvedli po Goričkem, na njej pa so bili zbrani domačini iz občin Grad in Kuzma z njunima županoma. Ob že omenjeni sta delavnico vodila tudi Bernarda Novak in Franc Peterka. Rezultati delavnice, ki je potekala v dveh skupinah, so bili zelo plodni. Saj so udeleženci s skupnimi močmi zbrali mnogo idej, s katerimi bi lahko popestrili ponudbo bodočim turistom. Koliko jih bo realiziranih, bo odvisno tudi od samih prebivalcev krajinskega parka, vsekakor pa tudi ne bo mogoče iti mimo finančnih zmožnosti. Prebivalci občine Grad so glavno atrakcijo videli v največjem gradu na Slovenskem, katerega približno štiristo petdeset kvadratnih metrov naj bi bilo adaptiranih do konca junija letošnjega leta. Do tega roka naj bi bile urejene kolesarske steze in tudi okolica gradu s parkom. Občani Kuzme pa so za najpomembnejšo turistično točko imenovali Tromejnik. TOMO KOLEŠ ■ Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 12. 01. do 19.01.1999 VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 12. 1. 99 19. 1. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 11.804,69 12.694,30 7!54 Dolenjska banka - imenske 14.000,00 14.502,00 3,59 Droga Portorož 34.395,00 34.090,99 -0,88 Emona Obala Koper 2.286,36 2.280,00 -0,28 Etol Celje 21.818,18 21.056,34 -3,49 Interevropa Koper 2.031,01 2.224,09 9,51 Istrabenz Koper 3.052,99 3.004,79 -1,58 Kolinska Ljubljana 2.120,32 2.160,81 1,91 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.751,73 25.604,48 -4,29 Lek, razred A 39.912,35 38.516,39 -3,50 Luka Koper 3.241,29 3.291,92 1,56 Merkator, poslovni center 8.653,01 7.976,34 -7,82 Petrol Ljubljana 26.990,48 27.002,11 0,04 Probanka Maribor 25.990,00 26.271,42 1,08 Radenska 2.454,15 2.408,70 -1,85 SKB-banka 2.043,78 2.246,09 9,90 Zdravilišče Moravske Toplice 1.455,00 1.455,00 0,00 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 489,79 508,49 3,82 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 112,98 113,49 0,45 Republika Slovenija, 2. izdaja 106,30 106,40 0,09 SKB-banka, 3. jzdaja 100,00 100,00 0,00 delnice na OTC Cetis Celje 14.000,00 14.000,00 0,00 Color Medvode 5.303,92 5.428,29 2,34 Fructal Ajdovščina 2.662,08 2.688,95 1,01 Gorenje Velenje 1.871,47 2.030,28 8,49 Helios Domžale 33.788,09 34.339,28 1,63 Kerna Puconci 3.654,00 4.700,00 28,63 Tovarna sladkorja Ormož 5.803,70 5.803,70 0,00 Veletrgovina Potrošnik 0,00 2.489,50 kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) 998,48 611,00 -38,81 Investicijske družbe Infond zlat PID 323,94 323,42 -0,16 Merkata 408,41 401,70 -1,64 Nacionalno finančna družba 1 674,43 659,55 -2,21 Triglav steber 1 704,36 703,71 -0,09 Pomurska investicijska družba 1 610,06 606,53 -0,58 PID Zwn 1 453,67 509,18 12,24 Slovenski borzni indeks SBI 1.787,90 1.765,89 -1,23 Borzni indeks obveznic BIO 107,94 107,26 -0,63 Brazilija in skupščina Emone Merkur minulih dneh je večina domačih investitorjev spremljala dogodke v zvezi s skupščino ljubljanske Emone Merkur, ki bo verjetno dobila svoj epilog na sodišču v prerekanju med dvema različicama štetja glasov na skupščini. Na svetovnih trgih je bila v središču Brazilija z devalvacijo svoje valute real, ki je na svetovnih trgih izgubil kar 12 % vrednosti, na svetovnih trgih so sprejeli to potezo brazilske centralne banke z odobravanjem, kajti za obrambo tečaja bi porabili veliko deviz, ki jih nujno potrebujejo za vračilo dolgov. Ta ukrep je osrednja brazilska borza sprejela s 25-odstotno rastjo indeksa, poleg tega je konec prejšnjega tedna na mednarodnih trgih prevladoval optimizem, ki je indekse ponovno pognal navzgor (Dax 4.960, v torek že 5.073), samo v petek je Dow Jones pridobil 219 točk in je znašal 9.340 točk (v torek 9.346). Na valutnem trgu se medvalutno razmerje ni bistveno spremenilo, za malenkost je am. dolar pridobil glede na funt in marko. Toda kljub temu ugodnemu razpletu v Braziliji analitiki še naprej opozarjajo na možnost krize večjih razsežnosti (spomnimo se Mehike 1994. leta). V Na domačem kapitalskem trgu so razne novice delniški indeks v tem tednu potisnile navz-„gor, toda kljub temu je še vedno pod nivojem iz prejšnjega torka. Poleg dogodkov v zvezi z delnico Merkatorja se-je zunaj borze na veliko pisalo o nakupih deleža Elana in prodaji Tama. SBI je bil v teh dneh pod vplivom delnic Merkatorja, ki so do skupščine izgubljale vrednost (7.932), vzporedno z njim pa delniški indeks. Na začetku tega tedna je ista delnica porasla (8.360), toda visok tečaj ni prenesel prevelikega vnovče-vanja dobičkov. Tedenski promet je dosegel zaradi nekaj večjih svežnjev vrednost 5,9 milijarde tolarjev, v zadnjih dneh seje tudi število sklenjenih poslov povečalo na nivo, kakršen je bil ob prihodu več pidov (november ’98). Zanimivo dogajanje je v teh dneh potekalo tudi okoli delnice Dela, ki je v nekaj dneh pridobila okrog 100 % in je vredna 15.560 tolarjev. To je hkrati zaradi sestave portfelja krepko dvignilo knjižno vrednost delnici Pid Zvon 1 (1.640) na nivo Pomurske investicijske družbe 1 (1.656), zato se pričakuje tudi enaka tržna cena pri obeh delnicah (samo v teh dneh je delnica Zvon 1 pridobila 12 %). Večji pozitivni premiki so I bili doseženi tudi pri delnicah BTC-ja, SKB-banke in Interevro-pe, zaradi vesti o dobrih poslovnih rezultatih in zmanjševanju osnovnega kapitala z umikom globalnih potrdil o lastništvu, ki kotirajo v tujini, je delnica BTC-ja pridobila 7 %, ob rasti delnice SKB-banke na tujih trgih se je podražila tudi pri nas. Že nekaj časa stara informacija o kapitalski povezavi Interevrope in Luke je tudi v tem tednu vplivala na podražitev delnic, prve za 9 in druge za 1 odstotek. Največji minus pa so dosegli delničarji Merkatorja (-7 %). Na prostem trgu so pomembnejše delnice pidov, razen Pida Zvon 1, v rdečih številkah, pri delnicah družb so občutno porasle delnice Gorenja (za 8 %), počasi pa še rasteta tečaja delnic Colorja in Heliosa. Za nami je tudi prvi teden trgovanja z delnicami Veletrgovine Potrošnik, katerih vrednost zaradi nelikvidnosti niha. Prvi dan je znašal enotni tečaj 2.495 tolarjev, naslednji dan seje znižal na 2.106 tolarjev, potem je v tem tednu ponovno porasel na 2.487 tolarjev. Podobno je tudi pri delnici Kerne, ki je trenutno zanihala pri najvišji vrednosti 4.700 tolarjev (+28 %). BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ S.________________________ (IZ)BRANO 21. januar 1999, Wfll| Tam, kjer kesude cveto Zgodbe misijonarke iz Indije □ ledam zvezde in razmišljam. To je moj dom, to čutim v srcu, nikjer drugje ne bi želela biti kot pod tem sa-barkantskim nebom. Počasi in z ljubeznijo se navajam na ta miren in skrivnosten dom. Ležim na leseni postelji, po tleh pa lezejo škorpijoni, tu in tam zašumi kača, ki se odpravlja na nočni lov. Premišljujem o tem, da je deževna doba zopet za mesec zakasnila. Pred tem je divjal strašen ciklon, ki je napravil veliko škode. Na drugem koncu Indije pa tako dežuje, da vsi tonejo. Načrtujem šolo za dekleta ...« Hozjanova kuhinja v Beltincih je bila pretesna za vse, ki smo se prerivali okrog tete Marije. Mlada, lepa, polna energije je prvič prišla iz daljne Indije. Nerazumljivo se nam je zdelo, da se je po uspešnem študiju ekonomije odločila za težko pot misijonarke. Danes jo razumem. Iskala je svojo pot. In jo je našla. »Teta Marija, prinesi mi kačo, meni pa opico. Jaz bi imel slona ...«so vzklikali otroci okrog nje. Z nasmeškom jim je obljubljala, da bo njihove želje uresničila. »Jaz bom zdravnica,« je vzklikala Mojca, »jaz pa zdravnik,« je pribil Andrej. Oba bi šla v Indijo zdravit otroke. Ganile so jih njene bridke, a resnične zgodbe. Več kot dvajset let je minilo. Otroci iz Hozjanove kuhinje so zrasli. Opic, slonov in kač jim teta Marija ni prinesla pa tudi zdravnik ni postal nobeden od njih, da bi ji delal družbo v daljni Indiji. Prinesla pa nam je nekaj dragocenega, neprecenljivega, prinesla nam je v pisani besedi del življenja te nam nedosegljive dežele, prinesla nam je svojo knjigo Tam, kjer kesude cveto. Delo je posvetila svoji materi Katarini ob njeni osemdesetletnici. S tem se ji je zahvalila za vso ljubezen in podporo, ki je je bila deležna v vseh dolgih letih odsotnosti od domačega ognjišča. V knjigi je opisana pot misijonarke Marije Sreš iz Brato-nec. Ni ji bilo lahko. Živela je v blatni ilovnati hiši kot vse staroselske družine, dve leti je živela s staroselsko družino Gor-vada, da bi od blizu spoznala način življenja indijske družine. Z njimi je hodila na polja, z njimi je pela in plesala, z njimi je jokala na pogrebih. Želela je postati ena od njih, in hkrati ohraniti svojo drugačnost. Njen cilj je bil osvestiti ženske, da bodo odgovorne za svoja življenja, da bodo vedele, kaj se dogaja okrog njih, da se bodo zavedale svojega dostojanstva in svoje vrednosti, da bodo znale ločiti vero od okostenelih dogem. Predvsem pa, da bodo ob svojem ognjišču zadovoljne, svobodne in ponosne ženske. Ta pot nikakor ni bila lahka. Ženske, o katerih je pisala Marija Sreš in s katerimi je živela, so bile rojene v veliki revščini indijskega podeželja. Rasle in živele so v izkoriščanju in trpljenju, nasilju, v trdem boju za obstoj. Postati osebnost in ne le predmet moške pohote, je med drugim grenka vsebina Marijine knjige Tam, kjer kesude cveto. Žlahtni so ti cvetovi kesude, ki nam jih je podarila. Iz njih odseva njeno bogato življenje indijske misijonarke. Ko boste to delo prebrali, boste bogatejši za mnoga življenjska spoznanja. Marija pravi: »Vsa svoja čustva, vse svoje znanje, vse svoje talente in vso svojo energijo sem vložila v to deželo. Svoje srce sem vložila v to deželo. Moj dom je tam, kjer je moje srce. Indija meje oblikovala, kot reka oblikuje kamen.« Knjigo je leta 1998 v slovenskem jeziku izdala Mohorjeva družba v Celju. Ko je delo izšlo v Indiji, je kot prva katoličanka, tujka, prejela nagrado Gudžeratske književne akademije. Škof S. Fernandes v Ahmadabadu je v uvodu knjige zapisal: »Zelo smo ponosni nanjo, saj imajo zaradi njene knjige ženske iz teh plemen zdaj svoj glas in svoje mesto v gu-džeratski književnosti.« Tudi mi Prekmurci, Slovenci smo ponosni na svojo rojakinjo. Upam, da ji bomo lahko to povedali, ko nam bo v domačem kraju osebno predstavila svojo dragoceno knjigo Tam, kjer kesude cveto. CILKA DIMEČ-ŽERDINi Čigav bo lendavski hotel Elizabeta? Ne bodo ga prodali za vsako ceno V Pomurski banki razmišljajo celo o ustanovitvi lastnega podjetja, ki se bo ukvarjalo z gostinstvom anes se izteka rok za zbiranje pisnih ponudb za nakup hotela Elizabeta v Lendavi. Ta hotel visoke kategorije, ki ga je zgradilo Sakačevo podjetje ING-GRA, je zaradi neporavnanih obveznosti do Pomurske banke prešel v lastništvo banke, ta pa ga zdaj prodaja najboljšemu ponudniku. Hotel, ki je bil zgrajen leta 1994, je visoke kategorije, prodaja se po načelu videno - kupljeno, najnižja prodajna cena je 296 milijonov tolarjev. Prodajo je prevzelo podjetje Feniks, vendar v Pomurski banki pravijo, da hotela ne bodo prodali za vsako ceno, saj se jim s prodajo ne mudi. Za vse terjatve, ki jih ima Pomurska banka do lendavskega podjetja ING-GRA, so si naredili rezervacije, zato bodo iskali najugodnejšo priložnost. Kar koli pa se bo z Elizabeto zgodilo, bo nekemu namenu morala rabiti. V prvi vrsti je namenjena hotelski in gostinski I— __ 1 ■ ■ M — ■ oaionarsKi restival dejavnosti, zato v tej smeri tudi iščejo rešitve. Vendar do teh ne želijo priti za vsako ceno, saj bi lahko bile slabe. Ker terjatve do podjetja ING-GRA Pomurske banke finančno ne bremenijo, imajo več časa za iskanje najprimernejšega kupca. Pravijo celo, da ni izključeno, da bo Pomurska banka ustanovila lastno podjetje, ki se bo ukvarjalo z gostinstvom, in temu bi dali v najem lendavski hotel in mu tako ponovno namenili funkcij* za katero je bil zgrajen. V bani namreč na rešitev tega problem gledajo dolgoročneje, saj raci najo, da bo v prihodnosti pono' no prišlo do oživljanja lendj vskega gospodarstva in hotel b takrat lahko odigral svojo vloge Sicer pa pri reševanju terjate do podjetja ING-GRA Pomni ska banka ni sama, saj je del It stništva iz naslova terjatev d* tega podjetja pridobila tudi SKI banka, drugi bodo pridobili 18 stništvo nad vrtino in ena oi možnost je tudi, da bodo nate skušali iskati skupne rešitve in ti narediti poslovno-turistični.inti govski center. V lendavskih Termah zani manja za nakup Elizabete ni kažejo, saj še vedno vlagajo < razvoj svojega zdraviliškega kompleksa, gotovo pa bi bil M tel lahko zanimiv za kateregi drugega strateškega gostinci Seveda pa mora v nakupu Eto bete videti predvsem ekonomsls interes, da se mu bo naložba po plačala. Podjetje Fenix, ki je od govorno za prodajo Elizabete, zdaj zbira ponudbe, za hotel že lijo iztržiti 296 milijonov tolat jev, za kakšno ceno ga bodo pto dali, pa zaenkrat ostaja neznano. Kot poudarjajo v Pomurski banki, bo usoda hotela Elizabeta predvsem odvisna od usode Lei dave, kjer pa gospodarski položaj v zadnjem času ni rožnat. 01 težavah, ki že dlje časa pestijo Nafto in katere usoda je še vednd negotova, se s problemi srečujejo tudi preostala lendavska podjetja Med tistimi, v katerih kot upnil sodeluje Pomurska banka, je tre nutno gotovo najbolj problem« tičen Indip, ki ne odplačuje glat niče, poldrugo leto pa ne servisi! že tudi obresti. Te ne bo prišlo sanacije podjetja, bodo v Pomot ski banki prisiljeni sprožiti akti*' nosti za izterjavo. LUDVIK KOVAČ* Obeta se nam balonarska poslastica Baloni kot transparentna oblika afirmacije pokrajine - Nočno žarenje nad zdraviliščem v Moravskih Toplicah bo prava paša za oči □ rganizatorji 4. balonarskega festivala (Zavarovalnica Triglav, d. d., OE M.Sobota, Zdravilišče M. Toplice in ŠK Triglav - balonarska sekcija Berta) so pripravili v petek, 15, janaurja 1999, novinarsko konferenco, na kateri so seznanili medije s pripravami na 4. balonarski festival, ki bo 23. in 24. januarja v Moravskih Toplicah. Smer potovanja ali lebdenja balonov je težko napovedati, kajti vse je odvisno od vetra. Predsednik organizacijskega odbora Rudi Cipot je povedal, da so se za organizacijo festivala odločili po nadvse uspeli organi- on Številki Vestfona sta vedno dosegljivi! VESTNIKOVI telefonski številki, dosegljivi vsak dan 24 ur, tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, za vaša sporočila o dogodkih in vsem drugem. Vestnikov novinar bo na kraju dogodka na območju Pomurja v pol ure. Vestfonu lahko sporočite tudi kakšno zaupno informacijo o aferi, goljufiji, kraji, »švercu«... Odpravili se bomo po nakazanih sledeh in javno razkrivali akterje. V stiski se brez strahu oglasite. Obiskali vas bomo in vam pomagali iskati rešitve. 0609 630 898, 041630 898 zaciji evropskega balonarskega prvenstva v Rakičanu 1994. leta. Ne le da so bili balonarji navdušeni nad dobro organizacijo in lepo pokrajino, ampak so bili veseli tudi toplega in prisrčnega sprejema balonov v okolju, pri domačinih. Še danes so baloni prava atrakcija na nebu nad panonsko ravnico in po mnenju g. Cipota pomagajo iskati Pomurju njegovo pravo identiteto, ki se lahko uveljavlja prav v takšni transparentni obliki, kot so balonarski poleti. V zdravilišču v Moravskih Toplicah je ponudba poletov z baloni že del turistične ponudbe, balonarski festival pa je prav gotovo atrakcija tako za domačine 1^ zdraviliške goste. Letos naj bi delo v zraku okrog 25 baloni sestanek pilotov pa bo v sobot0, 23. januarja, ob 10. uri, začet®’ tekmovanja pa 11. uri. Z več®1 okrog 19. ure se bodo vsi sod6' lujoči balonarji ponovno dvigih v zrak in lebdeli okrog Ajde ■ no »žarenje« bo prav gotovo za oči. Poleti bodo tudi v nedelj0’ 24. januarja. Organizatorji festi^' la so pozvali vsa podjetja, da8(7 delujejo pri tej atraktivni prorf0 cijo Pomurja in gospodarstva2 zanimivim sloganom, da jih bo^ dvignili v zrak in pokazali drugi1’1 da so na pravi poti. IBIHI , 21. januar 1999 (IZ)BRANO 9 Zgodilo se je v nedeljo navsezgodaj v Beltincih Ni bila pištola, ampak »fajercajg Ravsali so se vsevprek oklical nas je 27-letni Rudolf Horvat iz Beltinec, da bi nam povedal o dogodku v beltinski diskoteki M3. Obiska- li smo ga v lepo urejenem domu v ulici Poljska pot. »Andreja Horvat, Miroslav Oršoš, Nikolaj Oršoš (vsi smo Beltinčani) in Slavko Horvat in Roman Horvat (Dokležovčana) smo v nedeljo ob 21.30 odšli v diskoteko M3. Plesali in zabavali smo se. Tudi smo si prižigali cigarete z vžigalnikom, podobnim pištoli. Morda je kdo zaradi tega čutil, da izzivamo, vendar nismo imeli tega namena. Tam okrog 1. ure, ko sem plesal s sestrično Andrejo, me je eden od plesalcev (mislim, daje bil policist v civilni obleki) brcnil v koleno, kar me je seveda razjezilo, pa sem ga brž nato odrinil z rokami in ga opozoril:,Zakaj me brcaš.’ Ni odgovoril, ampak me je hotel udariti po glavi, a sem se umaknil, pa je zadel fanta iz moje družbe Slavka Horvata. Potem so disko začeli zapirati in tisti, ki 27-letni Rudolf Horvat iz Beltinec z vžigalnikom, podobnim pištoli, trdi, da nikogar ni izzival, pa je kljub temu dobil brco v nogo. Pozneje, ko so zaprli disko, pa so se »bili« vsepoprek. - Foto: Š. S. me je udaril, pa njegov kolega ter dva policista, ki sta bila v disku v uniformah, smo se znašli pred diskom. Tam je eden od dveh uniformiranih policistov, ki sta bila v disku,,počil’ (udaril) Davida Cenerja s Pušče, kije bil v disku prej. Tudi jaz sem jih dobil. Potem pa smo se vsepo-prek tepli. Mlada policista, ki sta bila po mojem mnenju vinjena, sta potem pobegnila. Brž ko sem se vrnil domov, sem poklical policijo, a me doslej ni še nihče obiskal, da bi povedal, kako je bilo.« Anketa Razpoloženje pred devetletko Z vsebino te izjave smo seznanili komandirja policijske postaje v Murski Soboti Stanka Ilješa. Povedal je, da sta v nedeljo ob 1.45 posredovala v Beltincih pred diskom dva njihova policista. Nekdo je pač obvestil policijo, da je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Policista sta na kraju samem ugotovila, da sta se pretepala že omenjeni Rudolf Horvat in David Horvat. Komandirje zatrdil, da zagotovo nista bila poslana v intervencijo policista, ki ju omenja v svoji izjavi za časopis Rudolf Horvat, ampak policista, ki sta opravljala naloge na terenu. Ne izključuje pa možnosti, da sta bila v disku kaka druga policista, na primer iz skupine policistov z območja drugih uprav za notranje zadeve, ki so prišli pomagat pomurskim policistom, ki imajo nenavadno veliko dela, predvsem zaradi vse več ilegalcev. O tem, kaj se je dogajalo v disku (če se je res dogajalo), pa ni prijave. Š. S. ■ Zanimiv gost na ljutomerski gimnaziji in dobre uvrstitve dijakov Debatiranje v angleščini Na tekmovanje še v London red kratkim je obiskal Slovenijo Noel Selegzi, direktor za izobraževanje in razvoj Open Society Institute p New Yorku. En dan svojega obiska je posvetil ljutomerski gimnaziji, kjer pod okriljem tega inštituta že drugo leto delujeta dva debatna krožka -eden v slovenščini in eden v angleščini. Razveselili so se ga predvsem angleški debatorji pod okriljem mentorice Liane Miholič, ki so se pripravljali na mednarodni turnir Slovenia Open v Trbovljah. Gospod Selegzi je prisostvoval njihovim pri- Karel Kozic ni zadovoljen pravam, v prijateljskih pogovorih po debatah pa so dobili precej koristnih nasvetov za nadaljnje delo. Gostov iz New Yorka v naše kraje ne zanese ravno pogosto, zato je bil gost tudi izčrpen vir informacij pri urah angleščine. Tretješolce je poučil o celotnem pravnem poteku afere Clinton, o življenju v središču New Yorka in o razpoloženju na tekmah košarkar- Pritožba bo romala na sodišče za upravne spore isali smo že o pritožbi Karla Kozica iz Ivanjševec, ki se ne strinja z rezultati, ki jih je objavila občinska volilna komisija občine M. Toplice, in ki meni, da je bil kot kandidat za svetnika iz vrst SDS oškodovan. Njegova pritožba je bila že obravnavana na eni od sej občinskega sveta, kjer je bilo z večino glasov sklenjeno, da se ji ne ugodi, ker naj bi Občinska volilna komisija in volilni odbori delali nepristransko. S tem sklepom pa se Karel Kozic ne strinja, zato je poslal 24. decembra lani pritožbo zoper odločitev Občinskega sveta občine M. To plice na Sodišče za upravne spore v Ljubljani. V njegovi obrazložitvi piše dobesedno takole: »Iz priloženega sklepa Občinskega sveta Občine Moravske Toplice je razvidno, da ni bil izdan v skladu z ustreznim zakonom, saj ni naveden pravni pouk prejemniku sklepa. To je prvi znak, daje občinska komisija delala v nasprotju z zakonom o volitvah v lokalne skupnosti. S tem so me kot oškodovanca in kandidata na volitvah dne 22. H. 1998 zavedli, naj ne vložim pritožbe pri ustreznem sodišču.« V svoji pritožbi Karel Kozic nadalje navaja nekatere domnevne nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v posameznih vaseh v času volitev, zato meni, da je bil kot kandidat SDS oškodovan in s tem tudi stranka. Pritožbo je poslal tudi na državno volilno komisijo, vendar doslej ni dobil nobenega odgovora. Za komentar smo povprašali tudi pristojne v Občini Moravske Toplice. Župan Franc Cipot je povedal, da z volitvami v občinski svet nima in • * niti ne more imeti zveze, enako nemogoče pa je, da bi lahko vplival na kateregakoli od volivcev. Pri volilni komisiji pa so nam zatrdili, da vztrajajo pri prvotnem sklepu, ki pravi, da občinska volilna komisija ni ugotovila nobenih nepravilnosti. TOMO KOLEŠ ■ ske lige NBA četrtošolce pa so bolj zanimali njegovo delo in njegova potovanja ter življenje mladih v Ameriki. Ljutomerski gimnazijci upajo, da se bodo z gospodom Selegzijem še srečali. S profesorico Miholičevo seje namreč pogovarjal o možnem sodelovanju njegovih debatorjev z ljutomerskimi. Medtem so se ljutomerski gimnazijci že udeležili mednarodnega debatnega turnirja v angleščini Slovenia Open v Trbovljah. Resolucija, za katero so morali najti argumente »za« in »proti«, se je glasila: V konfliktu je varovanje naravnega okolja pomembnejše kot gospodarski razvoj.' ■ Med tridesetimi tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške in Češke republike je bila Saša Novak, dijakinja drugega letnika, izbrana za tretjo najboljšo govornico, Tadej Ostre, dijak tretjega letnika, je zasedel četrto, Anja Šerc, dijakinja drugega letnika, pa šesto mesto. Že prej pa se je uvrstil v slovensko državno ekipo, ki se bo udeležila mednarodnega debatnega tekmovanja v Londonu, dijak 3. letnika Srdan Milovanovič. -AJ ■ eprav smo šele sredi tega šolskega leta, se na 46 osemletkah v Sloveniji stopnjujejo priprave na začetek novega šolskega leta. Gre za šole, ki so se uvrstile v prvi krog poskusnega uvajanja programa obvezne devetletne osnovne šole. Vodstva teh šol - med njimi so tudi Dvojezična OŠ Genterovci, OŠ Gornja Radgona, OŠ II Murska Sobota in OŠ Turnišče -morajo te dni med drugim zbrati tudi podpise staršev, da se strinjajo, da se bodo njihovi otroci vpisali v 1. razred devetletke, in to leto dni prej, kot je to urejeno sedaj. Prav tako morajo soglašati, da se lahko njihovi otroci, ki obiskujejo v tem šolskem letu 5. razred, vpišejo v 7. razred 9-letnega programa osnovne šole. In kakšno je splošno razpoloženje okrog tega v nekaterih naših šolah, ki smo jih obiskali te dni? DUŠAN ZAGORC, ravnatelj OŠ Gornja Radgona: »Našo šolo so »potegnili« v krog tistih, ki naj bi se med prvimi vključile v poskusno uvajanje 9-letnega programa, že januarja leta 1997, ko nas je šolsko ministrstvo zaprosilo, da bi pomagali pri proučevanju organizacijskih in prostorskih vprašanj, povezanih z devetletko. Sloje za simulacijo, kako bi naša šola uspela delati po novem. Ugotovili smo, da nam to ne bi delalo posebnih težav. Že takrat so se torej zače- le naše priprave. Med pozitivnimi spremembami pričakujem najprej to, da se bo del balasta, ki je sedaj v šolah, vrgel ven in da bo šolsko delo bolj prilagojeno učencem. Poleg tega je prišel čas, da so projekti, ki smo jih izvajali poskusno - integriran pouk, opisno ocenjevanje, Tempus, diferenciacija idr. -, dobili zakonsko podlago, saj so se pokazali kot koristni. Odločitev, da bi med prvimi začeli poskusno izvajati 9-letni program, je večinsko podprl učiteljski zbor pa tudi starši in na občini so imeli pozitivno stališče. Prijavili pa smo tako 1. kot 7. razred in na ta korak smo se že kar dobro pripravili. Do jeseni naj bi uredili še poseben vhod in s tem tudi izhod na igrišča za učence prvih razredov oz. kasneje prve triade. Glede slabosti soglašam z ugotovitvami tistih, ki pravijo, da je v devetletki premalo ur za vzgojne predmete, vendar mislim, da mora biti vzgoja pri vsakem predmetu.« TREZIKA ZAMUDA, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Sr. Bistrica: »Prepričana sem, da bo uvedba 9-letne šole skozi igro, metode in vsebine dela pomagala otroku v svet učenja in ustvarjalnosti. S tako osnovno šolo, kot je načrtovana, bomo lažje dosegali znanja, ki bodo primerljiva z evropskimi standardi. Od učencev bo zahtevala manj faktografskega znanja, večji poudarek bo dan pridobivanju spretnosti, ki bodo bistvena tako v vsakdanjem kot poklic- nem življenju. Vse to bo terjalo od učitelja večjo inovativnost, fleksibilnost in kakovost dela. Verjamem, da je v osnovnih šolah veliko dobrih učiteljev, ki so s svojim delom pripravljeni izboljšati prihodnost naših otrok. Marsikdo še vedno dvomi o uspešnosti 9-letne osnovne šole, zato je na poti njenega uvajanja pomembna informiranost vseh, še zlasti staršev otrok, ki bodo vključeni v prenovo. Ob tvornem sodelovanju staršev bomo lažje dosegli začrtani cilj, ki je naravnan v pridobivanje kakovostnejšega znanja v osnovni šoli.« ALEKSANDER MENCIGAR, ravnatelj OŠ Sveti Jurij: »V konceptu, ki je zastavljen, vidim, da bodo otroci dejansko razbremenjeni, saj se bo celotna učna snov porazdelila na devet let šolanja. Dokaj pozitivno ocenjujem tudi predvideno opisno ocenjevanje v prvi triadi, ki bo pomenilo občutno zmanjšanje psihičnega pritiska, kateremu so otroci in njihovi starši izpostavljeni ob številčnem ocenjevanju. Razvrščanje učencev po sposobnostih oziroma uspehu v za- dnji triadi bo sicer lahko nekoliko kruto, osebno pa temu ne nasprotujem, kajti upam, da bo poskusno uvajanje dalo odgovor, kako izpeljati diferenciacijo, da bo čim manj problemov. Če se ozrem na razmere na naši šoli, pa moram reči, da me zelo skrbi, kako bomo lahko začeli z uvajanjem 9-letnega programa, če do leta 2002 ne bodo dogradili novih prostorov. Na matični šoli pri Sv. Juriju potrebujemo najmanj 10 dodatnih učilnic, kajti v devetletki ne bo mogoče imeti dvoizmenskega pouka, ki ga pri nas še vedno imamo. Poleg tega je predvideno, da bi potekal pouk v Pertoči in Serdici samo za prve tri razrede, drugo in tretjo triado pa bi imeli vsi skupaj na matični šoli.« MIHAELA BRAČKO. učenka 5. razreda OŠ G. Radgona: »O devetletni šoli smo se najprej pogovarjali na skupnem sestanku s starši. Moji pravijo, da bo za nas boljše in zanimivejše. Zato me res zanima, kako bo po 1. septembru, ko bom namesto 6. začela obiskovati 7. razred 9-letnega programa. SJišala sem, da bodo prenovili učilnice ter da bomo dobili več računalnikov in druge opreme za pouk. Pred kratkim je prišel v naš razred ravnatelj in izpolnjevali smo anketo, katere izbirne predmete bi najraje imeli. Odgovorila sem, da me zanimajo gledališki klub, plesna ustvarjalnost, razvedrilna matematika, astronomija ter živi organizmi in človek.« Vestnikovih petdeset let Uredništvo Vestnika prosi vse, ki imate doma kakšno zelo staro številko našega časopisa ali kakšno staro fotografijo, na kateri je zabeležen pomemben dogodek v vašem kraju ali širom po Pomurju, da se oglasite v našem uredništvu, Ulica arh. Novaka 13 v Murski Soboti. Vašega obiska in sodelovanja z nami, ki pripravljamo jubilejno številko Vestnika, katero boste oblikovali tudi Vi, se zelo veselimo, saj se zavedamo, da brez Vas ne bi bilo naših »podob življenja«, zato Vas seveda z veseljem pričakujemo. Najzanimivejše fotografije in najzvestejši bralci bodo predstavljeni v jubilejni številki. 1O INTERVJU 21. januar 1999, M e predsednica kurikularne komisije za svetovalno delo in oddelčno skupnost, predsednica komisije za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani in predsednica sveta za družino pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Doktorica Gabi Čačinovič - Vogrinčič je vse to, predvsem pa Prekmurka, ki pogosto prihaja v Mursko Soboto, saj skupaj s sorodniki skrbi za njihovo »onko«, moževo mater. Tisto nedeljo zjutraj, potem ko je nastal zapisani pogovor, jo je toplo pobožala po licih. V starosti ujet dragocen konec življenja - Pred kratkim sem prebrala zanimivo misel dr. Trstenjaka, da starost ni konec življenja, ampak njegova dopolnitev, ko se vse dobro, kar se je ustvarilo v življenju, strne v neki vrhunec. Kakšno je vaše razumevanje starosti? Za dr. Trstenjaka je to veljalo. Imel je duhovne, psihične in telesne sposobnosti in menije ta misel všeč. S tem upanjem gledam na lastno starost, ki se približuje, in mislim, da je lahko tako, da zaokrožiš, zbereš, dodaš. Tudi za moj poklic se mi zdi, da sem vsako leto boljša v tem, kar znam in kar lahko dam. Ampak pod enim pogojem, da si zdrav, da ti telo služi. Mislim, da kadar govorimo o starosti, moramo govoriti o dveh ravneh. Pred kratkim sem v tretjem letniku predavala o socialnem delu s starimi, o družini, kjer je človek star in potrebuje drugačno pomoč kot doslej. Uvodoma sem prosila študente, da mi navedejo vse pozitivne asociacije, ki jih imajo o starosti, kaj dobrega vidijo v starosti. Tabla je bila polna, od modrosti, razumevanja, svobode, da se ne bremeniš s tistim, s čimer si se bremenil vse življenje. Potem pa so navajali tiste neprijetne, slabe strani slabostij. kot je bližina smrti, predvsem pa telesna bolečina, strah, ogroženost. Zato ima dr. Trstenjak prav, da v starosti zelo šteje tisto, kar si sadil in žel - tudi v tem smislu, kako si sam s sabo ravnal, kaj si prinesel s seboj. Gledanje na starost bi torej morah spremeniti tako, da bi znali v starost ujeti dragocen konec življenja, in na drugi ravni, da bi v tem človeku znali videti človeka ’. z državljanskimi pravicami. To je velik problem, in sicer, da se na ravni družbe s starim človekom ravna, kot da ni človek z osebnim dostojanstvom, spoštovanjem in državljanskimi pravicami. Še malo mi je ostalo, ampak dobro je... Jaz imam dober vzor v svojih starših. Moja mama jih ima triinosemdeset in oče štiriinosemde-set. Res sta polna moči, oče piše, mama pa drži družino pokonci in nas razvaja z najboljšo kuhinjo na svetu ter je vsa živa v skrbi za nas. Oče včasih pravi: še malo mi je ostalo, ampak dobro je ... Zdavnaj prej, v mladih letih, mora človek pogledati na vse življenje naprej in začeti to pot tako, da ko pride na konec, ima lahko vse. Študentje so mi rekli in tudi v moji terapevtski praksi včasih slišim od koga: »Ja, vi ste malo čez petdeset, ampak Ste jih dočakali in za sabo imate polno življenje. Jaz pa ničesar nimam in ne vem, kaj me čaka.« Vidite, to je ta vaša misel, samo vzeta z drugega konca. | Otroci morajo od doma, da bi se lahko vrnili - Takšno gledanje na starost, torej da je dopolnitev življenja, ne le da povezuje leta življenja v smiselno celoto, ampak tudi približuje generacije. Najprej je treba oditi, da bi se lahko vrnil. Je čas v življenju, ko se stari in mladi moramo raziti, o pomeni, da otroci morajo od doma, m to prej kot pri nas, ravno zato, da bi lahko prišli nazaj, pred tem pa se neodvisno, samostojno postavili na lastne noge in st ustvarili družinsko življenje. Želim si, da bi ljudje dobili to možnost, da odidejo in se spet vrnejo, da poskrbijo za svoje starše. Možnosti so različne, lahko s tujo pomočjo ali tudi domom, če je treba, vendar to potem ne pomeni, da se ti ni treba vrniti. Življenje je zapleteno 'Dr: Mirjam Ule je v eni svojih raziskav ugotavljala, da se mla-ai zelo pozno odločajo za to da si ustvarijo svoje življenje. Ustreza jim, da ostanejo čim le pri domačem hladilniku ki je vedno poln. Pa ne samo zaradi tega, ker dolgo niso ustvarjene razmere za to, ampak tudi notranja odločitev Pride dosti pozneje. To ugotavljajo v Evropi in to ugotavlja tudi ta naša raziskovalka. Konec študija in osamosvajanje, odločitev za poroko, vse to se pomika navzgor m sega v trideseta let Nekaj so objektivni dejavniki, so Pa tud. notranji, ta nepripravljenost vzeti nase odgovornost za skupno življenje, ki je, kot se zdi, zelo kompleksno. In res tudi je. Družina je še vedno upanje za mnoge ljudi ■Že kot fraza se ponavlja, daje današnja družina v krizi. p0. tem pa se kot druge možnosti ponujajo razne oblike družins-kega življenja, od velike, več-9^eracijske,dotega,damati ostane doma in skrbi za otroke " dom. Je današnja slovenska družina res tako v krizi, kakor se ji pripisuje? Jaz gotovo ne bom rekla, daje krizi, prav gotovo ne bolj, kot je kdaj bila. Družina deli usodo Člo- Pogovor z dr. Gabi Čačinovič Za svet, v katerem bomo smeli biti drugač Poznamo jo kot doktorico psiholoških znanosti in predvsem kot priznano strokovnjakinjo s področja psihologije družine ter izredno profesorico na Visoki šoli za socialno delo, kjer poučuje psihologijo družine in socialno delo z družino veštva na pragu tisočletja in za družino in nas velja, da imamo novo nalogo. Na vseh koncih že kriči, dajo moramo opraviti, vendar za to nismo pripravljeni in ne dobro opremljeni. In ta naloga je, da z večjo odgovornostjo ustvarjamo ta svet. V tem času, ko je toliko izbir in ko je vse mogoče, tako v dobrem kot slabem, nimamo druge poti, kot da odznotraj bolje vemo, kdo smo in kaj želimo, da smo odznotraj bolje opremljeni z dovolj občutka lastne vrednosti in lastne moči, da zmoremo hoditi po svetu in da zmoremo izbrati tako, da ne bomo ogrožali sebe in ne drugih, z več spoštovanja in več dostojanstva. Pogovor moramo začeti tako, da se na tem svetu naredi prostor za vse. Moja vizija je ustvariti svet, v katerem bo za vsakega dovolj prostora, kjer se bo vsak naučil spoštovati drugega, ne ogrožati sebe in ne drugega, svet, kjer bomo smeli biti drugačni. So ljudje, ki znajo več, in drugi, ki znajo manj, ali na enem področju več kot na drugem, in ki počasi napredujejo. Nič nimam proti temu, da se to izreče, ampak pod enim pogojem: da lahko napreduješ. Da kjerkoli si se ustavil, lahko greš naprej, in da kjerkoli si se spotaknil, lahko nadaljuješ. Družina je po definiciji konfliktna skupina - če se krize enačijo s konflikti. To je skupina, ki mora omogočiti to neskončno individualno raznolikost ljudi, in da se vsak vidi in sliši. Najti je treba način življenja, da se ne bomo pobili, kjer bo prostor za dobro in sožitje za vse. In to je vedno bil in bo temeljni problem družine. Zato mislim, da družina ni v krizi, da ima podobne naloge kot vedno in nekatere nove, težje. Mislim pa, da je še vedno upanje za mnoge ljudi, da v družini zaživimo dobro življenje. Za mnoge, ne pa za vse, saj tudi družina ni edina možnost. - In kakšna oblika družine naj bi bila tista prava? Družino še vedno definiramo na star, patriarhalni način: oče, mama in dva otroka. Oče starejši, bogatejši, višji, mati nižja, mlajša, manj zasluži, in po možnosti sta v družini sin in hči, da bo vse tako, kot je treba. Takšna predstava o družini je zelo ozka in idealizirana. Že četrtina družin je takih, v katerih otroci in starši niso biološki. So enospolne družine, so dru- žine z dvema ločenima gospodinjstvoma, so sukcesivne družine... Več variant je, vendar določene stvari mora znati postoriti vsaka družina - to je zame pomembnejše od tistega, ali je družina v krizi in kakšne oblike naj bi bila. Pomembneje, da bo vsaka družina človeku dala na pot tisto, kar potrebuje. In kaj je tisto, kar potre-. buje? Družinski psiholog L’Ahate, Američan, ki ga zelo cenim, pravi, da si otrok mora v družini pridobiti dve sposobnosti, sposobnost za ljubezen ter sposobnost za pogajanje. Jaz pa bi dodala še sposobnost za konflikt. Potem je opremljen za življenje. - Koliko avtoritarnosti naj bo v družini? Toliko, da so starši močnejši od otrok, da imajo dovolj moči, da postavijo jasne meje, pravila, norme, ki ščitijo samospoštovanje in spoštovanje drugih in omogočijo otroku temeljni občutek lastne vrednosti; dovolj moči, da omogočijo otroku dobre izkušnje z reševanjem konflikotov; moči, da tvegajo pogajanje z njimi.'Starši morajo imeti dovolj moči, da sami na postanejo odvisni od svojih otrok, da zmorejo zaščititi in obvarovati otroka. V knjigi avtorjev Robina Skynnerja in Johna Cleesa Družine in kako preživeti v njih je zanimiva prispodoba. Predstavljajte si otroka v črno črni sobi, ki sedi na stolčku. Če ta otrok ve, da so okrog te črne temne sobe trdne stene, potem bo lahko splezal s stola se kobacal, skakal, tekel, lahko se bo svobodno gibal, ker ve, da so pred prepadom trdne stene. Lahko, da bo staknil hudo buško, ampak preživel bo. Toda če otrok ne ve, ali stene so, če ne ve, kje so, kje je kakšna varnost in trdnost, in to je moč staršev, potem bo na tistem stolu pol mrtev, ker ne bo vedel, ali je prepad tukaj ali tam ali pa šele neskončno daleč ... *Moj otrok je drug človek - Otroci pa so staršem večkrat kot lastnina. Ti starši so postali odvisni od svojih otrok na način, da ravnajo j namesto svojih otrok, da se identificirajo z njimi, da svoje življenje rešujejo v otrokovem. To je zelo kompleksna situacija. V tem je skritih veliko dobrih želja, ampak potvorjenih, napačno zasnovanih, razumljenih. Za tem odnosom je premalo občutka lastne vrednosti, premalo samostojnosti, neodvisnosti in odgovornosti za lastno življenje, premalo izkušenj, kako razločevati, to so moje meje in od tu naprej otrokove. Moj otrok je drug človek, ki ga spoštljivo poskušam spoznati, ne upravljati z njim. To se pogosteje zgodi tam, kjer ni povezanosti med staršema, tam, kjer partnerski odnosi, ne da bi bili slabi, ampak ne izpolnjujejo življenja. V slovenskih družinah se pogosto zgodi nekaj čudnega. Zgodi se to, da partnerja nehata skrbeti drug za drugega in za svoj odnos, ampak zgolj za svoje otroke. Skrb za to dragocenost, ljubezen in prijateljstvo med partnerjema pride v drugi plan. Nove raziskave pa kažejo, da dobrobit otrok ni odvisna le od tega, ali so starši dobri, ampak veliko od tega, kako starša ravnata drug z drugim. Naša šola straši - Otroku dobro. Ali je res v otrokovo dobro načrtovana reforma šolskega sistema in razvrščanje, kategorizacija po sposobnostih? Zelo sem nesrečna zaradi predvidenega razvrščanja otrok na tri ravni po sposobnostih. Bojim se, da se bo tako razvrščanje obrnilo zoper otroke v šoli, ki še vedno ni naredila temeljnega notranjega obrata k temu, da bi pri otrocih iskala znanje, k temu, da bi za vsakega otroka odkrila, kaj zna in zmore, da bi vsakemu zagotovila rast in razvoj, da nikogar ne bi izključevala. V naši šoli se še vedno išče predvsem neznanje, preveč je izločevalna, preveč otrok prezgodaj izključi. Po nekaterih podatkih iz šolskih svetovalnih služb se zdi, da četrtina ali celo tretjina otrok »šoli več ne ustreza«. Med njimi so mnogi otroci iz družin, ki nimajo ne materialnih možnosti, ne socialne moči, ne dovolj znanja in izobrazbe, da bi otroke v šoli podprle. Nimamo ne tradicije, ne mehaniz mov, ki bi zagotovili vsakemu otro ku možnost, da napreduje z nižji ravni na višjo. Zelo sem žalostna, ker se bojim, da bo to razslojevanje za otroke prepogosto krivično in dokončno. (j - Kaj je tisto, kar našo šolo po tiska v takšno ravnanje? Ali kaj bi morali predrugačiti, na prt mer z vidika svetovalne službi na šoli? V svetovalni službi sedaj končujemo predlog, po katerem bi bila ta služba tisto mesto, kjer bi mogoče začeti drugačne vrste po govorov z otroki ter med učitelji in starši. Ti pogovori ne bodo* smislu, kdo bo koga, ne pogovori med zmagovalci in poraženci, a® pak pogovori skupnega iskanja boljšega za vse. Moja idealna pri' dstava o svetovalni službi je, da bo vsak učitelj, ki se znajde v situaciji, »s tem otrokom ne morem in ga ne razumem«, prišel in rekel Pomagaj mi, ker se mi otrok iz® blja, ne morem se ga dotakniti Nič ne bo dal od sebe, ker jaz1 njim ne morem. Mi lahko pom* gate? Da bodo lahko prišli starši! vprašanjem: Ali se lahko skupa pogovarjamo jaz in vi in učiteljica ker nečesa ne razumem, pa mi) pomembno. Ampak vidite, to tud pomeni, da psihologi, pedagogi socialni delavci in starši moram' spremeniti temeljno paradigmo vzorec, ker tudi starši hočemo I uspeh svojih otrok, ker so tud starši na smrt nesrečni, če otrok® uspešen. Tudi sama se spomni® te dileme, ali naj pomagam otf ku, da naredi nalogo dobro J posadim za mizo, dokler ne b naredil dobro, ali pa ga pustimi šolo s tistim, kar je znal narediti I bo zato slabše ocenjen. Poglejtj kaj slovenski starši naredimo -< otroku stojimo in ga podpiramo' ga čuvamo, da ne bo slabše ok njen ... Na otroku stojimo - Ampak kako hitro zdrsneš' to... Kljub doktoratu iz psihol( gije ... -... če pa ima šola takšne z^ teve... ... in potem misliš, kaj bo p’ tem. Sedaj ga bodo še kategorij rali, v nobeno gimnazijo nel prišel. Vidite, vse je postavljen na glavo, ta kriterij znanja paf tako zelo zožen na ponavlja® naučenega, da umreš. Otroci1^ gubljajo tla pod nogami že v ker ne upajo s tistim, kar zad znajo, ampak morajo tisto, znajo„potvoriti. Mi otroke s ševsko pomočjo po svoje potv® mo, seveda tisti starši, ki znamo' zmoremo, pa se ne upamo upn Si predstavljate starše, ki ne zb* jo ne angleščine ne matematik* Njihovi otroci so poteptani v d® sekundah. To je grozno krivih ker v šoli iščemo otrokovo z”’ nje, ki je napihnjeno s strani SW šev, ki ga porivamo, in s stfH učiteljev, da zahtevajo še tisi kar dodajo starši. Ne govorim o tem. da šol®! resen prostor. Šola je prosto®' učenje, mesto, kjer ne bi sme biti nasilja, je mesto, kjer bi morali naučiti živeti v dobrem „ šolah nam manjka tudi ves| nenasilnega reševanja kon^ tov. V Ameriki je v to usmeri^ celo gibanje. Učiš se pravil'® stanovanju jih imaš nalepil6^ na stranišču, na hladilniku veš, kako ravnati. Odrasli i učitelji, svetovalni delavci, se moramo naučiti novih zU^ kako v šoli obdržati vsakega i roka, kako v vsakem otroku j kriti njegovo moč, pravila ne11 Inega reševanje konfliktov,s® štovanja drugačnosti, etiko P' cipacije. Fotora MAJDA HORVA1 »E, 21. januar 1999 KULTURA 11 Prepih v radgonskem kotu? Kulturnica Moč iskrene besede (Odgovor tajniku Romanu Slugi in predsednici ZKDiS G. Radgona Mariji Šedivy, Vestnik, 14. jan. 1999) V skladu s 6. členom Zakona o skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Ur. 1. RS štev. 1/96) je Zveza kulturnih organizacij Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici skupaj z občinama Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici naslovila na Upravni odbor SKLD RS vlogo o organiziranju območne izpostave sklada s sedežem v Radencih za območje občin Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Kriteriji za organiziranje območne izpostave sklada v Radencih so po 6. členu zakona naslednji: - območna izpostava mora pokrivati zaokroženo kulturno, socialno in geografsko območje, - območna izpostava mora imeti možnosti za organiziranje najmanj 15 celovečernih kulturnih prireditev območnega pomena letno, - na območju izpostave mora delovati najmanj 15 kulturnih - za delo območne izpostave morajo biti zagotovljeni prostori. Ker ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici oziroma omenjeni občini izpolnjujeta kriterije iz zakona, imata možnost pridobiti izpostavo sklada na svojem območju. V ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici se zavzemamo za to, kar omogoča zakon. Želimo imeti svojo območno izpostavo sklada, ker se dobro zavedamo, da nadaljnji razvoj naših kulturnih ne izpostave sklada. V ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici podpiramo, da se organizira območna izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturo tudi v G. Radgoni, če izpolnjujejo kriterije po zakonu. Le tako bodo zagotovljene boljše razmere za delovanje ljubiteljske kulture tudi na radgonskem območju. Nikdar nismo govorili, da sodelovanje ni mogoče. Od kod ta trditev? Veliko kult, skupin iz občine G. Radgona je sodelovalo na srečanjih, ki jih je organizirala ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici ter obratno. Velja dogovor, da srečanje odraslih pevskih zborov organizira ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, srečanje ki bi pokrivala upravne enote G. Radgona, Ljutomer, Lendava in M. Sobota. Ker pa ZSLKD na osnovi kriterijev omogoča organiziranje več območnih izpostav na območju RS, je smiselno organizirati območno izpostavo tudi v Radencih in G. Radgoni, če izpolnjujeta pogoje. Območje občine Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici predstavlja zaokroženo kulturno, socialno in geografsko območje, ki se po svojih šegah, navadah in tradiciji bistveno razlikuje od območja G. Radgone, ki je izrazito industrijsko, Apače pa tvorijo priseljenci. Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici pa je turistično-kme-tijsko območje, ki ga ni mogoče nategniti na skupni imenovalec in govoriti o enotnem prostoru. V ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici smo storili vse, da se v Radencih organizira območna izpostava sklada, če pa bo odločitev obeh županov in novoizvoljenih svetnikov občin Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici drugačna, bomo spoštovali tudi njihovo odločitev. Za ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici predsednica MARIJA MARIČ in tajnik JOŽEF KOCUVAN ■ Predstavitev pesniškega prvenca Alena Kerčmarja s pomenljivim naslovom Studenec trpljenja (Založil Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, 1998) prejšnjo sredo v nabito polnem j predprostoru soboške grajske dvorane je seveda potekal v znamenju značaja njegovega pisanja. O pomenu Alenovega pisanja, ki vsebuje seveda mnogo večjo moralično-didaktično plat kot umetniško vrednost, je najprej spregovorila dr. Branislava Belovič, oglašali pa so se tudi drugi, predvsem zdravstveni delavci, piko na i pa je podala neka gospa, ki je zelo solzavo prebrala Alenov izpovedni prozni zapis Ni sreče brez vaju. Predstavitev je pospremila prodajna razstava fotografij Robija Bojneca, fotografij, katerih večina je tudi objavljena v omenjeni pesniški zbirki, kije še en dokaz več, da lahko tudi beseda premaga še tako blodečo temo. MV I Dvojni obraz Nič več si ne zatiskajte oči: začnite razmišljati drugače. Sledite obrazu sprememb in ne želji po spoznanju ter odkrivanju drugačnega. To drugačno je lahko sedaj tudi bleščeče. Alen Kerčmar Alen Kerčmar in Robi Bojnec pred razstavljenimi fotografijami FOTO: JZ Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo Panonski I izvoza«! _ £66 _ Portretil ittrtroH društev oziroma kulturnih skupin, - območna izpostava mora imeti najmanj pet izobraževalnih oblik letno, Zimske rože Pri vsaki hiši, na vsakem oknu cvetijo zimske rože. Na sleherni strehi v januarjih in februarjih visijo ledene sveče. Zimske rože so zate. V soju najinih dvojin iz njih nastrgaj cvetni prah. Zimske sveče so zame. Z njimi prižigam tvojo prsni stran. TINE MLINARIČ ■ društev ni mogoč brez zaposlenega v kulturi, ki bi profesionalno skrbel za društva. Prav tako vemo, da je mogoče samo prek območne izpostave sklada zagotavljati strokovno in organizacijsko pomoč kulturnim društvom in zvezi, skrbeti za izobraževalne programe s kulturnega področja, izvajati nacionalne kulture programe in biti financiran s sredstvi sklada. Najpomembnejši pa je zaposlen na izpostavi, ki ga financira država in bo servis kulturnim društvom. Na območju občin Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici je registriranih 16 kulturnih društev, od tega jih deluje 7 v občini Radenci in 9 v občini Sv. Jurij ob Ščavnici. Večina kulturnih društev se je registrirala v zadnjih dveh letih, ker je nova lokalna samouprava podpirala ljubiteljsko kulturno dejavnost. Od kod podatek ZKDiS G. Radgona, da v vseh treh občinah (Radenci, G. Rdgona in Sv. Jurij ob Ščavnici) deluje 30 društev in od tega deluje v G. Radgoni 17 kulturnih društev? Številke ne gredo skupaj. Če seštejemo 16 kulturnih društev v občini Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici ter 17 kulturnih društev v občini G. Radgona, dobimo 33 kulturnih društev. Iz Urada za statistiko RS so sporočili, daje v občini G. Radgona registriranih samo 15 kult, društev. Zakaj manipulacija s 17 društvi s strani ZKDiS G. Radgona? Saj jih je 15 dovolj za izpostavo. Tudi v G. Radgoni so morali v zadnjih letih dodatno registrirati kult, društva, če so hoteli z 11 priti na 15 društev in izpolniti pogoje za organiziranje območ- mladinskih zborov pa ZKDiS G. Radgona. Tudi izobraževalnih seminarjev za vodje kulturnih skupin, ki jih je organizirala ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici, so se udeležili mnogi posamezniki iz G. Radgone. V Radencih smo organizirali gledališki abonma. V prejšnji sezoni smo imeli 110 abonentov, v letošnji sezoni 69, ker je ZKDiS ponudila našim abonentom dam-pinško ponudbo. Naj poudarimo, da naši abonenti zaradi tega ne bodo v ničemer oškodovani ali ne bodo plačevali dražjega abonmaja kot radgonski. Tajnik in predsednica ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici delata v ZKO neprofesionalno in zastonj. Do sedaj nista dobila za sV6je delo nobenega honorarja, razen poravnave funkcionalnih stroškov (dnevnice, kilometrina, telefon), torej stroškov, ki jih je odobrila skupščina ZKO. Ponovno poudarjamo, da v ZKO Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici nihče ni zaposlen, zato pa si toliko bolj prizadevamo, da dobimo izpostavo sklada in zaposlenega na skladu, ker z novo zakonodajo o ljubiteljski kulturi ZKO oz. ZKD izgubljajo veljavo. Vse priznanje seveda g. Romanu Slugi, ki se v celoti predaja ljubiteljski kulturi tudi v času dopustov. Obstaja pa majhna razlika. Gospod Roman Sluga je bil za svoje delo v ZKDiS G. Radgona plačan, funkcionarji ZKO Radenci Sv. Jurij ob Ščavnici pa delamo vse prostovoljno in zastonj v dobro omenjenih občin. Racionalno bi bilo, da se na ravni regije Prekmurja in Prlekije organizira ena območna izpostava s sedežem v M. Soboti, PETER DAJNKO Dajnko kot pesnik Dajnko se je - v skladu s takratnimi jezikovnimi predstavami, da knjižnega jezika brez lepo- slovja ni - zavedal, da mora v svoj kulturno-jezikovni in preporo-dni program vključiti tudi leposlovje oz. da mora svoj model knjižnega jezika preizkusiti, potrditi v leposlovni praksi. Že v pogovorih, basnih, anekdotah, ki jih je dodal na koncu svoje slovnice, je izkazal leposlovni interes, prav tako tudi v zbirki poučne in vzgojne proze Kmet Izidor s svojimi otroki ino Hidmi (1824). Najbolj pa seje leposlovnemu snovanju približal z zbirko 150 pesmi in dodatkom 200 ugank Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Štajerskem (Radgona 1827). Zunanja spodbuda za nastanek zbirke je bil poziv dunajske glasbene družbe (»družba igranjskih priatelov esterajskega cesarstva«), naj bi med vsemi narodi cesarstva začeli zapisovati ljudske pesmi z napevi. Tudi Dajnko se je pridružil projektu in »ne nikakega triida maral, naše Slovenske narodne pesmi, take dobro pobožne, kak tildi posvetne, zred pevaglasi, kere je Andraž Šef spisal, spraviti, kelko potrebno, pobolšati ino na zgorah povedano igranjsko družbo poslati« (Predgovor, Vil). Usoda poslanih pesmi že Ivanu Macunu v Književni zgodovini slovenskega Štajerja ni bila poznana, so pa ostale v knjižici objavljene pesmi, za kar se je Dajnko, po dati-ranju predgovora sodeč, odločil že leta'1825. ker da Slovenci želijo prebirati te pesmi. Čez dve leti so pesmi res izšle pri radgonskem založniku Weitzingerju. Iz zahvale Antonu Korošaku in drugim informatorjem v predgovoru sklepamo, da je Dajnko zapisal pesmi z različnih koncev. Vendar so literarni zgodovinarji tudi ugotovili, da jih je tako predelal, da mu jih je - razen 8 ali 11 še prepoznavnih Volkme-rjevih - mogoče pripisati. V vsebinskem pogledu zbirko tvori nekaj motivno-tematskih jeder. Začenjajo jo pesmi, vezane na kmečki stan, kmečka opravila in kmečko družino (1-14), torej pesmi, s katerimi je Dajnko nadaljeval Volkmerjevo izročilo in skušal afirmirati kmetstvo. Pesmi, ki so tematsko vezane na predzakonski in zakonski stan (15-25), žal ne nadaljujejo tiste smeri, ki jo je nakazal Modrinjak v svoji pristnemu čustvovanju odprti ljubezenski liriki. Dajnko ni bil pesnik, ki bi - kot Modrunjak ■ priznal: «...ja! brez ljubavi življenje I senca je brez svetlosti«. Na-mestg tega je kot vrednote izpostavljal devištvo, mladostno nedolžnost, njegova zaljubljena mladenič in mladenska ne izrekata ljubezenskega hrepenenja, ampak hvalita drug drugega krepostnost, ponižnost, vernost, materialno skrbnost ipd. (Mladenič na svojo deklič:«... Tvojo dobro serčece / Ino tvoje misli vse / Se mi zdi, da vidim ja / Pune straha Božjega«: Deklič na svojega mladeniča:«... Kerčme se ogibleš ti/Peneze vu mošnjici/ Sebi zvesto sraniš rad / Tak da jih ne najde tat«), raje od zakonskega stanu ima brezzakonstvo. Najobsežnejši del zbirke predstavljajo stanovske pesmi, s katerimi je Dajnko prav tako nadaljeval Volkmerjevo izročilo (26-75). Uvaja jih socialno poantirana vložnična pesem o pastirstvu, v kateri je izražena pastirjeva zaskrbljenost, da bo zaradi spremenjenih kmetijskopridelovalnih postopkov ob svoj »poklic,«. V nasprotju s to so druge stanovske pesmi afirmativne ter socialno-življenjsko optimistične: ni namreč mogoče spregledati ponavljajoče se kompozicije teh pesmi, ko dokaj natančnemu orisu opravil oz. postopkov nekega dela, ki njegovega nosilca zadovoljuje in človeško izpolnjuje, sledi še zaključna matarialna oz. finančna satisfakcija (Pokrivač:«... Zadnič, kda dodelam že, / Te se meni dava plača/Ino tildi pa pogača«: Lončar:«... Ino lepih penez si / Znam pri tem zaslužiti«: Mlinar:«... Davtejo mi vsi liidje/Za domlenje peneze«: Rešetar: «... Lepe peneze dobim / Se vu serci veselim«: Kaleč:«... Kda naredim platno že / Te se jas na peneze / Jako močno veselim / No Je v' mašno polovim« itn.). Znotraj tega motivno-te-matskega sklopa so močneje zastopane pesmi, povezane z vinogradništvom (64-72), med katerimi je najznačilnejša tista z naslovom Vinski pivec: Vinske kaple zlate so, Se, kak sunce, svetijo, Kda je v gut dobivam jas, Te veseli sem na glas. Zato vince vsakokrat Mam za pitje jako rad. No od njega vsaki čas Rad popevam hvalni glas. Či me žalost v'serci žge, Vina se napijem te, Ono mi odvzeme njo, Me napuni z radostjo. Zato vince... Či od dela telo že Trudno ino slabo je, Te ja v'vini najdem moč, Lehko delam pa driigoč. Zato vince,.. Stanovske pesmi končuje pesem o pevcu oz. petju in dve o »igercih« - muzikantih. Z vinogradniško tradicijo pokrajine so povezane tudi napitnice, ki tvorijo osrednji de! m vrh zbirke (76-81). V njih je poudarjeno individualno (razveseljuje človeka, ga krepi, udobrovoljuje, čustveno dviga ipd.) in socialno (družabnost, tovarištvo, solidarnost) učinkovanje vina. Hvalnica zdravju (82) in dve vojaški pesmi sta prehod k pesmim o naravi (85-97, 100-109), v katerih bi mogli zaslutiti odmev opisne poezije narave. To ne preseneča, saj po novih dognanjih literarne zgodovine opisna poezija narave spada v okvir razsvetljenskega pesništva. Če bi versko poučni in moralistični toni tudi v teh pesmih ne bili tako glasni, bi Dajnkovo Protiletje, Leto, Jesen in Zimo lahko primerjali s pesnitvijo Letni časi (The Seasons, 1726-1730) Jamesa Thomsona ali katerega drugega pesnika deskriptivne poezije narave, saj je tudi njegovim pesmim podlaga racionalistična in empirično-senzualistična tehnika z racionalistično-moralistični-mi idejami. Ločnica med temi pesmimi in basnimi, ki sledijo, so tri pesmi, ki tematizirajo tatinstvo, in dve, katerih ljudski izvor je očiten. Basni so bile značilna klasicistično-razsvetljenska zvrst in kot taka Dajnku močno pri srcu, kar je nakazal že v dodatku k slovnici, potrdil pa v Posvetnih pesmih (114-150). V tem kontekstu tudi ne preseneča dodatek 200 ugank Vnogotere vganjke za premišlavanje ino veselje, od katerih je prvih 144 verzificiranih in rimanih, preostale pa so kratke, neverzificirane, oblikovane v eno- do tristavčne vprašalne povedi. Verze v Posvetnih pesmih je po eni strani določila Dajnkova oblikovalska volja, ki se kaže v značilnem, splošno gledano precej monolitnem verznem ritmu, v vsebinskem pogledu pa v opisanem pesemskem gradivu ni mogoče spregledati pečata, ki sta mu ga dala avtorjeva poklicna pot (od tod močni versko-poučni poudarki) in njegova filozofsko-družbena naravnanost (od tod raz-svetljensko-poučni poudarki). Gotovo pa je treba upoštevati tudi dejstvo, da je bila Dajnkova pesem namenjena preprostemu naslovniku: temu pa Dajnko - v skladu s svojim razsvetljenskim nazorom - verjetno ni hotel le izbiti iz glave »pohujšljive« ljudske ljubezenske pesmi, kakor mu je bilo očitano, ampak je s prevladujočim optimističnem življenjskim nazorom v zbirki želel vplivati na oblikovanje podobnega naslovnikovega dojemanja sveta in življenja, po katerem je z delavnostjo in temeljno moralnostjo mogoče doseči življenjsko srečo. (Nadaljevanje prihodnjič) ■ AKCIJE TAJNICA Z NAJ... ŠOPKOM IRENA GIDER (Potrošnik) MILENA VOGRINČIČ (Murskatrans) EDITA ŠTELCL (Pomurska založba) LIDIJA DOMJAN (Vrtnarstvo MS) GABRIELA OBERLEITNER (Elektro MS) HELENA RIJAVEC (Pomurska banka) BERNARDA KOUS (PTT) DRAGICA RANTASA (Venera) IRENA DUCMAN (Kovinopl. Pavlinjek) Ime in priimek: Naslov: DARINKA TRATNJEK (Ljud. univ. MS) MARIJA PODLESEK (Gimnazija MS) NATAŠA FERJAN (Zavarov. Triglav) sedanjosti R« ANTON MAUKO \ MIZHaOh KIK VSAK DAN 00 H" IZBERITE DARILO! bodite skromni! ka, kasneje pa sto-enko. Dandanes je sreče več kot preveč. Pa ne mislim na tisto »življenjsko«, temveč na tisto, ki jo dobiš s srečko. Ni namreč trgovine, podjetja, ki ne bi nagrajevala zve- Vsak mesec v letu 1998 smo na Ve-stnikovih straneh predstavljali naj... tajnice z naj... šopki. 'In ker Vestnik znova preseneča in nagrajuje, vam daje, spoštovani bralci, možnost, da glasujete. Izpolnite glasovnico, odločite se za svojo naj... tajnico z naj... šopkom ter jo na dopisnici pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Objavili bomo šest glasovnic, naj... tajnico z naj... šopkom vam bomo predstavili na Vestnikov dan, 13. februarja, tri izmed vas, ki boste glasovali, pa bomo nagradili. Če ste pozorno prebrali članek o našem prvem nagrajencu, to je bilo davnega leta 1967, vam brez dvoma ni ušlo, da so tudi takrat mnogi stavili na srečo. No, ja, loterijski dobitki so bili Na sliki naj bo naš zadnji nagrajenec!!! takrat pičli, drugih iger na srečo pa pravzaprav sploh ni bilo. Morda samo tradicionalne tombole, ki pa so bile bolj zabavnega značaja, na katerih pa si lahko poleg drobnarij dobil še kakšnega fič- mi veste, jo danes »nagrajuj«' mo« - ta glagol sem hote dal * narekovaj, ker pomeni več vse nagrade - predvsem z jekl^ nimi konjički. Kaj mislite, kate« »naš srečnež« je bil bolj sreče«’ prvi, ki si je za denar kupil kravO' ali naš zadnji, ki se je »zadovolji z novim peugetom 106? Foto: N J, MV NA OBISKU PRI PRVONAGRAJENCU V LOMANOŠAH stobe. Mnogi srečneži si manejo roke, še več pa je takih, ki po žrebanju vzdihnejo, češ samo ena številka mi je manjkala. A sreča je pač opoteča. Zvestoba našemu Vestniku pa ne. Kot sa- Mauko živi sam na kmetiji žena mu je pred leti umrla. Otrok pa nista imela. Tako gospodinji in gospodari sam. Pri največjih kmečkih delih mu priskočijo na pomoč sosedje. Najin pogovor se nadaljuje v kuhinji, kjer mi gostitelj ponudi dobro domačo pijačo in pripoveduje, da doslej še ni ničesar zadel, čeprav igra na loteriji. No ja. Pred leti je na srečolovu dobil tri metre blaga. Ko ga povprašam, kaj sodi o Vestniku in kaj v njem najraje bere, mi pove, da mu je Vestnik všeč. Najprej pa prebere vremensko napoved, da se ve ravnati pri delu, še isti večer, ko pride Vestnik, ga pogleda od začetka do konca. Najdelj pa se zadrži pri branju slikanice Pod svobodnim soncem. V novem Vestniku bere roman Deseti brat in novo slikanico. Po njegovem naj bi še več pisali o kmetijstvu. T. STEFANEC Tako se je začel moj pomenek s prvonagrajencem Antonom MAUKOM, 61-letnim kmetom iz Lomanoš 46, ki se mu je to pot sreča na veliko nasmehnila, saj je nepričakovano postal lastnik 200 tisoč S dinarjev, ki jih bo porabil za nakup krave, kot je dejal. i I Glasujem za naj... tajnico i z naj... šopkom: »Pismonoša me je tisti dan vprašal, če že vem kaj je novega. Ko sem odgovoril, da ne vem, mi je sporočil, da sem dobitnik prve nagrade v Vestnikovem žrebanju-naročnikov.« KUPON ST. 3 080 1234 »K , 21. januar 1999 KMETIJSTVO 7 13 Kdo bo pomagal oživiti ljutomersko tržnico? Zanimanje morajo pokazati pridelovalci V kmetijski svetovalni službi so pripravljeni priskočiti na pomoč rodaja kmetijskih pridelkov na tržnicah je ena od oblik oskrbovanja mestnega prebivalstva z živili, ki jih pridelajo na kmetijah. Vsako večje mesto, ki vsaj količkaj da nase, ima urejeno tržnico, v Pomurju pa se s sodobno urejeno tržnico lahko pohvali le Murska Sobota. V kolikšni meri ta zdaj tudi slu ži svojemu namenu, je seveda drugo vprašanje, saj na sodobni pokriti tržnici, ki so jo zgradili in še pred zimo odprli na prostoru, kjer je doslej že delovala tržnica, še zdaleč ni tako živahno, kot smo bili navajeni. Pripravljene stojnice samevajo, kmetov, ki bi na njih prodajali svoje pridelke, pa sploh ni. Morda je delno za to kriv zimski čas, vendar pa tisti, ki so še do nedavnega prodajali na soboški tržnici, pravijo, da so osnovni vzrok za to visoke najemnine. Kaj o tem pravijo upravljale! tržnice, boste lahko izvedeli v eni od prihodnjih številk, svoje mnenje pa bodo povedali tudi prodajalci. V še slabšem položaju pa so ostala pomurska mesta, saj le-ta tržnic sploh nimajo. V Gornji Radgoni se gospodinje z zelenjavo in sadjem lahko oskrbijo v nekaterih trgovinah z živili in v kioskih, kjer prodajajo sadje in zelenjavo, podobno pa je tudi v Lendavi in Ljutomeru. Tržnice v.pravem pomenu I Izbiramo traktor leta 1999 “ I evija Kmetovalec Kme-I tijske svetovalne službe I Slovenije je letos že petič razpisala natečaj za izbor slovenskega traktorja leta. V izbor se tokrat vključuje tudi Vestnik, zato vabimo bralce, da pomagajo pri izbiri traktorja leta 1999. Ni potrebno glasovati za traktor, ki ga že imate na kmetiji, pač pa izberite traktor, ki najbolj ustreza potrebam in kupni moči povprečne slovenske kmetije, torej traktor, ki bi ga kupili, če bi kupovali novega. Podčrtajte traktor, ki ga izbirate, ocenjujte pa z ocenami od 1 do 5. Vpišite še vaš naslov in nam vse skupaj pošljite na Vestnik, p. p. 107, 9001 Murska Sobota. Vaše glasove bomo poslali na revijo Kmetovalec, ki bo poskrbela tudi za nagrade za glasovalce. Ime in priimek Pošta IZBIRAMO TRAKTOR LETA« IZBIRAMO TRAKTOR AGROMEHAN1KA. AGT 830 MASSEY FERGUSON -382 CARRARO -370 -4245 DEUTZ-FAHR ■ AGROTRON 4.85 -4255 FENDT - AGROTRON 6.01 MERCEDES BENZ - UNIMOG ■ FARMER 307 CA NEW HOLLAND - 55-56 DT -FARMER 308 CA - 70-56 DT -FAVORIT 511 ■185 FERRARI -70 MT -80 RS SAME -ARGON 70 - 406 RS -EXPLORER 80 FORD - 5640 DT - SILVER 90 JOHN DEERE -3300 SE STEYR - M 975 A -6300 - 9094 A -64)0 TORPEDO - TD 55A KVARNER LAMBORGHINI - SPRINT 70 -TD 75A KVARNER LANDINI -GLOBUS 60 UNIVERSAL -445DTC - BLIZZARD DT 75 - 640 DTC -9880 DT - 643 DT FORTE LINDNER - GEOTRAC 60A ZETOR - 5340 ■ 6341 -7341 Kriterij ocenjevanje Ocona Kabina (preglednost, prostorno*!, vstop4nlop, toplolno In zvočna izolacija, udobje ...j., Menjalnik (število in razporeditev prejigy..?| Motor [elastičnost, poroba goriva Priročnost [razporeditev, ročic (n stopalk, dostop do ključnih mest pri vzdrževanju..) Varnost (učinkovitost zavor, varnostna kabina ...) Cona '(kot ocena v primerjavi s konkurenti! — Skupna ocena’ Ocnno: 1 “ nezadovoljivo 2 “ zadovoljivo 3 ” dobro 4 - prav dobro 5 “ odlično * Z ocono od 1 do 5 ocenilo, kaj Vom traktor za tvojo cono nudi besede vteh mestih nikoli niso zaživele, saj med prodajalci ni bilo zanimanja zanje. Prodajo na tržnici so pred leti skušali oživiti v Ljutomeru, kjer so zanjo predvideli tudi ustrezen prostor, vendar do uresničitve te zamisli ni prišlo. Na prostoru ob avtobusni Pomagamo pri izbiri sort krompirja Priporočena sortna lista za leto 1999 krompir je več kot vrtjčkarska kultura Srednje zgodnje sorte ARINDA-je novejša sorta v uvajanju. Barva mesa in barva kožice sta svetlo rumeni. Ta sorta ima podolgovato ovalne gomolje, ki so veliki in številčni. Očesa so plitva. Je zelo rodovitna sorta. Slabo je odporna proti plesni na listju in gomoljih in malo odpornejša proti navadni krastavosti, proti virusnim boleznim je manj odporna, v slabih rastnih razmerah gomolji pokajo. Po tipu kuhanja spada med čvrste solatne tipe. Uporabljamo jo kot jedilni krompir. Ni primerna za strojni izkop. CONCORDE - je nosilna sorta. Gomolji so podolgovato ovalni in imajo plitva očesca. Barva mesa je rumena, kožica pa svetlo rumena. Proti virusu Yntn (kodravost) in krompirjevi plesni na gomoljih je zelo dobro odporna sorta. Proti zvijanju listov in navadni krastavosti je dobro odporna. Sorta je izredno dobro odporna proti prstanasti (obročkasti) nekrozi gomoljev krompirja in je zato primerna za semensko proizvodnjo. Po tipu kuhanja spada med čvrst solatni tip, gomolji se ne razkuhajo. Ta sorta je primerna tako za vrtičkarje kot tudi za tržne pridelovalce. Primerna je za daljše skladiščenje. JANA - je pomembnejša slovenska sorta. Gomolji so izrazito podolgovati, barva mesa je bela, barva kožice pa svetlo-rumena in gladka, očesa so plitva, cveti rožnato vijolično. Gomolji so srednje veliki in številni. Ta sorta je odporna proti krompirjevemu raku in navadni krastavosti in tudi proti virusom. Slabo odporna je proti prstanasti (obročkasti) nekrozi gomoljev. Je pa zelo dobro odporna proti krompirjevi plesni na listju in gomoljih. Primerna je za zgodnjo pridelavo, po tipu kuhanja so gomolji dokaj čvrsti in moknati. Dobro prenaša skladiščenje, ob polni zrelosti vsebujejo gomolji veliko škroba. Srednje pozne sorte CARLINGFORD - je novejša sorta, sorta v uvajanju. Ima belo barvo mesa in belo barvo kožice. Oblika gomoljev je okroglo ovalna, očesca so plitva, gomolji zelo številpj. Se dobro skladišči in je za široko uporabo - solatni tip. Povsem odporna je proti prstanasti (obročkasti) nekrozi gomoljev, srednje odporna proti drugim virusom, proti plesni in proti črni nogi. Občutljiva je za sušne razmere in ni primerna za pridelovanje na peščenih tleh. Namenjena je za prodajo kot kakovosten novi krompir, saj tvori približno enake srednje velike gomolje: V sušnih razmerah je potrebno namakanje. Skladišči se dobro. CVETNIK - je slovenska sorta, pomemb- postaji,, ki je namenjen za tržnico, so pred leti občasno prodajali ribe, sezonsko pa tudi različne sadike, redno pa tržnica ni nikoli obratovala. Francka Lebarič iz kmetijske svetovalne službe v Ljutomeru, ki skrbi za delovanje nejša domača sorta. Gomolji so ovalni, srednje veliki, ki jih prekriva gladka, svetlo rjava kožica s plitvimi očesci. Meso je bele barve. Cveti obilno, cvetovi so modro vijolični. Za bolezni je dokaj občutljiva sorta, slabše je odporna proti krompirjevemu raku, krompirjevi plesni in tudi virusu prstanaste nekroze gomoljev. Je odličen jedilni krompir, ki je primeren tudi za strojni izkop. Dobro se skladišči in kaliti začne šele pozno spomladi, zato je primerna za ozimnico. Manj primerna je za peščena tla, priporočljivo je kaljenje semena pred sajenjem. Ima visoko tržno vrednost. Po tipu kuhanja spada med čvrst solatni tip. DESIREE - sorta v opuščanju. Ima svetlo rumeno barvo mesa in svetlo rumeno barvo kožice. Gomolji so podolgovato ovalni, očesca plitva, gomolji številčni. Listi so temno zeleni z rdeče rjavimi žilami, cveti obilno, cvetovi so veliki, rdeče vijolični. Proti plesni na listju in gomoljih je srednje odporna, za viruse pa srednje občutljiva sorta. Občutljiva je za rjavo pegavost. Dobro prenaša sušo in dolgotrajnejše skladiščenje, primerna je za ozimnico. Tudi proti navadni krastavosti je slabo odporna. Po tipu kuhanja je dokaj čvrst moknat tip, primeren tudi za pomfrit. ESCORT - je sorta v uvajanju. Gomolji so ovalne oblike s svetlo rumeno kožico in svetlo rumeno barvo mesa. Cvetovi so beli in številni. Je zelo odporna sorta proti krompirjevi plesni. Za viruse je občutljiva sorta, proti zvijanju listov in navadni krastavosti je dobro odporna. Je vsestransko uporabna in dobra jedilna sorta. Odporna je proti suši in se dobro skladišči. Zaradi odlične odpornosti proti boleznim (predvsem odpornost proti pepela-sti plesni) je primerna za ekološko pridelavo. FRISIA - je nosilna sorta. Barva mesa je krem bela, barva kožice pa svetlo rjava. Hitro razvije visok grm s pokončnimi stebli. Cveti belo, očesa na gomoljih so plitva. Je srednje občutljiva za plesen na listju in gomoljih. Srednje je občutljiva tudi za virusne bolezni. Gomolji ob neugodnih rastnih razmerah pokajo. Namenjena je za uporabo kot jedilni krompir. Skladišči se zelo dobro in je primerna za uporabo še v poznih spomladanskih mesecih. ROMANO - je nosilna sorta. Razvije vijolično obarvana maloštevilna močna stebla, listi so veliki, široki in gladki, cveti slabo, cvetovi so svetlo rdeče vijolični. Gomolji so okroglo ovalne oblike z rahlo poudarjenimi očesci. Barva kožice je svetlo rdeča, barva mesa pa krem bela. Gomolji so srednje veliki. Po tipu kuhanja spada v dokaj čvrst solatni tip, uporabna je kot jedilni krompir. Proti virusu Y (kodravost) je sorta zelo odporna, aktivov kmečkih žena, nam je povedala, da je pred dvema letoma sama skušala ponovno oživiti prodajo na ljutomerski tržnici, vendar brez uspeha. Idejo je podprl tudi takratni župan občine Ljutomer, po predlogu svetovalke Lebaričeve naj bi ob določenih dnevih kmečke žene prodajale na tržnici domače kmečke dobrote, vendar med kmečkimi ženami za to ni bilo pravega zanimanja. Ideje o oživitvi ljutomerske tržnice pa kljub vsemu ne bi kazalo zavreči. Tudi na tem območju se v zadnjem času nekateri kmetje usmerjajo v pridelavo vrtnin, tudi sadjarjev ne manjka in zakaj ne bi ti svojih pridelkov skušali ponuditi tudi na tržnici. Seveda jo bo potrebno nekoliko urediti in prilagoditi zahtevam, pravi naslov za tiste, ki bi želeli prodajati na ljutomerski tržnici, pa je prav kmetijska svetovalna služba. Ta je voljna in pripravljena pomagati. LUDVIK KOVAČ ■ (Nadaljevanje iz prejšnje številke) za zvijanje listov in navadno krastavost pa občutljiva. Ob okužbi z virusom Yntn se na nekaterih gomoljih na bazalnem delu gomolja pojavijo nekrotične pege. Primerna je tudi za semensko pridelavo. Je vsestransko uporabna, dobra jedilna sorta. Dobro se skladišči in je zanimiva zaradi lepih gomoljev. Gomolji se ne razkuhajo. SANTE - je nosilna sorta. Rastlina se hitro razvije, grm je srednje visok z močnimi stebli. Gomolji so gladki in ovalne oblike. So srednje veliki, s plitvimi očesci in zelo številni. Meso in kožica sta rumene barve. Odporna je proti vsem virusom, tudi proti krompirjevi plesni na listih in gomoljih. Srednje odporna je proti plesni in ogorčicam. Občutljiva je za rjavo pegavost. Če so gomolji fiziološko zreli, se radi razkuhajo, zato je potrebno prej prekiniti rast. Skladišči se slabo, saj kmalu prične kaliti. Sorta ni primerna za lahka peščena tla. Ker je odporna proti boleznim, je primerna za biološko pridelovanje. (se nadaljuje) METKA BARBARIČ, DIPL. INŽ. KMET. KSS ZA POMURJE, ŽVZ M. SOBOTA Izobraževanje kmetovalcev V Gornjih Petrovcih se bo 22. januarja ob 9.00 uri nadaljeval Poljedelski posvet. Ob istem času pa bo v prostorih gostilne Slave Maučec v Gančanih občni zbor Govedorejskega društva Beltinci, v Križevcih pri Ljutomeru pa bo 22. januarja ob 9.00 uri v sejni sobi Klas predavanje o prehrani plemen- j skih svinj in zdravstveno varstvo svinj. V vaškem domu v Mostju bo 25. januarja ob 10.00 uri predavanje Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev. Isti dan pripravlja Aktiv kmečkih žena v Križevcih v Prekmurju začetek kuharskega tečaja. 26. januarja ob 10.00 uri bo v kulturnem domu Dobrovnik predavanje | Spomladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev. Prav tako 26. ja- | nuarja ob 9.00 uri bo v KZ Kmetovalec v Ljutomeru predavanje: Kmeto- j vanje na vodovarstvenem območju. V prostorih KZ Martjanci bo 26 in 27. januarja ob 9.00 uri predavanje Podjetništvo na kmetijah. 27. januarja ob 10.00 uri bo v zadružnem domu Kobilje predavanje Spom- i ladanski ukrepi v ozimnih žitih in priprave na setev. IV dvorani KZ v Gornji Radgoni bo 27. januarja ob 10.00 uri predavanje o vzgoji in negi okenskega in balkonskega cvetja ter o ureditvi kmečkih domačij.Predavanja organizira Kmetijska svetovalna služba za Pomurje. Turnišče: cene pujskov Na sejmu v Turnišču so pred tednom prodajali 44 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 25 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 13.000 do 16.000 tolarjev, lastnike pa so zamenjali le štirje pujski. Cene mineralnih gnojil KZ Beltinci prod. Bogojina cena s prom, davkom v sit za kg NPK 7-20-30 33,80 NPK 15-15-15 30,70 NPK 0-10-30+0,2B 35,30 KAN 27% 23,70 APNENČEVA MOKA* 5,30 KZ HOTIZA-POLANA NPK 7-20-30 34,20 NPK 15-15-15 29,20 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 47,80 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 42,50 KAN 27% 23,40 APNENČEVA MOKA 10,00 KZ LEDAVSKI POL Cankova NPK 7-20-30 36,40 NPK 15-15-15 30,80 NPK 20-8-6 29,90 NPK 0-10-30+0,2B 35,90 NPK 0-10-30+0,2B 35,90 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 39,90 KAN 27% 24,00 .UREA 46% 31,60 APNENČEVA MOKA 10,00 SUPERFOSFAT 28,10 TILIA d. o o. Bučečovci NPK 7-20-30 33,16 NPK 15-15-15 28,22 KAN 27% 22,05 UREA 46% 28,07 SEMENARNA-KALIA Murska Sobota NPK 7-20-30 38,60 NPK 8-26-26 40,80 NPK 15-15-15 37,00 NPK 0-10-30+0,2B 34,70 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 46,90 KAN 27% 26,30 UREA 46% 37,30 BIOSOL 75,57 AGROPLAC prod. Veščica pri Ljutomeru NPK 7-20-30 37,00 NPK 8-26-26 39,10 NPK 15-15-15 31,00 NPK 0-10-30+0,2B 33,20 NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 46,00 KAN 27% 25,90 UREA 46% 28,20 HIPERCORN 29,00 BIOSOL 66,33 SKZ KLAS Križevci pri Ljutomeru NPK 7-20-30 35,84 NPK 3-24-24 38,53 NPK 6-12-24 34,62 NPK 0-10-30+0,2B 32,99 ■NPK 0-10-30+3Mg+0,1B 47,15 NPK 5-7-16+3Mg+0,1B 36,00 KAN 27% 26,20 UREA 46% 34,11 KALIJEVA SOL 39,20 APNENČEVA MOKA 9,87 * Pri nakupu apnenčeve moke je možno uveljavljati regres, ki ga zagotavljajo posamezne občine. IZ NAŠIH KRAJEV 21. januar 1999, «MIK na kratko•na kratk Murska Sobota Po novem znaša prodajna cena plina v mestni občini Murska Sobota 34 tolarjev za kubični meter. Seveda pri tem niso upoštevani prometni in drugi davki. Ker je prišlo z uvedbo lokalne samouprave do delitve pristojnosti med državo in občino, se je podobno zgodilo tudi pri komunalnem nadzoru. Zato novi odlok (stari je še iz leta 1984) drugače opredeljuje organizacijo, pristojnosti in naloge takega nadzora. M. J. Kupšinci Za vodovod v Kupšincih in Veščici je ministrstvo za okolje in prostor odobrilo 8,5 milijona tolarjev. S tem denarjem bodo vsekakor lažje izpeljali te pomembne naložbe. M. J. Vaškim bobnarj Boben s pasji usnjen Zlatoporočenca Flandrija Tik pred novim letom sta praznovala zlato poroko Marija in Marjan Flandija iz Lutverec pri Apačah. Poročila sta se 31. decembra 1948. leta v Apačah, zdaj pa je bila slovesnost v poročni dvorani v Gornji Radgoni, kjer jima je izročil zlatoporočno listino župan Miha Vodenik. Marija se je rodila 1926. leta v Bereči vasi pri Metliki, Marjan pa se je narodil 1921. v Prapročah pri Kopru. Oba sta najprej delala vte-danji obdelovalni zadrugi. Po razpadu zadruge leta 1953 sta dobila v obdelavo 4,5-hektarsko posest v Lutvercih, kjer živita tudi sedaj. Marija je bila upokojena kot knjigovodkinja v KK Radona, Marjan pa kot varnostnik v Avtoradgoni. Oba sta bila družbeno aktivna. Marjan je vse od 1949. leta član PGD Lutverci, kjer je bil 20 let poveljnik, Marija pa je delovala v številnih družbenopolitičnih organizacijah, največ časa pa je posvetila delu v KO Zveze borcev Apače in Občinski OZB Gornja Radgona, saj je v obeh opravljala različne funkcije, bila je tudi predsednica. Imata sina in dva vnuka, ki živijo v Novi Gorici in ju radi obiskujejo. - Foto: L. Kramberger Dobro sodelovanje z drugimi društvi ------- 20-letnica Društva upokojencev Črenšovci Druženje, petje... Na dan sv. Treh kraljev pred dvajsetimi leti je bilo ustanovljeno samostojno Društvo upokojencev Črenšovci in na isti dan so ______I pripravili tudi jubilejno proslavo (bila je v dvorani gostišča Bogdan v Odrancih), na kateri se je zbralo okrog 280 članov in gostov. »Glavno besedo« je imel predsednik društva Štefan Žižek, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je njihovo društvo eno izmed najmnožičnejših v svojem okolju, da dobro sodelujejo s sosednjimi društvi upokojencev in tudi drugimi društvi. Posebej je pozdravil 23 še živečih članov, ki so bili ustanovi Gornja Radgona ja podelil Društvu upokojencev Črenšovci občinsko priznanje. (Foto: Gjurica) telji, in se spomnil 212 umrlih članov. Njim so odranski pevci zapeli v spomin slovensko ljudsko Lipa zelenela je. Iz kronike ob 20-letnici, ki jo je podala tajnica Rozalija Horvat, pa kaže omeniti, da dajejo osnovni poudarek pri svojem delu druženju na izletih in srečanjih ter petju. Tako imajo v Odrancih mešani Koliko »postaj« ima dobrovniški bobnar? a 79-letnega Gezo Matai-ča iz Dobrovnika sem postal pozoren na martinovo nedeljo, ko se je kot vaški bobnar pridružil škofu sv. Martinu in njegovemu spremstvu pri obhodu po dobrovniških in strehovskih goricah in z bobnom opozarjal na prihod. Tedaj seveda ni bilo časa za razglabljanje o bobnarstvu, povrh (resnici na ljubo) pa smo vsi tudi malo (po)pili, zato pa sva kramljala na njegovem domu na praznik treh kraljev. Trezna! »Najprej sem bil ,mali ritar’ v letih 1936-1939, ko sem moral oditi na služenje vojaščine. Na občini sem nasledil zelo star boben, ki pa je še sedaj uporaben, čeprav naj bi bil star čez 100 let. Na njegovem ogrodju je pasje usnje, ki pa bi ga bilo treba zamenjati z novim, saj je na eni strani že močno izrabljeno, zato sem ga zakrpal s samolepilno plastično folijo. Boben je bil pevski zbor, v Črenšovcih deluje ženski zbor, na Bistricah pa ženski oktet. Udeležujejo se tudi tekmovanj športnih ribičev in organizirajo krajše izlete s kolesi. Tako je za upokojence jesen življenja vsekakor lepša in pestrejša. Žela pestra in zanima pa je bila po prepričanju domala vseh zbranih (med njimi sta bila tudi poslanec DZ Ciril Pucko in župan Občine Odranci) tudi jubilejna proslava, ki jo je prvič vodila pred nedvanim upokojena učiteljica Julijana Šemek. Geza Mataič iz Dobrovnika je vaški bobnar oziroma »mali ritar« s presledki že skoraj 60 let, pa si tudi zato zasluži nov boben. - Foto: Š. S. moj spremljevalec tudi po letu 1945, ko sem se vrnil iz druge svetovne vojne z Madžarskega,« mi je razkrival svojo na pol poklicno (bobnarsko) pot. Dodal je tudi, da pri ljudeh »mali ritar« ni ravno spoštovan poklic oziroma delo, vendar to ni bila ovira, da si ne bi našel ženske: poročil se je z lepo Ireno, ki mu je rodila tri otroke. Dobrovnik je narodnostno mešana vas in vrsto let je bral razglase v slovenskem in madžarskem jeziku, zadnje čase pa le še v madžarščini. V vasi si je izbral 28 mest oziroma točk, na Celostno urejanje Gregorčičeve Murski Soboti so se pospešeno lotili reševanja prometnih zagat. Eno od perečih vprašanj je bilo tudi križišče Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana, kjer se je v preteklosti zgodilo že več prometnih nesreč; tudi s smrtnim izidom. S postavitvijo hitrostnih ovir je ta problem zdaj odpravljen. Semaforizirano križišče med Lendavsko in Gregorčičevo ulico pa omogoča hitrejši pretok vozil in varnejši prehod pešcev. Prav tako je urejena javna raz- J katerih se je ustavil, zbobnal melodijo in potem, ko so prišli ljudje na ulico, križišče (ali pa odprli le okna), je razglašal: o datumih cepljenja domačih živali, o navozu gramoza na poljske poti, zborih vaščanov, prireditvah, o prodaji premičnin in nepremičnin. Če je dobil oglas dan pred razglašanjem, je zagotovo končal svoj obhod (in razglašanje) na vseh točkah v enem dnevu. - Se je zgodilo, da ste dobili oglas dovolj zgodaj, a kljub temu niste uspeli obiti vseh razglasnih mest, ker ste mor da imeli »vmesne postaje«? »Slutim, na kaj mislite: koline in podobno, kjer bi se zadržal.. Ne, nikamor nisem šel, ker si pač kot ,mali ritar’ (madžarsko kis biro) in občinski uslužbenec tega nisem mogel privoščiti. D* la sem se lotil resno, nobene domačnosti ni bilo. Danes je seveda drugače.« - Ste razglašali tudi po maši? »Da, vendar sem nazadnje to storil 1948. leta. Ljudi, ki so prišli iz cerkve sv. Jakoba, sem pričakal pri križu blizu cerkve in razglasil, kar mi je bilo naročeno. Pozneje pa le še na 28 postajah.« - Slišal sem vas bobnati na martinovo? Je veliko dela tudi druge dni? »Ne. No, da, tu in tam dobim še kako naročilo za oglas, to po-pieni, da ljudje še zaupajo raZs glasom prek bobna, čeprav je. veliko časopisja, pri vsaki Jiiši je radio, imamo tudi interni televi| zijski kabelski program. Je pa] tudi res, da se oglaševalci javijo) tik pred zdajci in hočejo, da gren takoj z bobnom naokoli.« Morda bo imel dobrovnišk ,mali ritar’ v prihodnje še mati oglasov, morda pa ne. DobroV nik je spet občina in gospod ŽU pan (sicer pa tudi turistični dela vec) bo najbrž »izrabil« vaškegl bobnarja kot vaškega »originala (posebnost), seveda za koristni namene. Zaposliti pa mu ga se veda ne bo treba, kajti Geza Ma taič je že v »penziji«. Te pa si n pridobil z bobnarstvom, ampal z delom na kmetijici in 5,5-let nim delom v gozdarstvu. Bo pl dobro, če občina poskrbi za no’ boben ali pa vsaj za novo pasj usnje, saj je tisto, ki je zdaj n/ bobnu, že močno »razglašeno«« Š. SOBOČAN I J 'is «-lW| Hitrostne ovire v križišču Gregorčičeve in ulice Staneta Rozmana so prispevale k zmanjšanju prometnih nesreč. Foto: MJ svetljava v delu Gregorčičeve uh' ce od križišča z ulico arhitekt Novaka. Dela so opravljali deD' vci radgonske Else. S tem želijo Gregorčičevo ul*' co v Murski Soboti, prihodnji mestno ulico, ki ima pomemb^ povezovalno funkcijo med Led' davsko in Cankarjevo ulico, rej smer sever-jug, celostno diti. MJ’ n^ kr a t k o•na kra t k o • n a kratko V bifeju Emone v Gornji Radgoni so ukinili kuhanje toplih malic, čeprav je tamkajšnja kuhinja slovela po kakovostni kuhi, zato sojih morali prodati kar precej. Tja so hodili malicat tudi delavci občinske uprave in upravne enote, pa tudi marsikdo drug si je naročil (na primer) dobro kislo juho. Škoda. Mar se tudi Emona »zgleduje« po lokalih, kjer nudijo le še pijačo? (J. Ka.) Kobilje V kobiljski občini so dobili prvi vinotoč: na vinogradniškem območju na hribu sv. Martina ga je odprla družina Vugrinec. Odort ie oh ™>ttih — deljah, za skupine po predhodnem dogovoru pa h* ; druge dni. Vugrinčevi nudijo vino iz lastnega vinog^ da in tudi domače jedi. Naenkrat lahko sprejmejo4 gostov. (J. Ž.) Rakičan Na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu imajo 70-atfl šolski sadovnjak, ki se deli na stari in novi del. Lans., jesen so ga razširili. V njem prevladujejo sadike J blan, ki jih je 400, zasajene pa imajo tudi hruške, bfC kve, višnje in češnje. 1 V kuhinji rakičanskega doma starejših pripravljajo pet različnih vrst hrane: navadno, lahko, neslano vbthk, 21. januar 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Obiskali smo Markovce Turnišče in Velika Polana Imajo sploh kakeg Mark: ■■K "M«*««-./ " ■" • k A« .... _ .... Cehovstvo še živi V Turnišču in Veliki Polani so se ob koncu prejšnjega tedna sešli člani cehovskih društev Motijo se tisti, ki menijo, da je naselje zgolj ob cesti Šalovci-Čepinci klini Marko v Markovcih je 12-letni šestošolec Marko Ožvald. mleka. To pa je manj kot pred leti, ko je bilo več molznic. Prav veliko zaposlenih pa nimajo, saj jih hodi na delo v petrovsko Muro in drugam le 20. Svojčas so imeli v kraju lastno zadružno destilarno eteričnih olj, ki so jih pridobivali iz vršičkov vej, v kateri je bilo zaposlenih nekaj vaščanov. Z delom je prenehala v šestdesetih letih. Prostore so preuredili v vaško-gasilski dom, v katerem so zdaj: večja dvorana, sank, kuhinja in posebna soba za sestanke. Markovski gasilci pa imajo tudi gasilsko orodjarno s tornom (stolpom), ki pa je v drugem delu vasi, ki mu pravija Va-rašanci. Več kot ducat Časarjev Knjižna zbirka Mojstri lirike Mladinska knjiga zdala dvojezične zbore iz poezije )etih velikih »vetovnih pesnikov Markovcih je bilo svojčas zelo vroče ob zložbi zemljišč, o čemer smo v Vestniku seveda poročali. Čeprav v vasi prav vsi še ne obdelujejo dodeljenih parcel, se bomo tokrat izognili tej temi in zapisali nekaj več o sedanjem utripu. lovce in poskušati pridobiti kaj denarja tudi iz mednarodnih virov (program Pfare). Potočni mlin -krajevna znamenitost ri založbi Mladinska knjiga so prisluhnili željam in sugestijam ljubiteljev poe-ije in se prvič pri nas odločili za zporedne natise originalnih pe-mi in slovenskih prevodov (nati-njeni so na sosednjih straneh). V zbirko so uvrstili pri nas že nane večkrat objavljene avtorje i različnih obdobij, ki pripadajo elikim literaturam in jezikom, o so Francesco Petrarca (1304-374), William Shakespeare 1564-1616), Charles Baudelaire 1821-1867), Rainer Mria Rilke 1875-1926) in Federico Garcia ,orca (1898-1936). Tokratni iz-or njihove poezije je glede na rejšnje izdaje skrčen, kljub temu a je v izbore uvrščenih tudi ne-aj na novo prevedenih, pri nas rvič objavljenih pesmi, kar velja redvsem za izbor iz Baudelairo-ega opusa. Izvirniki so povzeti o dokončanih strokovnih izda-ih v matičnih jezikih. Čeprav založba zaenkrat še e načrtuje nadaljnjega izhajanja birke, je njena usoda še povsem dprta, odvisna pa je seveda pre-vsem od odziva in naklonjeno-ti bralcev. D. ŠTEFANEC ■ Motijo se tisti, ki menijo, da naselje sestavljajo zgolj domačije in drugi objekti ob cesti Šalovci-Čepinci! Markovci na Goričkem (občina Šalovci) so namreč zelo razloženo naselje, ki ga sestavljajo zaselki: Črnkin Breg, Bara-bašin Breg, Matacin Rob, Vara-šanci, Vreje, Kot, Dol, Trplanov Breg in Mlinarski Breg. ln šli so po svetu ... V Markovcih živi na 86 domačijah 355 ljudi (štetje 1991. leta), to pa je v zadnjih nekaj desetletjih najmanj, saj so na primer 1900. leta našteli 570 prebivalcev. Potem se je število iz desetletja v desetletje zmanjševalo. Tako so 1931. leta popisali 558 ljudi, 1961. leta 532, 1971. leta 463, 1981. leta 414, deset let pozneje pa 79 ljudi manj. Zakaj? Mnogi ljudje so odšli iz markovskih zaselkov v tujino, mesto; rodilo se je manj otrok, stari ljudje so umirali. Zgodilo se je tako kot v mnogih drugih krajih. Ti, ki pa živijo v Markovcih, se ukvarjajo predvsem z živinorejo, mlekarstvom in rejo prašičev. Po slednjih je v zadnjem času kar veliko povpraševanje, saj prihajajo kupci s Primorskega in za kilogram plačajo okrog 220 tolarjev. Meso menda predelujejo v pršut. No, Markovčani in drugi Goričanci pa se tudi ne dajo in obiskovalcu radi postrežejo z goričko šunko. V vasi imajo dve zbiralnici mleka, v katerih zberejo dnevno okrog 1.500 litrov Ogovorili smo vaškega predsednika Karla Časarja. Najprej smo mu zastavili vprašanje, koliko Časarjev je v Markovcih. Menil je, da jih je 15. Zagotovo jih je še več. Samo ko pogledamo v telefonski imenik, v katerem so zapisani »glavarji družin«, vidimo 11 Časarjev: Adolf, Albin, Dušan, Franc pa spet Franc, Jožef, Karel, Slavko, Štefan pa spet Štefan in še v tretje Štefan. V Markovcih menda ni domačije, ki ne bi imela telefona. To pa je zelo dobro! Dobre pa imajo tudi ceste. Asfalt je na tisti, ki pelje skozi Markovce od Šalovec in dalje v Čepince, modernizirana je cesta Markovci-Adrijanci, asfalt je na cesti... No, na prav vseh poteh pa ga vendarle še ni, vendar si vaško vodstvo prizadeva, da bi postopoma asflatirali še preostale odseke javnih poti. Za posodobitev cest imajo uveden krajevni s^proprispevek, nekaj denarja pa bo šlo tudi za sanacijo ne ravno stare pokopališke vežice, kjer bodo naredili novo izolacijo temeljev. Novo pa je že pročelje na markovski podružnični šoli, ki so ga uredili lani. Markovci so razvejeno naselje na pobočjih tercialnega gričevja in v dolini na levem bregu potoka Krka. Ob njem stoji Židov mlin, ki ga je nekoč poganjala voda, potem elektrika, že nekaj let pa ne melje več. Potreben je temeljite obnove, ki pa bi bila za lastnika prehudo breme, zato bo treba k naložbi pritegniti občino Ša- V Markovcih je še nekaj drugih znamenitosti, na primer starodavni (in zaščiteni) kostanj. Lepa je tudi markovska katoliška cerkev obiskovanja device Marije (praznik je 31. maja). Cerkev so imeli že v srednjem veku, o čemer priča vizitacijski zapisnik iz 1698. leta. Sedanja cerkev pa je že tretja v tem kraju. K nekdanjemu zvoniku, ki je ostal od druge cerkve, so v času od 1883. do 1884. prizidali sedanje cerkveno poslopje. Cerkev je v novoromanskem slogu, zoženo svetišče pa je delno gotsko žarkaste oblike. Še druge zanimivosti se najdejo v Markovcih. Od pred kratkim deluje turistično društvo Občine Šalovci. V okviru javnih del je zaposlena Metka Gašpar, ki nadaljuje delo svoje predhodnice. Zaenkrat gre za popisovanje krajevnih zanimivosti v šalovski občini (Budinci, Čepinci, Dolenci, Domanjševci, Markovci in Šalovci), sčasoma pa bo iz tega kaj »ratalo«. Že omenjeni Židov mlin, ki bi ga usposobili na vodni pogon, bi bil prav gotovo krajevna turistična točka. Morda bi se, na primer v Markovcih, spet podvizali kovači. Morda bi spet obudili destilacijo eteričnih olj itd. Iz Markovec pa ne bo odšel nihče lačen in/ali žejen: tam so gostoljubne kmetije in tudi kava bar Minka. Tudi trgovino imajo. Markoje dobil računalnik ajbogatejša cehovska tradicija je v Turnišču, saj tam hranijo knjigo s cehovskimi pravili, ki jih je 1770. leta potrdilo njeno visočanstvo Marija Terezija. Turniški krojaški ceh šteje 339 članov z območja tamkajšnje občine, nekaj pa jih je tudi iz Rakičana in Murske Sobote. Tokrat so predstavili cehovska pravila, počastili so spomin na umrle člane, pregledali dohodke in odhodke ter se pogovarjali o vključevanju ceha v turistična prizadevanja občine. Zanimivo je, da v Turnišču deluje krojaški in ne (predvsem) čevljarski ceh, čeprav bi bilo to bolj logično, ko pa je to čevljarski kraj, medtem ko krojačev skorajda ni več in so tako v krojaškem cehu tudi taki, ki si ne znajo (ali pa nočejo) zapeti niti gumba. Jasno: ljudem gre predvsem za druženje in pripadnost »organizaciji«. To pa je tudi nekaj. V novi občini Velika Polana imajo prav tako bogato (73-letno).cehovsko tradicijo. Svojčas so imeli več cehov, a so se pred leti domenili, da bodo imeli le cehovsko društvo, v katero se je včlanilo 274 članov. Na srečanju v vaškem gostišču so pregledali svoje delovanje v lanskem letu, domenili so se za članarino, sklenili so, da bodo po stari navadi še naprej sodelovali v pogrebnih slovesnostih svojih članov z 12 svetilkami, ki so jih dali lani obnoviti... Člane je na kratko nagovoril župan Štefan Prša, nato pa je bilo družabno srečanje. Posamezni člani so prinesli od doma hrano in pijačo, ki sta bili na voljo prav vsem. Tudi zapeli in kartali so. Šlo tudi ni brez glasbe: na harmoniko je igral godec s Hotize. J. ŽERDINi Muzikant Tone in % tom pH »m» »»UPIA&H KUC ■ VSAK PAN OO 13* PO SO* In sedaj še nekaj besed kot odgovor na vprašanje, ali imajo v Markovcih sploh kakega Marka? Prebivalci kraja so Markovča-ni. Naselje je zagotovo dobilo svoje poimenovanje po kakem Marku, ki seje tam rodil ali od kod drugod priselil. Dobro pa je, da je zdaj v vasi vsaj en Marko, sicer bi bilo treba vas preimenovati. To je 12-letni Marko Ožvald, učenec drugega razreda osnovne šole, ki stanuje pri svojih starših na domačiji - kmetiji številka 41. Je dober učenec, ki v prostem času rad igra nogomet, od novega leta naprej pa ima tudi svoj računalnik. Zaenkrat nanj le igra računalniške igrice, sčasoma pa bo osvojil kaj več računalniškega znanja. Seveda je še prezgodaj razglabljati, za kakšen poklic se bo usposobil. Tone Ivanek iz Gornje Radgone, ki je bil dolga leta zaposlen kot poslovodja Dinosa v Gornji Radgoni, si je željo po igranju na pro-•stotonsko harmoniko izpolnil šele sedaj, ko se je upokojil. Harmonike si je želel že kot otrok, toda v tistem času ni bilo denarja niti za kruh, kaj šele za frajtonarico... Tone je glasbeni samouk in v zadnjem času je postal celo velik poznavalec prostotonskih harmonik in njihovih izdelovalcev. Tem je celo predlagal nekaj tehničnih izboljšav, s katerimi je izboljšal čistost zvoka. Javno pa ne nastopa, pač pa je za to navdušil sina Francija, ki živi pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki prav tako igra na prostotonsko harmoniko. - Foto: L. Kramberger Gasilstvu veljavo Besedilo in foto: Š. SOBOČAN ■ Tako bi lahko sklepali že po zunanji podobi vaško-gasilskega doma v Korovcih, vasi, le dva kilometra severozahodno od občinskega središča Cankove. Vaško-gasilski dom, v njegovi bližini stoji kamnit križ iz leta 1863, je tudi pomembno zbirališče vaščanov. Besedilo in foto: M. JERŠE REPORTAŽE 21. januar 1999 . -L« 16 “"”1 nanstvenik je neke vrste umetnik, tako kot —I na primer pesnik ali slikar; dober slikar bo žrtvoval vse, da bo lahko delal svoje, pa če bo kaj zaslužil ali ne, oziroma mora z neko dejavnostjo zaslužiti toliko, da bo lahko delal tudi tisto, pri čemer uživa. Slikarja se po navadi ne vpraša, kdo ga financira, kako kupi barve, da lahko slika. Gre za ogromno količino vloženega dela, najprej mora veliko delati, da uspe... Tako je razmišljal v prostorih sušilnice, ki se ogreva s pomočjo sončne energije, Miro, ki pripravlja magisterij prav s področja uporabe alternativnih virov energije in je tudi energetski svetovalec z licenco. Tudi sam mora biti za golo preživetje zaposlen še v gradbenem podjetju, saj se le tako lahko »gre« umetnika raziskovalca. Alternativni viri energije za življenje v novem tisočletju ... .. ■ ' ■ sončno energijo in zemljanka, prikaz namakalnega sistema za domače potrebe, biosfera Maruša ustvarila mali »znanstveno-raziskovalni center« sonaravnega življenja Sicer pa celotna Novakova družina živi s tem, z zbiranjem podatkov, gradnjo objektov in obdelovanjem ter urejanjem bio-vrta na parceli v Ižakovcih. »Mi živimo to življenje, midva bova Zemljanke v tej pokrajini niso nekaj novega, že od nekdaj so shranjevali pridelke in živila v mrzlih zimskih ali vročih poletnih dneh v zemljankah - ne pa kleti, kakor so jim napačno vsilili način neprimerne gradnje pred dvajsetimi ali tridesetimi leti uvoženi arhitekti z uvoženimi načrti. Ljudi bodo zanimala tudi ugodna posojila; ali bosta s svojimi znanstvenimi dokazi pomagala prepričati uradne inštitucije, da je bolje sofinancirati in podpirati alternativne vire energije kot pa TET 3. Z okoljskim ministrstvom zaenkrat še niso povezani, le s kmetijskim, šolskim in min. za gospodarske dejavnosti. Spremembe, s katerimi bi omogočili ugodne vire financiranja za alternativne vire, sprejema parlament. Poslanca Andrej Gerenčer in Geza Dšuban poznata ižakovske poskuse - ali bosta uspela v parlamentu ali pa bodo morali kar vse pripeljati sem? Na severovzhodu Slovenije manjkajo strokovni ljudje, ki bi znali takšne ideje na pravi način predstaviti odgovornim inštitucijam. zagotovo čez nekaj let živela I tako, kot si danes predstavljava sonaravno bivanje. Marsikdaj se pojavljajo ljudje, ki želijo živeti drugače, sonaravno, vendar je veliko takšnih poskusov propadlo, po navadi zato, ker so želeli prehitro narediti ta prestop. Ne moreš naenkrat, če si navajen, da trideset let obrneš stikalo in sveti ali je toplo, pa tudi prehrambenih navad ne moreš spremeniti čez noč. Je pa tudi res, da mi nismo tako »skrajno« usmerjeni, mi še vedno poudarjamo, da so pridobitve civilizacije pozitivne, samo če zaradi njih ne delaš škode. Spati na slamnjači, ni prijetno. Izboljšati si življenje, porabiti manj energije oziroma čim manj komercialne energije. Včasih ni bilo pomembno, koliko goriva je avto porabil; zadnja leta je to čedalje pomembnejše. Pri vsem je treba varčevati,« tako smo vsi trije modrovali v Ižakovcih, kjer je pred štirimi leti nastal raziskovalni center. Zemljo, kjer so postavljeni raziskovalni objekti, je podedovala Maruša. Zanimivo je, da je mlada Novakova družina najprej živela v Ljubljani, kjer so pred 13 leti tudi začeli graditi hišo. Potem so se preselili v Mursko Soboto in tukaj tudi ostali. Otroka najstnika sta rada v mestu, medtem ko bi starša raje živela kje na podeželju - to je Način življenja in raziskovalno delo v Ižakovcih - Vrnitev v kraj svojih prednikov z novimi izkušnjami za naslednje tisočletje problem mnogih mladih družin. Sicer pa je Maruša skoraj vse svoje mladostne počitniške dni preživela v Ižakovcih pri sorod-■nikih, tako da jo tukajšnji domačini kar dobro poznajo. Raziskovanje s kolektorji, sušilnico in zemljanko NOMI kot podjetje obstaja že deseto leto, njegova osnovna dejavnost je raziskovalno-tehno-loški razvoj; center stoji na 5 tisoč kvadratnih metrih površine, kjer ideje ali vizije preizkušajo dobesedno v praksi; vsak objekt ima svoje namembnost, vsak je pilotni solarni sistem v malem, kjer preizkušajo parametre in kako bi se le-to obnašalo v prihodnje in rabilo za nadaljnji razvoj. Solarna sušilnica deluje v celoti na sonce in spada med večje solarne sušilnice na svetu, je pa edina, ki ima tudi pogon ventilatorjev za prezračevanje na sonce. Proizvajalci solarnih sistemov, ki so bili v osemdesetih letih popularnejši in bolj iskani kot v devetdesetih, so spoznali, da je velik problem, koliko in kakšno energije porabimo, da takšen sistem sploh naredimo. Načrti so družinski, tudi večina dela. Eno leto so opravljali meritve v vseh obdobjih, zapisati je bilo potrebno prek štiri tisoč Sušilnica na v Ižakovcih sta Miro in lo na ljubljanskih faultetah, ne pa tudi v domači pokrajini. NOMI sodeluje z raznimi fakultetami, predvsem z Biotehniško fakulteto - oddelkom za lesarstvo, kajti ta solarna sušilnica je montirana za heterogene materiale, to so materiali, ki so zahtevnejši za sušenje, npr. les. Seveda pa je takšna sušilnica lahko zanimiva za mnoge pridelovalce sadja in zelenjave, saj bi lahko v njej sušili tudi zelišča, sadje, zelenjavo, semena, npr. bučno in podobna. Za sadjarsko zadrugo GORIČKI SAD so s finančno pomočjo Ministrstva za gospodarstvo izdelali elaborat sušilnice za sadje, ki bi jo sicer upravljala ena družina, vendar bi jo lahko uporabljali tudi DAEMOBIL........j Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 82^ podatkov in jih obdelati; pri zapisovanju teh podatkov je dejansko sodelovala vsa družina. Ko pridejo do določenih spoznanj pri tem projektu, ki je pilotni, pa je tudi čas, da se s tem seznani širša javnost in to uporabi na en ali drug način. Prav zdaj primerjamo naše podatke z drugimi, ki so jih dobili drugod po svetu. Sušilnica za Gorički sad Spet smo pri primeru, ko vedo za določeno raziskovalno de- drugi člani zadruge za različne pridelke. Poleg tega se ta sušilnica lahko istočasno koristi tudi v lastne namene, npr. za ogrevanje. Kakšna je cena, je odvisno o izvedbe - če so uporabljeni naravni materiali in je le ročno krmiljenje, npr. lopute, ne bo tako drago, kot če hočemo imeti vse upravljano s pomočjo elektronike. Drugi takšen projekt je poimenovan Solarna hiša, saj skupaj z arhitektom Ignacem Dugarjem pripravljata načrte. Zdaj iščejo investitorja, ki bi gradil takšno Lanos že od 1.350.000,- Sl^ Pohitite. Količina vozil je omejen^ Na ogled in preizkušnjo tudi drugi modeli* Finančna rešitev za vsakogar! Kredit z obrestno mero Ž® od TOM + 1 %. Leasing na položnice, do 5 let. Poravna*® vaših starih kreditov. Možnost menjave rabljeno za nov°' hišo. Pomembno je, daje ponudba, da kdor hoče graditi tako hišo, lahko dobi tudi ustrezne načrte. Vzbuditi želijo povpraševanje, da bodo ljudje sploh začeli razmišljati o drugačnih možnostih, o uporabi lesa, sončne energije, zemlje... Otroci pravijo, daje »kulsko« Zanimanje, predvsem pa domišljijo, jim je uspelo vzbuditi pri otrocih. Lani so gostili okrog 27 skupin otrok, ki jih je zanimala alternativna energija. Redno jih obiskujejo študentje fakultete, ki so si tukaj lahko praktično ogledali takšen način sušenja. Dru gje v Sloveniji solarnega sušenja ni. Tudi sicer ni možnosti ogleda takšnega dela v praksi, učitelji: ce pa so vesele, da lahko orga’ nizirajo naravoslovne dneve ns to temo. Strokovna javnost je za NOMI tudi inštalater - obrtnik mizar, ki potrebuje takšen si' stem sušenja ali ki bo izdelov^ takšna okna. Končni cilj je, df bi ljudje povpraševali po takšni! hišah in da bodo obrtniki to znal narediti. Imeli so kar nekaj dela vnic s šolarji, ki so najbolj da jemljivi; prav oni bodo čez neM let začeli živeti na svojem in sa daj se jim bodo rojevale ideje d življenjski slog, kajti sedaj so šf zelo odprti. Kakšna je bila reakcija ml« dih, ko so videli sušilnico na sort no energijo in zemljanko, kjer/ izolacija zemlja-z rastočo trav$ Izjave so bile: »Kulsko, kul .1 Vsi otroci so reagirali enako na. vdušujoče, takoj so tudi dobil idejo, kaj bi še lahko naredili, sa imajo neverjetno domišljijo. Zato si Maruša želi, da bi* prihodnje center zaslovel tudi P* svojevrstnem znanstvenem tun2 mu, pri katerem bi uporabljali tu! ponudbo celotne vasi Ižakovd Otoka ljubezni, broda in prih^ dnjega mlina na Muri. BERNARDA B. PEČEK »w, 21. januar 1999 KRONIKA Tragedija tudi pri nas više razlo da živim V globoki depresiji je posegel po pištoli in se ustrelil v prsi I e kdo (iz »stare« generacije) se ne spomit I pesmi Miše Kovača Ja nemam više razlo I da živim? Pel jo je v letih, ko je imel razlog življenje, saj je bil že tedaj popularen hrvaški pev< ki je velikokrat gostoval tudi v naših krajih. * V zadnjih nekaj letih pa je imel Mišo Kovač dejansko vzrok, da »više ne živi.« Razšel se je s svojo ženo, nekdanjo mis Jugoslavije, Anito Baturino.da bi nadaljeval novo življenje z astrologinjo Silvo Conte Calvi Markovič, s katero sta potem živela nekaj časa v Španiji. Vmes je bila na Hrvaškem domovinska vojna, v katero se je vključil kot branitelj tudi Mišev sin, 16-letni Edi, ki pa je skrivnostno umrl (ali pa so ga ubili), kar je seveda močno prizadelo očeta. Ta potem ni bil več veseljak Mišo, ampak zamišljen in užaloščen oče. Prizadeval si je, da bi odkril razlog sinove smrti (uboj ali pa samomor, kot je uradna verzija) in zanjo, je obtoževal celo hrvaško »vrhovništvo«, a rezultata ni bilo. Mišo, ki nekaj časa po tem dogodku ni javno nastopal, je po daljšem času spet zbral moči in pel na poslovilnih koncertih. Vsaj tako je pisalo na plakatih. S takimi nastopi se je »poslovil« tudi v Prlekiji in Prekmurju. Svojčas je Mišo pel: Zove me društvo na času vina, da nam gi-tara tiho sviraJa nemam više razloga da živim, ja nemam više čemu da se divim ... Vžgale so tudi mnoge druge pesnil: Svi pje-vaju, a ja ne čujem ..., Kad godi-ne produ ..., Sutra mi sude ..., Dobra ti večer mati..., Ej, zoro..., E, živote ..., Ja neču plakati..., Poleti ptico ..., Suza nebeška ..., Ako srce nema mira ..., Bez ra- Novo odkritje policistov in kriminalistov Desettisočaki za ceno osem tisoč tolarjev Ponarejevalci so ponujali 20-odstotni »popust« lanskih poletnih mesecih, predvsem v avgustu in septembru, smo zaznali močan porast vnovčevanja ponarejenih tolarjev v apoenih po 10.000 tolarjev. Najpogosteje so jih vnovčevali v gostinskih lokalih, menjalnicah in na bencinskih servisih. Večina ponaredkov je imela številke AA1207060, AA7923434 in AA1351006,« je na tiskovni konferenci na UNZ Murska Sobota povedal načelnik Urada kriminalistične službe Marjan Farič, nakar so on in sodelavca tega urada razkrili novico o prijetju razpečevalcev in tiskarjev. Pri odkrivanju so sodelovali tudi In kdo je imel dober računalnik, kriminalisti UNZ Maribor in kriminalisti s policijskih postaj, koristne skener in barvni tiskalnik? Po poizvedovanjih in hišnih preiskavah so podatke pa so dali tudi občani. Tako so 10. novembra prijeli v Gr-lavi (UE Ljutomer) 33-letnega P, J. (odkod je, tega niso razkrili), ki je prodajal 86 ponarejenih bankovcev po 10.000 tolarjev s serijsko številko AA1351006. Predali so ga preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki je odredil pripor. Bankovce so poslali na ekspertizo v Banko Slovenije, kjer so ugotovili, da gre za ponaredke, ki so bili izdelani s pomočjo računalniške tehnike. prišli do 25-letnega S. A. in 22-let- nega T. E., ki so jima potem zasegli opremo. Ugotovili so, da sta »natisnila« najmanj 140 bankovcev v apoenih po 10.000 tolarjev; nekaj sta jih sama vnovčila, glavnino pa je prevzel z 20-odstotnim popustom (za ponaredek za 10.000 tolarjev je plačal 8.000 pravih tolarjev) že omenjeni P. J. oziroma njegovi prijatelji. Zoper S. A. in T. E. so podali kazensko ovadbo državnemu tožilcu, in sicer zaradi suma storitve kaznivega de- Na Okrožnem sodišču v Murski Soboti so ta teden izrekli 32-letnemu Janku P. iz Radenec leto dni in šest mesecev zapora, ker je bil obtožen, daje lani poskušal prodati 68 ponarejenih bankovcev po 10.000 tolarjev. Obtoženi se je branil z molkom. Sodba še ni pravnomočna. janja po členu 249/I KZ R Slovenije. Zagrožena kazen je od šest mesecev do osem let zapora. Ne splača se! Sicer pa smo na tiskovni konferenci zvedeli, da je bilo lani v Pomurju storjenih kar 58 kaznivih dejanj vnovčevanja ponaredkov različnih valut (lire, marke, dolarji in tolarji). Še največ je bilo ponaredkov tolarjev (po enkrat za 200 in 500 tolarjev, trikrat po 1.000 tolarjev, trikrat po 5.000 tolarjev in kar 129-krat po 10.000 tolarjev). stanka suza nema ..., Proplakat če zora ..., Ako si pošla spat..., Ranjeno srce moje... Da, srce Miše Kovača je hudo ranjeno. V četrtek, 14. januarja, je ostal sam doma, v Zagrebu v Maksi-mirski ulici 70iin »repetiral« pištolo in jo uperil v srce, potem pa pritisnil na petelina ... Krogla pa ga k sreči ni.zadela v srce, ampak se je (mimo srca) prebila pljuča in se zarila v levo lopatico. Hudo ranjeni Mišo Kovač je potem zbral še nekaj moči in je poklical svojega menedžerja in ga zaprosil, naj pokliče reševalce. Ti so ga potem odpeljali v Klinični bolnišniški center Rebro v Zagrebu in ga nujno operirali. Njegovo zdravstveno stanje je resno, a stabilno. Bodite torej pozorni na denar, ki ga dobite kjerkoli. Ko pa odkrijete ponaredek, ga nikar ne vrnite osebi, ki vam ga je dala, ampak pokličite policijo. Zapomnite si tudi opis osebe oziroma spremljevalcev osebe, ki vam je izročila ponaredek. Zapišite si tudi registrsko številko avta oziroma si zapomnite opis vozila. BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Mišo-Mate Kovač, legenda hrvaške glasbe, je bil in je še popularen tudi v svetu ob Muri. Pel je sicer v hrvaščini, a smo ga vsi razumeli. Ni pa mogoče razumeti, da je s strelom v prsi hotel dokazati, da »nemam više razloga da živim.« »Pravzaprav ne vem, kaj delam v bolnišnici, saj sem se vendar nameraval ubiti,« se čudi Mišo Kovač, ki očitno še naprej misli, da »nema više razloga da živi«. Pa.ga.ima! Da bi čimprej okreval in se vrnil na sceno z zdravim srcem, mu je zaželel hrvaški predsednik Franjo TdBžman. Ob njem je njegova sedanja življenjska spremljevalka Markovičeva, pri njiju pa živi tudi Miševa hčerka iz zakona z mišico Buturinovo Ivana Kovač, ki je bila tedaj, ko si je oče streljal v srce, zdoma v Šibeniku. Potem, ko je zvedela, kaj se je zgodilo, je padla v nezavest in so jo opeljali v bolnico. Proplakat če zora ...je pel Mišo Kovač. Mnogi so, ko so zvedeli, da si je Mišo streljal v srce, jokali. Zdaj, ko le kaže, da se bo spet postavil na noge, morda celo spet pel, jim je iažje pri srcu. Bodi tako, kot je naslov ene iz nizov njegovih pesmi: Bože, daj mi snage svete! ŠTEFAN SOBOČAN ■ Ponarejeni bankovec za 10.000 tolarjev se po barvi skoraj ne razlikuje od pravega. Ko pa ga vzameš roke, ugotoviš, da gre za navaden papir. Ponaredek pač. Sreča, če ga pravočasno odkriješ. Še dve upokojitvi K poročilu o upokojitvi 42 delavcev organov za notranje zadeve v lanskem letu, o čemer smo poročali v prvi letošnji številki Vestnika, dodajamo še, da sta se upokojila še dva vodstvena delavca. Upokojil se je Alojz Flisar, vodja referata za mejne zadeve in tujce (Inšpektorat policije UNZ Murska Sobota), katerega je zamenjal Drago Petek, ki je opravljal dela inšpektorja za posebne naloge v referatu za mejne zadeve in tujce. Upokojil pa se je tudi Ludvik Bokan, vodja skupine za zavarovanje v izpostavi prehodnega doma za tujce v Prosenjakovcih, ki ga zdaj zamenjuje Jožica Škerlak. Murska Sobota: Vlom v kiosk Na enem od kioskov na avtobusni postaji v Murski Soboti je v noči na 15. januar nekdo odrinil pomično steklo, nato pa pobral telefonske kartice, sladkarije in loterijske srečke. Škoda: 31.883 tolarjev. Tudi v noči pred 18. januarjem je nekdo vlomil v kiosk na avtobusni postaji v Murski Soboti in odnesel srečke, vžigalnike in čokolado. Škode je za 66.110 tolarjev. Gornja Radgona: Zasegli so puško Policisti PP Gornja Radgona so skupaj s kriminalisti opravili hišno preiskavo pri G. A. iz Gornje Radgone. Sum, da ima neprijavljeno orožje, je bil upravičen, saj so našli in zasegli malokalibrsko puško in 47 nabojev. Moral bo k sodniku za prekrške. Zgodilo se je... Murska Sobota: Z avtom v pešca V sredo, 13. januarja, ob 14.15 se je zgodila prometna nesreča na Gregorčičevi ujici. Domnevni vzrok zanjo je neprimerna hitrost avtomobilista Jožefa K. iz Černelavec, ki je na prehodu za pešce podrl Adama H. K., državljana Nemčije. Pešec se je hudo poškodoval. Gornja Radgona: Vlom v avto V noči s 14. na 15. januarje neznanec vlomil v osebni avto, kije bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Panonski ulici v Gornji Radgoni, ter ukradel zadnjo polico in avtoradio. Lastnik B. V. je oškodovan za 80.000 tolarjev. Radenci: Ukradel je kolesi V isti noči je nekdo odvil kolesi z osebnega avta, ki je bil parkiran pred blokom v Radencih, in ju seveda odnesel. Sunil je tudi avtoradio. Škode je 50.000 tolarjev. Storilca seveda iščejo. Gederovci, Kuzma: Manj potnikov V dvanajstih mesecih lanskega leta je prestopilo mejo na prehodu v Gederovcih 2.597.107 potnikov, v enakem obdobju leta 1997 pa 2.711.696 potnikov, tako da je lani potovalo čez ta prehod štiri odstotke manj potnikov. Veliko večji »upad« pa je na mejnem prehodu na Kuzmi, saj je lani potovalo čezenj kar 28,7 manj potnikov, in siper 1.828.239, leto dni prej (1997) pa so našteli 2.560.797 potnikov. K znižanju so predvsem pripomogli tujci, ki jih je bilo na obeh prehodih manj kot predlani. Bučečovci: Vlomilec je pobegnil V noči s sobote na nedeljo je nekdo poskušal vlomiti v stanovanjsko hišo v Bučečovcih. Ropot je prebudil stanovalko in zbrala je pogum ter šla pogledat, kjer neki ropota. Potem jo je storilec popihal. Lendava: Romuna sta vlamljala 15. januarja ponoči sta dva ilegalca iz Romunije poskušala vlomiti v osebni avto I. V. v Lendavi. Ropot je prebudil lastnika in je enega storilca celo prijel, drugega pa so odkrili ih prijeli policisti. Sotina: Vrnil je orožje J. C. s Sotine na Goričkem je 15. januarja ob 20. uri izročil policistom vojaško puško, kalibra 7,62, ruske izdelave, ki jo je kupil malo pred osamosvojitveno vojno 1991. leta. Murska Sobota: Bomba pri BTC-ju Predzadnjo sredo je delavec Varnosti našel na neurejenem nasipu ob regionalni cesti pri BTC-ju v Nemčavcih neeksplodirano bombo, domnevno iz časa druge svetovne vojne. Eksplozivno telo je odnesel in uničil regijski pirotehnik. Kuzma: Tujec s pištolo 13. januarja on 10.30 je vstopil na mejnem prehodu Kuzma avstrijski državljan. Policist in carinik sta mu pregledala avto in našla dve plinski pištoli in osem nabojev zanju. Orožje so zasegli, storilec pa je moral k sodniku za prekrške. Gederovci; Hrvat z naboji Prav tako 13. januarja so imeli opraviti s tihotapcem naši mejni organi na prehodu v Gederovcih. Carinik je našel v avtu hrvaškega državljana 25 lovskih nabojev, kalibra 16 milimetrov. Tudi tihotapec je ob blago, pa še kazen je moral plačati. Grosuplje: Pomurec prevažal ilegalce Policisti so ustavili v Grosuplju 21-letnega voznika tovornjaka M. K. iz Murske Sobote. Med zbiranjem obvestil so ugotovili, da je malo pred ustavitvijo odložil pri počitniški hišici v vasi Cerovo blizu Grosu-plja 34 ilegalcev: Jugoslovanov, Filipincev, Pakistancev, Turkov in Bangladešanov. Štirje so bili celo otroci. Policisti so M. K. aretirali, tujce pa odpeljali v prehodni dom. Š. S. ■ JANUARSKE CENE 3-vratni 0.000 SIT Omejena količina vozil na zalogi tudi do 300.000,00 sit cenejša. MOTOR DaEWO° Flamin MS d o o PRODAJA VOZIL IN REZERVNIH DELOV, LESSING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (069) 36 600 .......—.............. Pooblaščeni prodajalci .................. * MOBIX, Prekmurske čete 61, Črenšovci, tel.: (069) 70 550 * Avtoservis HIMELRAJH, Kapelska 21, Radenci, tel.: (069) 65 517 * FUTURA SYSTEM, Stročja vas 11 pri Ljutpmeru, tel.: (069) 84 347 * INTEGRAL d.d., Industrijska 1, Lendava, tel.: (069) 75 042 * PROPOINT, Prežihova 23, Lenart, tel.: (062) 762 633 18 ŠPORT 21. januar 1999 , Mij Nogomet Košarka - tretja liga vzhod Nove spremembe pri Muri in Potrošniku Prekmurska nogometna prvoligaša Mura in Potrošnik se že nekaj časa intenzivno pripravljata za drugi del prvenstva po načrtovanem programu. Oba pa sta v tem času doživela nekatere spremembe. Muro je v zadnjem trenutku zapustil državni reprezentant Marinko Galič, ki se je preselil v Ljudski vrt in okrepil moštvo vijoličastih. Pogodbo pa je podpisal Kristjan Cener, ki se je vrnil iz Nemčije. Sobočani bodo 6. februarja odšli v Vodice, kjer bodo vadili deset dni in tudi odigrali nekaj prijateljskih tekem. Povsem drugače je pri Potrošniku, kjer nastajajo velike spremembe. Poleg Adjea, Leala, Dobija in Zvera je klub zapustil še mladi državni reprezentant Gregor Mirtič, ki je odšel k SCT Olimpiji v Ljubljano. Namesto njih pa so prišli k Potrošniku Mario Utroša (Nafta), Edin Kendič, Džer-dži Dema in Andrej Struna (vsi Set Vevče). Prišel je tudi bivši igralec Crvene zvezde Slavoljub Jankovič, ki je nazadnje igral pri bolgarski Lokomotivi iz Plovdiva. V beltinskem športnem parku trenira tudi Držane Kuščič iz Splita. Vrnil se je tudi Renato Kotnik, ki je nekaj časa igral za ptujsko Dravo. Do sprememb je prišlo tudi v vodstvu Potro- Prvo mesto Creativa velik Šport od tod in tam Atletika - Na mednarodnem dvoranskem atletskem mitingu v Budimpešti na Madžarskem je Sonja Roman (AK Pomurje) v teku na 800 m med članicami, kjer je prvič nastopila, zasedla prvo mesto (2 : 11,50). Zmagal je tudi mladinec Samo Pelci v teku na 400 m I (51,71). Pri članih je bil Damir Zinko v teku na 1500 m tretji, Damjan Špur pa je v teku na 60 m z rezultatom 6,84 postavil osebni in pomurski rekord. (G. Grabar) Mali nogomet - Pričel se je drugi del prvenstva v prvi državni ligi v malem nogometu. Ker je ekipa Ca-rioc iz Maribora odstopila od tekmovanja, je bil ljutomerski prvoligaš Meteorplast prost. Tako bodo Ljutomerčani prvo letošnjo tekmo odigrali v petek z ekipo Petovie Mila na Ptuju. (NŠ) Judo - Na tekmovanju za jubilejni 30. mednarodni pokal Pohorskega bataljona so sodelovali tudi judoisti Lendave in dosegli lep uspeh, saj so zasedli tri prva mesta med posamez- . niki in ekipno prvo mesto med ml. dečki. Med ml. dečki sta zmagala | Tadej Časar (34 kg) in Robert Hajdu (38 kg), Rok Dominko (34 kg) in Boris Rudaš (38 kg) sta bila druga. Pri kadetih je zmagal Rene Žunič (50 kg), Leon Ozmec (50 kg) je bil tretji, Aleš Nedelko peti in Matej Časar šesti. V skupni uvrstitvi je bila Lendava tretja z 22 točkami. (F. B.) šnika, saj iz kluba odhaja športni direktor Janez Breznik. Namesto njega bo do skupščine kluba opravljal funkcijo direktorja Adi Erjavec. Skupščina NK Potrošnik bo v nedeljo, 14. februarja, ko naj bi prišlo tudi do spremembe v vodstvo kluba. Dosedanji predsednik Marjan Maučec je namreč napovedal, da ne namerava kandidirati ponovno za predsednika. Potrošnik bo 5. februarja odšel na enotedenske priprave v Mali Lošinj. Pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva bosta Potrošnik in Mura odigrala 21. februarja v beltinskem športnem parku prijateljsko tekmo. (FM) Selektor državne članske reprezentance Srečko Katanec je med kandidate za reprezentanco povabil mladega nogometa Mure Fabijana Cipota. Selektor mlade državne reprezentance do 20 let pa je v reprezentanco povabil nogometaša Potrošnika Mateja Škafarja. Dosedanji trener prvoligaša Potrošnika iz Beltinec Drago Posavec je postal novi trener drugoligaša Nafte iz Lendave, tehnični vodja pa je Andrej Pečelin. S pripravami na drugi del prvenstva bo Nafta začela v soboto, 23. januarja. (FH) Nogometašice Pande iz Gornji Petrovec so na finalnem tekmovanju državnega prvenstva v Šoštanju zasedle prvo mesto in ne drugo, kot smo najprej poročali. O naslovu državnega prvaka v primeru enakega števila točk namreč odloča medsebojno srečanje, česar pa ni vedel predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Danijel Matevž. Pande so tako tudi letos postale državne prvakinje. (FB) Mlad košarkarski kolektiv Creativa Sobote iz Murske Sobote preseneča z vedno novimi podvigi. Po uspešno organiziranih košarkarskih šolah so selekcionirali talentirane igralce in jih vključili v tekmovanja raznih selekcij, kjer dosegajo vidne rezultate v državnem in mednarodnem merilu. V letošnji tekmovalni sezoni so se vključili tudi v tekmovanje tretje državne lige vzhod, kjer so dosegli velik uspeh. Kot novinci so namreč zasedli prvo mesto in bodo igrali kvalifica-cije za vstop v drugo državno ligo. Za ta uspeh so vsekakor zaslužni vsi igralci, ki so se trudili tako na treningih kot tekmah. Pomembne zasluge za uspeh pa imajo tudi trener Peter Juteršnik, njegov pomočnik Branko Marinič in tehnični vodja Ivan Gerenčer. Edino tekmo so košarkarji Creativa izgubili v začetku tekmovanja z Masconom v Lenartu, ko so se še uigravali, kajti Lenarčani so veliko slabši od Sobočanov. Za mnoge je bila neuresničljiva tudi izjava trenerja Petra Juteršnika pred začetkom prvenstva, da bo ekipa zasedla prvo mesto in se uvrstila v drugo dr- žavno ligo. Pokazalo pa se je, da se da tudi v zelo kratkem času z dobro organiziranim strokovnim delom marsikaj doseči. Čeprav imajo Sobočani zelo mlado ekipo, najmlajšo v tretji državni ligi, saj so .skupaj šele pol leta, so pokazali, da so sposobni tudi za nova presenečenja, saj ekipa še ni pokazala vsega. Tako tudi niso brez možnosti v kvalifikacijah za drugo državno ligo, ki se začnejo 6. febru-rja. V kvalifikacijah imajo dve točki prednosti pred drugimi ekipami, ki so jih prinesli iz ligaškega tekmovanja. To sicer ni velika prednost, H*1 podvig če doma ne bodo premagali obeh nasprotnikov Rogaške in PrebaH da. Z eno zmago v gosteh pa bi se gotovo uvrstili v drugo državno ligfl in s tem presegli vsa pričakovanjal Vsekakor je pričakovati, da se bo. do Sobočani uvrstili v drugo državno ligo, če ne letos, pa drugv leto. Za ekipo Creativa Sobote igrajo: Miran Gomboc (185), Konrad Niederl (193), Dejan Balažič (205), Roman Dominko (202), Uroš Ščavničar (197), Damir Šeb-jan (175), Primož Slavič (178)j Boris Raduha (182), Marko Slavij (197), Jožko Turki (182), Mitja. Maje (195) in Miloš Bojnec (175| V ekipo bodo vključili tudi kadeta Aleša Novaka (200) in Tomaža Novaka (195). FERI MAUČEC Banex boljši od Radenske V štirinajstem krogu prvenstva državni moški košarkarski 1. B-liS je Radenska gostila Banex iz Sle venskih Konjic in nepričakovano i? gubila s 75 : 82 (34 : 38). Gostji so z agresivnejšo igro večji del tekme vodili. Domačinom je pet mini* pred koncem sicer uspelo povesf s 56 : 53, to pa je bilo vse. Končni ca tekme je pripadla gostom, ki s* bili bolj zbrani in so zasluženo zmagali. Pri Radenčanih so nekate| igrali slabše, kot smo jih videli m prejšnjih tekmah. Strelci za Radelj sko: Besednjak 23, Bratkovič Ojsteršek 15, Milič 9, Banič 5 Ulaga 5, Želj 1. Košarkarji Creativa Sobote - prvaki tretje državne lige vzhod. Stojijo od leve: Branko Marinič (pom. trenerja), Uroš Ščavničar, Konrad Niederl, Marko Slavič, Roman Dominko, Dejan Balažič, Mitja Maje, Ivan Gerenčer (direktor), Peter Juteršnik (predsednik in trener); čepijo: Miran Gomboc, Miloš Bojnec, Damjan Šebjan, Boris Raduha, Jože Turki in Zdenko Hari. Fotografija: Jure Zauneker Mednarodni zimski kros m tekačev in tekačic Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator petega mednarodnega zimskega krosa. V soboškem parku se je zbralo okrog 150 tekačev in tekačic iz Avstrije in Slovenije. Med udeleženci je bilo veliko pomurskih tekačev in tekačic, ki so dosegli vidne uvrstitve. V članski konkurenci v teku na 10.000 m so se od pomurskih tekačev izkazali Geza Grabar, ki je bil med člani do 30 let drugi, in Miodrag Korčulanin s petim mestom. Med člani do 20 ,let je Damir Žinko (vsi Pomurje) zasedel peto mesto. Karli Vrbnjak (TS Radenska) je bil pri članih do 50 let drugi, Slavko Kumek (ŠZ GR) pa med člani do 40 let tretji. Pri članih na 4.000 m je Tomaž Hozjan (Lendava) zasedel deseto mesto, Branko Meglič je bil štirinajsti, Anton Kovačič (oba TS Radenska) pa petnajsti. Med mladinci na s* Zagorje Rogla Atras Kemoplast Radenska Ilirija Banex Eiektra Union 0I. ml GD Hrastnik N. Gorica Krško Gradbinec 14 12 2 14 10 4 14 9 5 14 7 7 14 7 7 1066:966 1037:988 1185:1142 1077:1051 1055:1055 14 6 8 1150:1134 14 14 14 14 14 14 6 8 6 8 6 8 6 8 5 9 410 1061:1068 1026:1040 1074:1121 1110:1179 1094:1132 1039:1098 2» Creativ potrdil prvo mesto V zadnjem krogu tekmovanja tretji državni moški košarkarski US vzhod je Creativ iz Murske Sobot* v Mariboru premagal ekipo Aktual* 98 z rezultatom 83 : 78 in taM samo potrdil prvo mesto. Strelci 7* Creativ: Niderl 19, Balažič 1| Gomboc 16, Dominko 8, Slavič Šebjan 6 in Turki 4. Tekma m®11 ekipo Miarte Lindau iz Lendave i( Ptujem ni bila odigrana, ker gosti* niso prišli igrat. Pred dnevi na te^ mo v Lendavo tudi niso prišli k® šarkarji Koroške Prevalj. Obe teki’ sta tako registrirani z 20 : 0 brez' korist Lendavčanov. Igra z zvenečo žogo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je pripravilo v telovadnici osnovne šole v Krogu deveto državno prvenstvo v tor-balu (igri z zvenečo žogo). Na finalu so sodelovale štiri ekipe. Največ uspeha je dosegla ekipa Zmaji iz Ljubljane, ki so zasedli prvo mesto pred Mursko Soboto, za katero so nastopali: Drago Potočnik, Boštjan Vogrinčič, Štefan Maučec in Srečko Golob, njihov trener pa je bil Andrej Magdič. Sobočani so premagali Ljubljano s 6 : 3 in 5:0, v finalu pa izgubili z Zmaji s 4: 8. Vrstni red: 1. Zmaji Ljubljana, 2. Murska Sobota, 3. Ljubljana, 4. Koper. (T. Kos, fotografija: J. Zauneker) 4.000 m je Damir Časek (Pomurje) zasedel osmo mesto, pri pionirjih B v teku na 2.000 m pa je Gregor Marušič (Pomurje) zasedel drugo mesto. V konkurenci članic do 20 let v teku na 4.000 m je zmagala Sonja Roman pred Mojco Meglič (obe Pomurje). Pri mladinkah v teku na 3.000 m je bila Polonca Horvat (Pomurje) na četrtem mestu. Med pionirkami D je zmagala Suzana Zekovič, med pionirkami B pa Lucija Cvetko, Laura Korčulanin (vse Pomurje) je bila tretja. Amela Zekovič pri pionirkah C in Živa Lebar pri pionirkah B sta zasedli peti mesti. (FM), Fotografija: N. Juhnov Crealiv Sobota Duplek Mascon Aktual 98 Miarte Liodau Kungota Ptuj 1413 1 1410 4 14 14 14 14 14 Koroška Prev. 14 9 5 8 6 7 7 6 8 311 014 1296:984 1096:985 1024:992 1109:1009 896:857 987:1045 985:1159 754:1096 2$ Nogomet Zveza nogometnih trenerjev Slovenije organizira 6. in 7. februarja 1999 strokovni seminar za nogometne trenerje za pridobitev licence A. Seminar bo v hotelu Paka v Velenju. Kegljanje Kegljavci Nafte iz Lendave gostovali v Sombotelu na Madž^ skem in se v prijateljskem srečaj pomerili z domačo ekipo, ki t^ muje v madžarski 1. B-ligi. Zma^ so domačini s 5 : 3 (6776 : 655® Za Nafto so tekmovali: Felšo, 8^1 Radakovič, 838, Horvat, 836, n pinja, 831, Žalik, 814, Peric, 8j Kerman, 797, in Matko, 774 P°" tih kegljev. (FB) Kegljaški klub Šoštanj je pril® vil tradicionalno odprto prvens^ kegljanju. Med 100 tekmovalci zmagal Ljutomerčan Hary Ste^® član Konstruktorja iz Maribo^ 1005 podrtimi keglji. Med 48 gljavkami pa je Marika Kardin®^ Dobrovnika, članica Miroteks^ Celja, s 448 podrtimi keglji zas® šesto mesto. fifflK , 21. januar 1999 ŠPORT 19 [ Odbojka - pokal CEV-a Odbojkarji Pomurja so v prvi tekmi osmine finala za pokal Ceva s prvakom Latvije Rigo zamudili lepo priložnost za zmago. Fotografija: Jure Zauneker Zamujena priložnost Pomgrada 25. izbor športnikov občine Ljutomer Manuela Rudolf in Marko Slavič športnika leta 1998 V prvi tekmi osmine finala za pokal CEV-a je prvak Latvije Riga v Murski Soboti pred okrog 700 gledalci premagal Pomgrad v petih nizih z rezultatom 2 : 3 (25 : 20, 25 : 20,18:25, 17:25, 18: 20). Tekma je bila odigrana po novih pravilih. Sobočani so tekmo odlično začeli in zanesljivo dobili prva dva niza. Goste so predvsem nadigrali v drugem nizu, saj so imeli že pri 24 : 15 set žogo, ki pa je niso izkoristili. Zatem so zelo popustili, Latvijcem dovolili, da so razvili svojo igro in brez težav dobili tretji in četrti niz ter rezultat izenačili. V skrajšanem petem nizu so Sobočani zopet zaigrali boljše in bi lahko tudi zmagali, saj niso izkoristili kar dveh zaključnih žog. Tako se optimistične napovedi Sobočanov niso uresničile. Zamudili pa so lepo priložnost, da zabeležijo pomembno mednarodno zmago. (FM) Pomgrad premagal Titan Kamnik V prvem krogu drugega dela prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomgrad v Murski Soboti premagal Titan Kamnik s 3 :1 (10 : 15, 15 : 10, 15 : 7, 15 : 8). Sobočani so prvi niz odigrali premalo angažirano, to pa so izkoristili bojeviti gostje in povedli z 1 : 0. V nadaljevanju so domačini zaigrali bolje, dobili preostale tri nize in zasluženo zmagali. Pomgrad: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Bačvič, čeh, Marič, Tinev, Demirovič, Fujs. Nepričakovan poraz Ljutomera V prvem krogu drugega dela prvenstva v prvi državni ženski od- Namizni tenis Moravske Toplice Sobota tretjič DP Na finalu osmega državnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu, ki je bilo v Murski Soboti, je sodelovalo osem ekip. Med njimi sta bili kar dve ekipi Moravskih Toplic Sobote in dosegli izreden uspeh. Prva ekipa (Jure Koščak, Dejan Šbul, Pavlek Puhan, Jure Zavec) je namreč zasedla prvo mesto in tretjič Dvoranski hokej Triglav in Lek druga Hokejski klub Murska Sobota je bil organizator mednarodnega turnirja v dvoranskem hokeju. Sodelovale so štiri ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha sta dosegli ekipi Mladosti iz Zagreba in Leka iz Lipovec, ki sta bili neporaženi, zaradi boljše razlike v golih pa je prvo mesto zasedla Mladost, drugo pa Lek. Rezultati: Murska Sobota : Akademičar 4 : 3, Lek : Mladost 2 : 2, bojkarski ligi bi morala biti v Križevcih odigrana tekma med Zavro-valnico Maribor Ljutomer in Šentvidom iz Ljubljane. Ker pa gostij iz neznanega vzroka ni bilo, bo o tekmi odločala tekmovalna komisija. V prvem krogu tekmovanj v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer gostil Kočevje in nepričakovano izgubil z 0 : 3 (12 : 15, 10: 15, 12 : 15). Ljutomerčani so prikazali slabo in nepovezano igro. Ljutomer: A. in B. Grut, D. in G. Kodi-la, Babič, Onišak, Marič, Špilak, Horvat, Pirher, Budna, Zidar. (NŠ) Zmaga Beltinčanov v Mežici V prvem spomladanskem krogu prvenstva v tretji državni moški od- Strelstvo Rudolfova in Markoja na EP V Rušah je bilo dvodnevno mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem, na katerem so sodelovali strelci in strelke iz devetih držav, med njimi tudi iz Avstralije in ZDA. V slovenski reprezentanci so nastopili trije pomurski tekmovalci: Manuela Rudolf in Robi Markoja v članski ter Tomaž Kerčmar v mladinski konkurenci. Že prvi dan se je izkazala Ljutomerčanka Manuela Rudolf, saj je s 392 krogi zasedla odlično drugo mesto in izpolnila normo za evropsko prvenstvo, ki bo majav Arnhemu. Drugi dan tekmovanja pa se je izkazal Robi Markoja (Turnišče), ki je s 590 krogi v rednem delu tekmovanja zasedel tretje mesto, v finalu pa je bil peti in prav postala državni mladinski prvak v samostojni Sloveniji. Sobočani so v predtekmovanju premagali Edigs (Mengeš) in Arrigoni (Izola) s 4 :0. V finalni skupini pa so premagali Peto-vio (Ptuj) s 4 : 2, Ilirijo (Ljubljana) s 4 : 1 in v dramatičnem srečanju Križe s 4 :3. Junak srečanja je bil Puhan, saj je premagal drugega in tretjega Akademičar: Mladost 2:7, Murska Sobota : Lek 0 : 5, Lek : Akademičar 5 : 4 in Mladost: Murska Sobota 11:4. Vrstni red: 1. Mladost (Zagreb) 5, 2. Lek (Lipovci) 5, 3. Murska Sobota 2, 4. Akademičar (Zagreb) 0. Mednarodni turnir v dvoranskem hokeju, ki ga je organiziral UHK Svoboda, je bil tudi v Ljubljani. Med osmimi moštvi so sodelovali hokejisti Triglava iz Predanovec, ki bojkarski ligi vzhod so Beltinci v Mežici premagali domačo ekipo s 3 : 2(15 : 5, 15 : 17, 12 : 15, 15 : 8, 17 : 15). Beltinci: Horvat, Čener, Gobec, Marko Janža, Lukač, Gomboc, Prša, Gider. V prvem spomladanskem krogu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi vzhod je Dravograd v Radencih premagal Sonimex Radenci s 3 : 0 (15 : 13, 15 : 7, 15 : 10). Sonimex Radenci: Klemenčič, Zver, J. in S. Vrbančič, Radojevič, Šavel, Srt, Šibanc, Sokler. Vodeča in še neporažena Mežica je po pričakovanju premagala Ke-mo iz Puconec s 3 : 0 (15 : 9, 15: 3,15 : 7). Kerna Puconci: Kuhar, Šeruga, Vlaj, Zorkovič, Moreč, Časar. tako izpolnil normo za evropsko prvenstvo. Kerčmarje zadel 579 krogov. Strelci iz Gančan v finalu V Kranju je bilo polfinale državne lige v streljanju s serijsko zračno puško, na katerem sodeluje deset najboljših ekip. Pravico do sodelovanja sta pridobili tudi ekipi SD Gančani in SD Bakovci. Žal se Bakovčani tekmovanja niso udeležili. Izkazala pa se je ekipa SD Gančani (Zvonko Rebrica, Milan Hari, Marjan Balažič), saj je s 1080 krogi zasedla tretje mesto in se uvrstila v finale, ki bo 6. marca igralca Križ. Po eno zmago pa sta dosegla Šbul in Koščak, ki je bil z rezultatom 7 :1 tretji najboljši igralec turnirja. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je premagala Eto Preserje s 4 : 3 in Arrigoni s 4 : 2 ter izgubila s Križami s 1 : 4 in Ilirijo z 2 : 4 ter zasedla sedmo mesto. M.U. so dosegli lep uspeh, saj so zasedli drugo mesto. Triglav je v svoji skupini premagal Zelino s 3 : 2, Tre-šnjevko s 5 : 1 in Hockey Falco z 10 : 0 ter v skupini zasedel prvo mesto. V finalu je Triglav igral v rednem času z reprezentanco Hrvaške neodločeno 6 : 6, po kazenskih strelih pa je zmagala reprezentanca Hrvaške z 10 : 8. Vrstni red: 1. Hrvaška, 2. Triglav, 3. Svoboda, 4. Zelina, 5. Graz, 6. Trešnjevka, 7. Concordia in 8. Falco. 1. liga moški ELVO Bled 10 8 2 25:9 16 Fužinar 10 8 2 25:11 16 Salonit 10 7 3 25:11 14 Pomgrad 10 7 3 24:12 14 Stavbar 10 6 4 22:13 12 Kamnik 10 6 4 20:16 12 Olimpija 10 5 5 18:19 10 Žužemberk 10 2 8 6:26 4 Šoštanj 10 1 9 7:27 2 Krka 10 010 2:30 0 2. liga moški Astec Triglav 1211 1 34:9 22 Brezovica . 1210 2 32:13 20 Granit 12 9 3 31:11 18 IGM Hoče 12 9 3 30:14 18 Šempeter 12 7 5 28:16 14 Kočevje 12 6 6 22:21 12 T. Lubnik 12 6 6 22:26 12 Črnuče 12 5 7. 21:27 10 Ljutomer 12 3 9 15:32 6 Sim. zaliv 12 3 9 12:30 6 Portorož 12 2 10 12:31 4 Vuzenica 12 1 11 6:35 2 3. liga moški Fužinar II 1211 1 33:6 22 Beltinci 1211 1 35:11 22 Braslovče 12 9 3 31:11 18 Mežica 12 9 3 30:13 18 Mislinja 12 7 5 24:21 14 Nigrad 12 5 7 19:23 10 Fram 11 5 6 19:25 10 Lenart 12 5 7 17:26 10 Šoštanj II 12 4 8 15:28 8 Turbina 11 2 9 16:29 4 Poljčane 12 210 12:32 5 Šempeter II 12 111 7:33 2 3. liga ženske Mežica 1212 0 36:3 24 Tabor 1211 1 34:12 22 Braslovče 12 8 4 28:15 16 Savinja 12 8 4 28:21 16' Dravograd 12 7 5 25:17 14 Črna 12 6 6 14:22 12 Gedeon 12 6 6 22:21 12 Kerna 12 6 6 22:22 12 Galea 12 4 8 15:25 8 Sonimex 12 2 10 12:30 4 Comet 12 210 10:32 4 Kurent 12 012 0:36 0 prav tako v Kranju. To je za strelce iz Gančan vsekakor lep uspeh. (T. Horvat) Mednarodno tekmovanje v Ljutomeru Strelska družina Ljutomer bo v soboto in nedeljo organizator dveh pomembnih strelskih tekmovanj. V soboto bo na strelišču v Ljutomeru 5. turnir prve državne lige, kjer bodo nastopile najboljše slovenske ekipe. V nedeljo pa bo v Ljutomeru odprto mednarodno strelsko tekmovanje z močno udeležbo, saj bo predvidoma nastopilo okrog 150 strelcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Gančani pred Sebeborci 'Odigrano je bilo 4. kolo prven stva v regijski strelski A- in B-ligi. V A-ligi je zmagal Cor (Bakovci) s 375 krogi pred Balaškom (Škorr pijon), 368, in Kuzmo (SCT), 367' krogov. Po štirih krogih vodi SD Gančani z 12 točkami pred SD Sebeborci, 12, ter SD Bakovci in SD Škorpijon, po 10 točk. Med posamezniki vodi Štefan Balaško (Škorpijon) s 1470 krogi pred Marjanom Balažičem (Gančani), 1470, Robertom Čontalo (Sebeborci), 1467, Zvonkom Rebrico (Gančani), 1461, Jankom Kuzmo (SCT), 1453, in Goranom Maučecem (Bakovci), 1448 krogov. V regijski B-ligi vodi po četrtem krogu SD J. Kerenčiča z 12 točkami pred SD Coal Petišovci in SD Ljutomer, po 10 točk. Med posamezniki je na prvem mestu Aleksander Ciglarič (J. Kerenčič), 1471 krogov, pred Vladom Horvatom (A. Kardoš), 1451, in Milanom Cofkom (Coal), 1442 krogov. (F. Horvat) Športna zveza Ljutomer je pripravila 25. jubilejno prireditev, na kateri sp razglasili najboljšega športnika, športnico, perspektivnega športnika, športno društvo in šolsko športno društvo ter zaslužnim podelili priznanja. Ob tej priliki je župan občine Ljutomer Jožef Špindler pripravil za nagrajence v mestni hiši v Ljutomeru sprejem in udeležencem podelil priložnostna darila. O vlogi in pomenu športa je govoril podžupan Miro Steržaj, ki je iz rok predsednika Športne zveze Ljutomer Andreja Škergeta prejel tudi plaketo. V imenu nagrajencev se je za izkazano pozornost zahvalil Marjan Jemec. Na slavnostni prireditvi v ljutomerski športni dvorani so za najboljšega športnika občine Ljutomer za leto 1998 razglasili Marka Slaviča mlajšega iz Ključaro-vec, znanega rejca in tekmovalca na kasaških dirkah. Marko Slavič je Župan občine Ljutomer Jožef Špindler podeljuje nagrado najboljšemu športniku občine za leto 1998 Marku Slaviču. Fotografija: Nataša Juhnov v lanskem letu osvojil 25 zmag, z Demosom MS dobil slovenski kasaški derbi, z Devonom MS pa zmagal na državnem prvenstvu dve-letnikov. Sodeloval je tudi na svetovnem prvenstvu amaterjev v Kanadi, kjer je zasedel deveto mesto. Za najboljšo športnico občine Ljutomer za leto 1998 je bila razglašena strelka Manuela Rudolf iz Ljutomera, državna reprezentantka in ena najboljših slovenskih strelk. Z dobrimi rezultati se je uveljavila na močnih mednarodnih turnirjih, od domačih tekmovanj pa velja posebej omeniti, da je bila najboljša strelka v prvi državni ligi in premagala vse moške. Prvo mesto med posamezniki je osvojila tudi v ligi ‘treh dežel. Za najboljše športno društvo so izbrali Rokoborski klub Mlekopromet Ljutomer, ki je prvič postal državni ekipni prvak. Za najboljše šolsko športno društvo so izbrali ŠŠD Janka Ribiča iz Ceza-njevec. Za perspektivnega športnika so razglasili nogometaša Mure Šah Danilo Hari peti V Bakovcih je bil osmi konecte-denski mednarodni šahovski turnir, ki sta ga pripravila bakovska osnovna šola in ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 70 šahistov iz Hrvaške in Slovenije. Zmagal je Zdravko Forštnarič iz Hrvaške s 7,5 točke pred Mariborčanom Miranom Zupetom in Ptujčanom Domenom Krumpačnikom, po 7, Branikovcem Darkom Supan-čičem ter člani ŠD Radenska Pomgrad Danilom Harijem, Alojzom Kosom in Tomijem Gruškovnjakom, vsi po 6,5 točke. Kos je zasedel deveto, Kovač deseto mesto in Gaber enajsto mesto, vsi so zbrali po 6 točk. Naslednji turnir bo v nedeljo, 31. januarja, v Murskih Črncih. Marka Fajdigo, državnega mladinskega reprezentanta. Priznanja za dosežene uspehe pa so prejeli: kolesar Samo Rauter (PRŠ Veržej), rokoborec Niko Horvat (RK Mlekopromet), rokoborka Mihaela Čirič (RK Mlekopromet), odbojkaš Tomaž Horvat (OK Ljutomer), odbojkarica Saša Pirher (OKZM Ljutomer), karateistka Brigita Brezovac (Partizan Ljutomer), letalec z motornimi zmaji Tomaž Gajser (Aeroklub Prlek), atlet Damjan Špur (AK Pomurje), judoist Aleš Vrbančič (JK Impol), ŽOK Zavarovalnica Maribor Ljutomer in Aeroklub Prlek Ljutomer. Priznanji za dolgoletno delo in uspehe v športu pa sta dobila Žalika Lubi, predmetna učiteljica na OŠ Cezanjevci. in Marjan Jemec iz Ljubljane, namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez. FERI MAUČEC Športniki občine Ljutomer (1974-1998) 1974 - Dušan Rajnar(nam. tenis) - Metka Golob (atletika) 1975 - Slavko Čirič (judo) - Metka Golob (atletika) 1976 - Branko Hrga (košarka) - Džurdža Trifunovič (nam. tenis) 1977 - Boris Lipovec (judo) - Martina Belci (judo) 1978 - Ljubo Špindler (strelstvo) - Martina Belci (judo) 1979 - Ivo Vrhar (hoja) 1980 - Marko Slavič starejši (kasaštvo) 1981 - Alojz Slavič (kasaštvo) - Lidija Belec (strelstvo) 1982 - Alojz Slavič (kasaštvo) - Lidija Belec (strelstvo) 1983 - Vlado Potočnik (judo) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1984 - Miro Steržaj (kegljanje) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1985 - Branko Puhar (kasaštvo) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1986 - Hary Steržaj (kegljanje) - Petra Peischl (strelstvo) 1987 - Marko Slavič mlajši (kasaštvo) - Manuela Rudolf (strelstvo 1988 - Hary Steržaj (kegljanje) - Tanja Lesjak (šp. ribolov) 1989 - Hary Steržaj (kegljanje) - Tanja Lesjak (šp. ribolov) 1990 - Hary Steržaj (kegljanje) - Tanja Lesjak (šp. ribolov) 1991 - Marko Slavič mlajši (kasaštvo) 1992 - Hary Steržaj (kegljanje) - Tanja Lesjak (šp. ribolov) 1993 - Hary Steržaj (kegljanje) - Saša Vrbnjak (odbojka) 1994 - Hary Steržaj (kegljanje) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1995 - Hary Steržaj (kegljanje) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1996 - Hary Steržaj (kegljanje) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1997 - Aleš Vrbančič (judo) - Manuela Rudolf (strelstvo) 1998 - Marko Slavič (kasaštvo) - Manuela Rudolf (strelstvo) go __________________________MULARIJA 21. januar 1999, Varna povezava Čip moje leve roke Tudi vodja oddelka za kibernetiko na univerzi v angleškem Radingu se bo zapisal v zgodovino sodobne rač * nalniške tehnologije. Profesor Kewin Warwick je poskusni zajček, ki so mu med 20-minutnim kirurškim posegom v levo roko, v predel med komolcem in ramo, vsadili kot biser veliko stekleno kapsulo z mikroprocesorji. Ker zdravniki ne želijo tvegati, naprava pa ima omejeno količino električne energije, bodo čipi ostali v profesorjevem telesu le devet dni. Kljub vsem mogočim raziskavam na tem področju v Warwickovem primeru znanstveniki niso vsadili čipov, da bi proučevali delovanje človeškega telesa, temveč zato, da bi z njim odpirali vrata. Večina prostorov oddelkaza kibernetiko v Readingu je dostopna le s posebnim dovoljenjem. Znanstveniki so doslej odpirali vrata s posebno kartico, čip, vgrajen v človeško telo, pa naj bi jih tega odrešil, saj naj bi posebni senzorji v prihodnje identificirali zaposlene in spremljali njihovo gibanje po oddelku prav s pomočjo v telo vgrajenih čipov. Ti komunicirajo z osrednjim računalnikom le z 8 od omogočenih 64 bitov. Čip omogoča povezavo tudi z drugimi aparati. Takoj, ko se profesor Warwick približa računalniku, ta zazna njegovo navzočnost, ga pozdravi in mu prek zvočnikov sporoči, koliko pošte se je nabralo v njegovem elektronskem nabiralniku. Profesor uporablja vgrajen čip tudi za odpiranje vodovodnih pip in za hlajenje vina v hladilniku. Strokovnjaki pravijo, daje poskus le korak do drugega poskusa, v katerem naj bi v telo vsajene čipe uporabljali za nadzorovanje gibalnih sposobnosti. Človeštvo se torej približuje še eni pomembni prelomnici svojega razvoja. Kdo ve, morda pa vas bodo kmalu spremenili v robota. http://www.onlinesurgery.com Stran je namenjena Predvsem 'jubiteljem nadaljevank, k°t Je na primer Urgenca. Ustvarjalci vam omo-9°čajo og|6d operacije v živo. vendar ie zaenkrat na http;// WWw. Poleg Piastičnih Vargov lahko vaš videz sPremenijo tudi taksisti, ki sev imenih v°zilih vozijo Po newyorških ulicah. Preberite si vsaj eno zgodbo iz njihovega življenja'.in si oglejte vseh 70 slik. . — >. ctc »VSA it »oA 'A 'jit&ti ia Irti Kfttf. U w«5u A tt»W. : ižbsajpcmd«.»ssetKfiz.bnuh ftea ijsrt w LV. a««l» rttffl tte Mateta fceai« iu» ie ai 4 Wi »J š» Em o. l» ttvtan >w Att. »4 k™« i museumof badart m toobad lob? 5 —umetnooti v voeh oblikah.- VESTNIK NA INTERNETU: http:// vwtB«tafan Ste se že kdaj vprašali, kakšen je vaš sosed iz vesoljske perspektive. Dobrodošli na Microsoftovi strani, ki vas bo popeljala v svet satelitov in satelitskih http:// glyphs.com/ moba Muzej slabe umetnosti je zasebna institucija, ki se ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem, razstavljanjem in čaščenjem slabe Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. V MURSKOSOBOŠKEM VRTCU GOZDIČEK v Ulici Štefana Kovača imajo tudi naravoslovni krožek, ki ga vodi ravnatelj VVZ Dane Katali-nič (ob pomoči vzgojiteljice Lidije Tratnjek). Krožek obiskuje 15 malčkov iz starejših skupin. V novem šolskem letu izvajajo tudi projekt z naslovom Od semena do rastline. Pred božično-novoletninti prazniki je vsak od članov zasadil v plastični kozarček zrnje fižola, koruze ali sončnice. Ko so se po praznikih vrnili, so zrna že toliko vzkalila in pognala stebelca, da so pokrovčke, s katerimi so pokrili vsak svoj kozarček, našli na tleh. Jeseni so posadili tudi čebulnice cvetlic, ki se bodo razcvetele* začetku marca, tako da bodo lahko z njimi presenetili mamice ob njihCN vem prazniku. BESEDILO IN FOTO: FILIP MATKO Škrat Sodelovala sem v predstavi Božična noč Ko zvečer odidem spat, k meni pride majhen škrat. Usede se in pove zgodbo eno ali dve. Zdi se mi, da tale škrat ve skoraj čisto čisto vse. Ve, kje veter šepeta, ve, kje vile so doma, ve, kje skriti so zakladi, ve, kaj bi oblaki radi, in ve, kam peljejo poti, tudi če je sam v temi. Ko poslušam ga, si želim, da lahko odšla bi z njim tja v njegov zlati svet, ampak vedno prej zaspim. ALJA VOROŠ, 5. A OŠ I M. SOBOTA *** Tvoja pernica mi je dokaj vščeč. No, v sanjah pa lahko greš kamor koli! Moj prosti čas Rada se igram z mojo punčko Barbi. Gledam televizijo in poslušam radio. Berem tudi že pravljice. Mami pomagam. Pospravljam svojo sobo. Sedaj, ko je sneg, se sankam. Obiskujem tudi prijatelje. Vse to in še veliko drugega delam v prostem času. TJAŠA GOMBOC, 1. RAZ. PODRUŽNIČNA OŠ PETROČA V predstavi, ki jo je organiziralo Turistično-narodopisno društvo Razkrižje, smo prikazali v štirih slikah, kako angel Gabrijel obišče Marijo, pot svete družine v Bet- lehem, iskanje prenočišča in nastanitev v »štalici« ter Jezusovo rojstvo in prihod svetih treh kraljev. Na predstavo smo se začeli pripravljati novembra. Vadili smo vturi- Jaz in moja sestra Imam sestrico Katjo, ki bo kmalu stara štiri leta. Je zelo nagajiva, zato večkrat kaj ušpiči. Ko pridem iz šole, me že nestrpno pričakuje, da se greva igrat. Vendar naredim najprej domačo nalogo in . se pripravim za naslednji dan pouka. Nato se igrava človek, ne jezi se, oblačiva punčke, riševa, gledava televizijo ... Včasih se tudi skregava, ker hoče imeti vsaka svoj prav. Takrat letijo po zraku lego kocke, sliši se vik in krik. Vendar ati in mamica hitro posredujeta. Včasih poslušava glasbo in zraven pleševa. Če sva preglasni, se mamica prime za glavo in pravi: »Utišajta glasbo!« Pred nekaj dnevi, ko je zapadel sneg, sva s Katjo naredili sneženega moža. Naslednje leto bo tudi moja sestrica šla v malo šolo in bo imela obveznosti. Rada ji bom pomagala, saj jo imam zelo rada. SAŠA MARIJA RATNIK, 2. RAZ, PODRUŽNIČNA OŠ GEDEROVCI *** No, tako sestrico je res lepo imeti! stični sobi. Ko smo besedila znal na pamet, smo se preselili k Ivano vemu izviru, kjer je bil predviden nastop. Od takrat smo imeli vse vaje na prostem. Malo nas je zeblo, a smo preživeli. Pri predstavi smo sodeloval' učenci 4, 5, 6. in 8. razreda naši šole, srednješolci, cerkveni pevsK zbor in člani turističnega društva Jaz sem igrala angelčka. Predstavil smo se na božično noč, za novi leto in na dan Treh kraljev, ko st nas obiskali tudi zamejski Slovenc z Gornjega Senika. Sicer pa je bil vedno veliko obiskovalcev in bili s< zelo navdušeni. Upam, da bom tudi drugo le« lahko sodelovala. TADEJA MESARIČ, 4. RAZ OŠ RAZKRIžJi PRESENEČATA - Simona S^' mak obisktjF^TS^tnofei pa'2 letnik Srednje zdravstvene šole M Sobota. Oba se navdušujeta tuc za glasbo, večkrat skupaj nastop* ta na šolskih prireditvah in presS nečata... FOTO: J. NA OSNOVNI ŠOLI V ČRENŠO-VCIH razmišljamo o ureditvi posebne učilnice ali kabineta, ki-bi otrokom, zlasti mlajšim, omogočal sprostitveno igro kadarkoli med šolskim letom. V devetletni šoli bomo namreč sprejemali v šolski hram leto dni mlajše otroke, in prav je, da že sedaj mislimo na to, se pripravljamo, si pridobivamo izkušnje in ustvarjalno delujemo. V tednu otroka je stekla akcija zbiranja dobrih igrač in didaktičnih pripomočkov. »Dedek Mraz« je na šolski naslov pošiljal bogate pakete, ki jih ni bilo potrebno plačati. Tako smo lahko pripravili tudi igralno delavnico, v kateri so sodelovali učenci razredne stopnje ter otroci iz vrtca. Tega so se še posebno razveselili romski otroci. MARIJA HORVAT Pogled skozi okno Nahajamo se v tretjem nadstropju naše šole. Smo v učilnici za slovenski jezik in imamo lep pogled na jugovzhodni del Murske Sobote. Je mesec december. Opazujem zasnežene strehe hiš in blokov. Ponekod, kjer je sneg že skopnel, vidim pisane strehe: rdeče, sive in bele. V ozadju, tam daleč nazaj, se vzpenjajo visoko proti nebu večji hribi, ki so lepo zasneženi. Drevje je okrašeno z ivjem in snegom, tu in tam je videti kakšno gnezdo ter krmilnico. Z žlebov visijo ledene sveče. Šolsko dvorišče sameva, klopi so polne snega, igrišča in atletska steza so zasnežena. Vidijo se le očiščene poti. Začelo je snežiti. Med uro se tako večkrat zazrem ven in opazujem prečudovito okolico. JASMINA OPEČ, 7. C OŠ III M. SOBOTA V razmislek K plemenitemu človeku spadajo* stvari: - človečnost, ki te rešuje potrtost - modrost, ki te rešuje dvomov, - pogum, ki te rešuje strahu. GLORIJA KOREN, 1. LETNll SETUŠ M. SOBOT' Praznujte z nami! Najbrž je komu že prišlo na uho ali pa je kje prebral, da praznuje naš Vestnik letos 50-letnico. Ves čas izhajanja smo skušali najti v njem tudi kotiček za vas -za vaše spise, pesmice, ri- . sbe ... Zdaj imate na voljo že nekaj let kar celo stran, ' a to še vedno ni dovolj za vaše »potrebe«. Postali ste ustvarjalni, daje kaj. In zakaj vam to omenjam? Vsi tisti, ki se vam zdi, da ste napisali nekaj zelo dobrega, pa bi na vsak način radi, da bi za to zvedeli tudi drugi, pridite v soboto, 14. februarja, ob 9.00 v Mursko Soboto - v velik šotor v središču mesta, kjer bomo ves dan proslavljali naš jubilej, . in tudi vam bomo dali pri* ložnost, da se na kratko predstavite s svojim prispe' vkom, ki bi ga drugače poslali za Vestnikovo rubriko Mularija (prej Odsevi mladO" sti, še prej Križemkražeif po naših šolah). Bodite torej tudi vi moji in naši go' VESTNIK, 21.. januar 1999 NA SCENI Kaj pravite o rubriki Na s^eni? »Poskusit dobiti več prostora« rejeli smo lep kupček vaših odgovorov. Vsakega smo bili neskončno veseli, še posebno pa tistih daljših pisem in mnenj. Naj na kratko preletimo vaše odgovore, ki so prišli z vseh koncev Pomurja, nekaj tudi z drugih koncev Slovenije. Omeniti pa moramo, da so bila dekleta pri pisanju pogumnejša, a tudi iz nekaterih fantovskih pisem si lahko ustvarimo mnenje. U, pa še kako. Torej poglejmo, o čem radi berete, kaj vas zanima in kaj nam predlagate. Ljubezni ni nikoli preveč Vesela sem, da ste zadovoljni s temami, ki jih obravnavamo na naši strani. Ne bi sedaj ponavljala vseh pohval, ki-ste jih navedli. Veliko jih je. Zanimiva je bila izjava Marije, ki je napisala, da prebere vse od A do Ž, ali pa Mateje, ki piše, da si zato rubriko vzamejo posebej čas in se potem s prijatelji pogovarjajo in razpravljajo. No, vaše razprave in debate lahko tudi zapišete in nam jih pošljete. Neskončno bi jih bili veseli. »Veliko pišete o ljubezni, ampak ljubezni ni nikoli preveč,« je zapisala Branka. Resje, kolikor koli je dobivamo, zanjo je še vedno prostor. Tudi v naši rubriki bo imela ljubezen vedno svoj prostor pod soncem. Najpogosteje ste si želeli, da bi rubriko Na sceni še razširili in bi akcijo Vaaau! izvedli večkrat na mesec. Bomo poskušali urediti pri najvišjih. Premalo o drogah, soli, sočnih poljubih... Katere so teme, ki jim vedno po- strogo zaupno Mojim staršem! Rad bi se opravičil svojim staršem, ki sem jih v zadnjem času tolikokrat prizadel. Čeprav nisem mislil tako, mi hude besede kar uidejo. Nikoli ne bom zbral toliko poguma, da bi vama to povedal. Upam pa, da bosta vsaj v Vestniku prebrala: Rad vaju imam. Boro svečarno premalo pozornosti in najbolj vznemirjajo mlade? Vsekakor so to vprašanja, povezana z drogami, spolnostjo in alkoholom. Niso pa jim tudi odveč vprašanja, povezana s starši in ljubeznijo nasploh. Posebno poglavje je tudi šola in vse, kar je povezano z njo - pritiski, krivice, oblica dela ... O vsem tem bomo več pisali v prihodnjih številkah. Dodati pa moramo še to, da je bil eden zanimivejših odgovorov, da posvečamo premalo pozornosti mehkemu in nežnemu poljubu na ustnice. Ups! Morda bomo poskušali to temo razširiti. Še posebno pa me veseli, da mladi tudi zaradi strani Na sceni še raje prebirate Vestnik. Pa veliko vas je, ki bi si želeli, da bi rubriko razširili še na kakšno stran, predvsem pa, da bi lahko o kakšnih temah še obširneje pisali. Strinjam se z vami in morda jo bomo res poskusili še raztegniti, razširiti. Pri tem nam bo morda v pomoč prav internet, kjer boste . lahko še bolj sproščeno razpravljali Izmed vseh, ki so nam pisali, smo izžrebali pet nagrajencev: Mirjana Kerec, Zenkovci 80, 9205 Bodonci Ciril Koren, Razlagova 12, 9000 Murska Sobota Tatjana Bogdan, Gaberje 159, 9220 Lendava Zinka Kocbek, Videm 6, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici Branka Pondelek, Križevci 3a, 9242 Križevci pri Ljutomeru Valerija! Še danes me zaščemi v trebuhu, ko grem v parku mimo klopce, kjer sva se prvič poljubila. Čeprav vem, da si ti že poročena in imaš svojo družino, me vseeno zanima, ali se tega še kdaj spomniš. Ivan Tilen! še danes nosim tvojo sliko vedno s sabo. Ob njej jokam in se smejim ter prosim v nebo, da se vrneš. XY Branko! Želim si samo eno, da ne bi takoj pozabil, kaj se je zgodilo med nama. Morda pa nama bo dano, da bova kaj takega še ponovila. K. Mitja! Ti si ljubezen mojega življenja. Ti si vse, kar si želim. Ljubim te in si želim, da bi tudi ti ljubil mene. Renata Prijatelji so Prijatelji se merijo po dejanjih. Niti ne takrat, ko koga kaj prosimo, najbolj prepričljiva so tista njihova dejanja, ko se zanje odločijo sami. Ko nas presenetijo, pomagajo, ko spoznajo našo stisko in se znajo veseliti z nami. Še posebno nas je navdušilo pismo, ki smo ga prejeli pred kratkim, ko prijateljica želi presenetiti svojo prijateljico. Takole je napisala: Zdravo! Imam problem in najbolje bo, da vam ga takoj predstavim. Moja dobra prijateljica bo kmalu imela rojstni dan in ne vem, s čim naj jo razveselim, zato sem pomislila na vas. Rada bi vas prosila za pomoč, da bi jo razveselili, zato sem pomislila na vas. To pismo ne pišem zase, ampak za svojo prijateljico Silvo Dreven. /.../ Ne veste, kako si želi, da bi bila izžrebana. Ne veste, kako si želi, da bi bila lepo oblečena. Zdaj se bliža njen 16. rojstni dan in zato vas lepo prosim, ■n da bi ji skupaj uresničili njeno veliko g željo. No, ste za to, da jo razveselimo in S uresničimo njeno željo na rojstni dan in g uresničimo njene sanje? o. Prijateljica Anja Takih pisem ne dobimo vsak dan. Zato je prav, da jih objavimo, saj so taka pisma pravi izraz prijateljstva. Kdo pa si ne želi, da bi mu prijatelj ušpičil kaj tako prijetnega. Prav zato, in ker nam je že Silva pi-i sala za Vaaaul, smo se odločili,' da bo naša nagrajenka. Vabimo pa vas, da nam tudi vi pišete, kakšne so vaše izkušnje s prijatelji. Napišite, kako ste vi presenetili prijatelja ali pa o tem, kako je vam prijatelj pomagal v stiski ali vas kako pozitivno presenetil. Prav gotovo imate v zalogi dobre zgodbe. । | Dopisovanje! z Dobili smo tudi zanimiv predlog, da bi < objavljali naslove tistih, ki si želijo dopisovati, in tistih, ki želijo spoznati nove — prijatelje. To bomo tudi takoj S realizirali in uvedli kotiček § za dopisovanje. Naslov: o v* g Tatjana Bogdan g Gaberje 159 oc 9220 Lendava nagrajenko. Naj zapojejo fanta- Vaše zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaaul, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Trgovina MEGA TREND 2 Olga Broder s. p. Jakobovo naselje 30 Slovenska 1, M. Sobota tel.: (069)321 78 STUDIO ZA NEGO TELESA FRIZERSKI STUDIO Kajuhova 17, M. Sobota telefon: 21 667 hasic blu6 jeans DaboMbisato«! »j., l ! Spet smo pred veliko odločitvijo, w /. - \ H* gj | da bomo predstavili našo novo naoraienko. Nai zaooieio fanta- ________ Telefon: Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: o svojih mislih. Tatjana pa je zapisala, da naj ostanemo takšni, kot smo, zabavni, informativni, polni energije in še naprej vaši prijatelji. In kako lahko sodelujete? Povsem enostavno: Tako, da nam pišete. O vsem, kar vas zanima, radosti, žalosti, vznemirja... Kar bi radi sporočili drugim vrstnikom in kar bi želeli od njih slišati. Pišite o tem, kako ste se prvič zaljubili, prvič napili, kaj vas teži v šoli, kaj doma s starši, ali Imate prijatelje, o izkušnjah z odraščanjem ... Pišite o času, ki nam vsakodnevno natrese toliko vprašanj, pa nobenega odgovora. Čakamo na vaše sodelovanje in z veseljem bomo objavili vse vaše zanimive, duhovite in aktualne prispevke. Rada bi se lepo oblačila! Pišem vam, ker se tudi sama srečujem s problemom, ki mi greni življenje, in upam, da me boste razumeli. Hodim v srednjo šolo in se, kot vse vrstnice, tudi jaz rada lepo oblačim. Izhajam pa iz revnejše družine in denarja za to nimamo. Zaposlen je samo oče, mama pa je že dolgo brez službe. Imam tudi mlajšega in starejšega brata. Le redko dobim kakšno novo obleko, ponavadi pa kaj starega, in to od brata. Moje prijateljice se vedno vse zelo lepo oblačijo, jaz pa nikoli ne morem biti oblečena po modi. Zaradi tega me tudi zbadajo, še posebno fantje, in sem zelo žalostna, pogosto si tudi ile upam v družbo, saj si tako prihranim zbadljivke na svoj račun. Kaj naj storim in prosim, da mi ne napišete, da obleka ne naredi človeka. Dana Draga Dana! Obleka res ne naredi človeka, ampak je še kako pomembna. In dobro vem, kakšnega pomena je v tvojih letih. V najstniških letih namreč veljajo natančna pravila o oblačenju, barvah, krojih, znamkah ... Kdor tega nima, žal tako je, občuti drugačnost tudi na svoji koži. Vsaka generacija se je s tem srečala in vsaka se tudi bo. Zato tudi dobro razumem tvojo stisko, zakaj se ne počutiš enakovredne s svojimi prijateljicami. Razumeti pa moraš starše, da sredstev nimajo. Predlagam-pa ti, da si morda s počitniškim ali priložnostnim delom prislužiš kakšen tolar ali poskusiš privarčevati kaj od žepnine ... Sicer pa se moraš sprehoditi po trgovinah, in če imaš srečo in si vztrajna, lahko najdeš kakšen kos poceni obleke. Morda lahko razmisliš tudi o kakšnem tečaju šivanja. Dana, če si tega res želiš, se boš morala posta- V-„ OJ V gozd se je popeljal Borut Pahor, ki se je v Dražgoše dal pripeljati kar z avtomobilom, ie ostro protestiral, daje njegovo dejanje gesta socialdemokrata a I® Schroeder & Go. Levica se vede kot levosredinska samo, ko im® prehlad news. Video Frlec Na naslednjem srečanju med Frlecem in Graničem bo slovenski diplomat predvajal Patriota, ali če se ne moremo kosati z balkanskimi prijemi, se jih bomo otresli z ameriško limonado news. ► O >0^2 £ en oj o o cn Aha Vrh stranke SLS je ugotovil, da vlada ne deluje, ker se ne spoštujejo koalicijski dogovori. Do naslednjega vrha bodo kmetje tuhtali, ali morda sami ne kršijo koalicijske zaveze ali enim pozno pride news. unanja politika Janez je pri slovenskih filmarjih naročil izdelavo kratkometražnega filma, ki ga bodo predvajali po februarskem kosilu na slovenskem ozemlju. Skupaj s Frlecem se bosta vozila po Piranskem zalivu ali od Hrvatov se počasi učimo news one man band ((j 069156010 Kanarino Jošar Drago one man band je odpotoval na Kanarske otoke (brez tašče). Očitno mu pod palmami ni uspelo osrečiti turistk, zato bo še naprej prepeval v Termalu news. V soboto, 23. januarja, ob 18.00 v športni dvorani osnovne šole v Gornji Radgoni GEZA FARKAŠ Pravoslavnega leta dan Milan Kučan praznuje svoj rojstni dan na pravoslavnega novega leta dan. V nedeljo pred tem gaje proslavil s pohodom na Dražgoše news. Brendi, Korado, Spidi in Gogi, učenci osnovne šole, Robi Horvat, Prerod, Marjan Smode, Mlade frajle, Damjan Zih, Drago, Šarm, Brane Drvarič, Bend, Tina, Mirjana, Sergeja, Frajkinclerji Žrebanje vstopnic, nagrade za obiskovalce, zlatnina, obleke, potovanje, varilni aparat, sani Predprodaja vstopnic v Mercatorjevi trgovini Marjanca v Gornji Radgoni Avtoservie Škafar Bratonci - Avtocenter Škafar Lendava- Občina ■ Radgona; Radgonske gorice; Pomurska banka M.’ Sobota Ubogi poslanec župan Ljutomerski »purgerji« računajo, za koliko denarja se bo zaradi davka na zvišano poslansko plačo povečal občinski proračun. Povišica naj bi znašala šestdeset tisoč tolarjev ali toliko znaša kuloarski izračun news. »etočnji gačeteh novega feta so nej obdegift samo ftagbošni ognjemeti pa d/tagi sifveste/tsbi meniiji, Jihi tildi Vičiče cejne tistih stoMtvan, šteae sabči den najbofe niieamo. oMovofetno danilo, ka sl ga čfiovib gapomni ga sigdaa, so pa doubi^i delavci ‘-PomuAshoga tiska v Soboti, čteM so gavofc stečaja jiJme ostaft bfteg dela na cesti, w mg P p 2 g P E >C0 (/) O- o > - •or K 7 O E v ■-5 f t; 2 Q .2 n >N C z! oj .2, o E en ^co O) O^odi&im pa jasno ni sife ga gdaj, njim femafu odp/d! se novi bo naj. Televizijski spored od 22. . do 28. 1. '99 TV SLOVENIJA. 1 9.30Glejte, kako rastejo 9.45 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Oddaja za otroke 11.15 Resnična resničnost 12.05 Strahovi, norveška drama, 1. del 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.50 Po domače 14.40 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo 15.30 Podoba podobe 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Po Sloveniji 17.00 Lahkih nog naokrog 17.40 Mačke in psi, nizozemska serija 18.00 Obzornik 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Polnočni klub 0.00 Izraelski komorni orkester TV SLOVENIJA 2 9.55SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 10.55 SP v alpskem smučanju, smuk (ž.) 12.00 Zamudniki, avstralska nanizanka 12.25 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 13.30 Lukas, nemška nadaljevanka 14.00 So leta minila, angleška nanizanka 15.30 Posnetek smuka 17.05 Spoznavajmo, ameriška serija 18.00 Črni in beli, švedska nadaljevanka 18.30 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka-19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Moški in ženske, angleška serija 21.00 Telegrafist, norveški film 22.40 Seinfeld, ameriška nanizanka 23.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 23.50 Poročila, kanadska nanizanka POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka - 14.00 Policijska akademija, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Dinastija Colby, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Božja pošta, ameriški film -22.00 Muha 2, ameriški film - 0.00 Orehov pristan, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka -15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Čas velikih sprememb - 18.50 Bravo, maestro - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Skrita kamera - 20.00 Opolzke besede v mraku, ameriški film - 21.45 Kvantni skok, nanizanka - 22.30 Vročica noči, nanizanka - 23.30 Misija: Nemogoče - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno-razvedrilno -Portret: Ivan Camplin - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Naj slovensko zdravilišče - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Pred koncem tedna - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Nov delovni čas Pomurske banke - 21.00 V izgnanstvu, ameriški film - 23.00 Hellraiser 3, ameriški film STUDIO AS 09.30 Gnes, 10.00 Mehanika, 11.00 Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 Gnes, '16.30 Mehanika? 17.30 Videostrani, 18.30 Risanka, 18.35 Sosedje (66. del), 19.00 Gnes, 19.30 TV-dnevnik Slovenija, 20.00 Gnes, 20.30 Zgodovina avtomobilizma, 20.55 Videoboom 40, 21.50 Videospoti, 22.05 Sosedje (66. del), 22.30 Gnes, 23.00 Najspot, 23.45 Erotika, 01.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.60 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka - 13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 V iskanju minulega časa, dokumentarna oddaja - 14.25 Pol ure kulture - 14.55 Dokumentarna serija - 15.25 Za otroke in mlade - 16.30 S knjigo v glavo - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Arktika-Antarktika, dokum. serija -20.45 Po naši lepi - 22.00 Opazovanja - 22.30 Ljudje smo - 23.25 Nikita, nanizanka -0.10 Betty Blue, francoski film - 2.00 Sedma klapa - 2.50 Dokumentarni film TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan, informativni mozaik -17.10 Prizma -18.05 Hugo -18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19,30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Roseanne, nanizanka - 20.55 Poročila - 21.05 Naravni sovražnik, ameriški film -22.50 Oddelek za umore, nanizanka - 23.35 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 6.00 Jutranji informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.05 Dharmain Greg, nanizanka - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.25 Bulvar - 12.40 Senzacija, nanizanka - 13.30 Popolna varnost, nanizanka -14.15 Nagrobniki - 14.25 Zelena pika -15.00 Horizont - 15.30 Za otroke -16.00 Regionalni magazini - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Družina Smola, risanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka - 21.00 Dan madžarske kulture, prenos iz Vigada - 22.00 Aktualno - 22.35 Kri rože, madžarski film TV MADŽARSKA 2 12.00 Zvon, Svet v slikah - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.50 Bulvar - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast, nanizanka -15.25 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.30 Energetska abeceda -17.35 Evropski popotnik - 18.05 Dan madžarske kulture: Tkane himne -18.35 Bakkfy in grda kraljična, pravljična igra - 20.20 Intervju z J. Hamorijem - 21.00 Dnevnik, šport - 21.20 Strehe ob zori, tv-film - 22.40 Za madžarsko umetnost, gala ob podelitvi nagrad - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA! 10.55 Smuk (ž.), prenos iz Gortine - 12.20 Alpsko smučanje (m.), prenos drugega teka iz Kitzbuhela - 13.45 Deklica s čarobnimi močmi - 14.05 Tom in Jerry - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Klinika pod palmami, drugi del filma - 21.50 Dvojno življenje, srhljivka - 23.25 Odvetnica, kriminalka - 1.00 Ameriški nogomet: NFL TV AVSTRIJA 2 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.15 Žarišče - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi EUROSPORT 8.30 Dirke na ledu - 9.00 Smučarski skoki - 9.30 Luge - 10.00 Smuk (m.), prenos iz Kitzbuhela - 11.00 Smuk (ž.), prenos iz Gortine d’Ampezzo - 12.30 Smuk (m.), prenos iz Kitzbuhela - 13.30 Biatlon, prenos iz Antholza (Italija) - 15.00 Tenis - 21.00 Bowling -22.00 Boks - 23.00 Tenis - 0.00 Igra življenja - 0.30 Ekstremni športi TV SLOVENIJA 1 8.30 Nesrečniki, risana nanizanka 8.55 An ban pet podgan 9.20 Otroška oddaja 9.50 Petka 11.15 Mladi virtuozi 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.40 Turistična oddaja 13.50 Med valovi 14.20 Polnočni klub 15.30 Mladenič Ivanhoe, ameriški film 17.00 Cofko Cof, risanka 17.30 Lingo 18.00 Obzornik 18.10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja, serija 19.30 Dnevnik 19.55 Utrip 20.15 Orion 21.50 Okus po cvetju: Cvetoče preproge 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 In življenje teče dalje, angl. nada. 23.55 Priče of Vengeance, ameriški film 1.25 Na vrtu, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.25 Nostalgija z beatniki 10.25 SP v alpskem smu., super veles, (ž.) 11.55 SP v alpskem smučanju, smuk (m.) 13.00 Štafeta mladosti 13.55 Nash Bridges, ameriška nanizanka 16.00 Posnetek smuka (m.) 16.45 Posnetek super veleslaloma (ž.) 17.30 Šport 18.30 SP v smučarskih skokih 19.30 Videoring 20.00 Puščavska roža, ameriški film 21.45 Rolada 22.00 Sobotna noč POP TV 7.00 Reboot, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Iz knjige vrlin - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka -10.00 Muppet TV - 10.30 Power Ranger - 11.00 Morska deklica, nanizanka - 11.30 Beli očnjak, nanizanka -12.00 Mlada čarovnica, nanizanka -12.30 Malopridnež 3, ameriški film - 14.30 Brez zapor - 15.30 Conan, nanizanka -16.30 Xena, nanizanka -17.30 Najbolj nore čarovnije - 18.20 Herkul, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Asteroid, ameriški film, 1. del - 22.00 Komandosi, nanizanka - 23.00 Prijateljstvo, ameriški film - 1.00 Playboy special - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Stilski izziv -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Opusteli vrt, ameriški film - 16.00 Kot oče in sin, ameriški film - 18.00 Odklop -19.00 Profesionalci, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Resnični svet - 21.00 Psi faktor, dok. serija - 22.00 Šepet v temi, ameriški film - 0.00 Vražja novinarja, nanizanka - 1.00 Klub Avenija, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Pred koncem tedna -Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Nov delovni čas Pomurske banke -11.00 Pregled dogodkov tedna - 15.00 V 80. dneh okoli sveta, ameriški film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Supermanove dogodivščine - 19.00 Pleško, nanizanka - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Boljše življenje, nadaljevanka - 21.00 Športnikova mladost, ameriški film - 23.00 Karneval, ameriški film STUDIO AS 09.30 Gnes, 10.00 Sosedje (66. del), 10.25 Zgodovina avtomobilizma, 10.50 Videoboom 40, 11.45 Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 Gnes, 16.30 Zgodovina avtomobilizma, 16.55 Videoboom 40, 17.50 Naj pot, 18.35 Sosedje (66. del), 19.00 Gnes, 19.30 TV dnevnik Slovenija, 20.10 Gnes, 20.40 Beltinska folklora v deželi vzhajajočega sonca (1. del), 22.30 Gnes, 23.00 Videostrani IV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.25 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik -12.35 Kmetijski svetovalec - 13.05 Otroška serija - 14.05 Risanka - 14.25 Briljantina - 15.15 Tudi to je Amerika, serija - 16.20 Poročila -16.30 Shehaweh, nadaljevanka -17.20 Risani film - 17.45 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramska serija - 21.05 Film po izboru gledalcev - 22.55 Opazovanja - 23.30 Polnočna premiera: Family Money - 2.50 Frassier, nanizanka - 3.15 Težka pravda, ameriški film TV HRVAŠKA 2 12.35 Koledar - 12.45 Črno belo v barvah - 14.15 Theatron - 15.45 Film - 17.40 Živali -filmski igralci, serija - 18.10 Spomin na Gibarac, dokum. oddaja - 18.50 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler: Bernstein - 21.15 Zlati gong - 22.00 Vesolje S. Hawkinga, dokum. serija - 22.50 Svet zabave TV MADŽARSKA 1 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Otroški program - 10.15 Tropska vročina, nanizanka -11.10 Ljubezni v Saint Trapezu, nanizanka -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Dharma in Greg, nanizanka - 12.30 Ameba -12.50 Zelena žaba - 13.00 Vujičičev spominski program -13.20 Odgovarjamo na telefone - 13.30 Iščemo pogrešane - 14.00 Nebo nad morjem -14.30 Skrivnost spomenika Wallenberg - 14.55 Na poti - 15.30 Telešport - 17.35 Območje, reportaže - 18.05 Eva, ženski magazin - 18.30 Kviz - 19.00 Lotoshow - 19.20 Vreme po Evropi - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Načelo Domina, ameriški film - 21.40 Indokina, francoski film TV MADŽARSKA 2 8.00 Manjšinske oddaje -10.30 Za otroke - 10.55 Naš Carli, nanizanka - 11.45 Zgodovina književnosti - 12.10 Lebarjeve melodije - 13.00 Okno v Evropo - 15.00 Biseri -15.30 SP v standardnih plesih za mladince - 16.00 Očigledno - 16.30 Po sledeh Balazsa Orbana, nanizanka - 17.15 Poglejmo v Indonezijo! - 17.30 Zakladnica - 19.00 Zvezdni utrinek, nanizanka - 19.30 Pravljice -10.45 Domoznanstvo - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naslednji, risanka - 20.45 Pravi smeh - 21.45 Vodni policisti, nanizanka - 22.30 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.35 Tabaluga -10.15 Superveleslalom (ž.), prenos iz Gortine - 11.45 Smuk (m.), prenos iz Kitzbuhela -13.45 Sabrina - 14.05 Dawso-nov potok - 14.55 Beverly Hills 90210 - 15.40 Melrose Plače - 16.25 Ally McBeal -17.15 Urgenca - 18.00 Gospod Bean - 18.25 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Stavite, da...?, prenos iz Augsburga - 22.35 Srček - 23.20 Erotični dnevnik Davida Ducho-vnyja - 0.15 Tihi dnevi v Clichyju, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Najboljši avstrijski kuharji - 9.30 Ekspedicija Xarifa - 11.05 Majhna nočna glasba, film - 13.00 Poročila - 13.10 Glasbena parada, filmska komedija - 14.40 Paloma, filmska komedija -16.00 V Avstriji - 16.30 Dežela in ljudje -17.00 čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Brat spanja, film - 22.20 Brat spanja, dokumentarni film - 22.50 Čas v sliki - 22.55 Arsenik in stare čipke, filmska komedija - 0.45 Pogledi s strani EUROSPORT 8.30 Biatlon - 9.45 Biatlon, prenos iz Antholza -10.30 Alpsko smučanje -11.00 Superveleslalom (ž.), prenos iz Gortine - 12.00 Smuk (m.), prenos iz Kitzbuhela -13.00 Biatlon, prenos iz Antholza - 14.00 Bob, prenos iz Iglsa -15.00 Smučarski skoki - 16.00 Bob, prenos Iz Iglsa - 17.00 Tenis - 20.30 Rally Monte Carlo - 21.00 Nogomet, prenos osmine finala francoskega pokala - 23.00 Tenis - 0.00 Bowling - 0.30 Smučarski skoki Četrtek, 28. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.35 Zgodbe iz školjke 11 .05 Službeni vhod 11,55 Kamniti svet 12 .25 Zgodbe iz Amerike, ameriška serija 13.00 Poročila, vreme, šport 14.05 Princesa Jasna in leteči čevljar, češki 'film 15.30 Osmi dan 16.00 Mostovi 16.30 Po Sloveniji 17 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.40 Glejte, kako rastejo 18 .00 Obzornik 18.10 Oddaja o izobraževanju 18.40 Znanstveni razgledi 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.00 Tv-poper 21.40 Turistična oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 (Ne)znani oder 23.20 Sovražnik ljudstva, gled. predstava TV SLOVENIJA 2 10.30 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 11.20 Koncert skupine Strogo zaupno 12.15 Ipavci, tv-nadaljevanka 13.15 Svet poroča 14.50 Don Kihot, risana nanizanka 15.15 Tenis Grand Siam 16.15 Puščavska roža, ameriški film 18.00 Lukas, nemška nanizanka 18.30 So leta minila, angleška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 Portret Aleksandra Mežka 21.00 Ep v umetnostnem drsanju, moški 22.30 Pesem siren, izraelski film 0.00 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Detektiv iz Salzburga, nanizanka -14.00 Nikita, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Diagnoza: Umor, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka -17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Brez zapor - 21.00 Prijatelji, nanizanka - 21.30 Policijska akademija, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12,00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Prisrčen obed z Oprah - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Misija: Nemogoče, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Liipanje bučnega semena, reportaža - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka - 18.00 Beverly Hills, nanizanka -19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kultumo-razvedrilno - Intervju - Navigator (film, kultura, prosti čas) - O kulturi pitja vina: Jože Toplak - 21,00 Proti štirim zastavam, italijanski film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Kameleon, nanizanka STUDIO AS 09.30 Gnes, 10.00 Iz produkcije ZLTV Studio Signal, 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati, 11.00 Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 Gnes, 16.30 Iz produkcije ZLTV Studio Signal, 17.00 Kako biti zdrav in zmagovati, 18.00 Videostrani, 18.30 Risanke, 19.00 Gnes, 19.30 TV-dnevnik Slovenija, 20.00 Gnes, 20.30 Poslovno, 21.00 Zakoj pa nej, 22.00 Videospoti, 22.30 Gnes, 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10,05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 Poslovni klub - 14.25 Živa resnica - 14.55 Izobraževalci? program -16.30 Dom in svet -17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaško moderno slikarstvo - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Kviz -22.05 Opazovanja - 22.35 Dokumentarni film - 23.25 Nekje je morda lepo, češki film -0.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.00 Dober dan -17.05 Risanka - 17.15 SunsetBeach, nadaljevanka - 18.05 Hugo -18.30 Smerokazi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Življenje z Rogerjem, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Dosjeji X, nanizanka - 21.45 Velike romance 20. stoletja, serija - 22.20 Pesem moja, glasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 6.00 Jutranji informativni magazin - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.05 Dharma in Greg, nanizanka - 11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Druga možnost, nanizanka - 13.25 Tattingers, nanizanka - 14.20 Prosta ura - 15.10 Družina z jasnega, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 16.55 Družinski zdravnik - 17.20 Poročilo s seje vlade - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Ekumenski teden molitve - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Sosedje - 20.30 Zakladnica - kabaret - 21.00 Pet policistov, nanizanka - 21.50 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.05 Prekrasno življenje, italijanski film TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisje in ob 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Telešport - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. -12.55 Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast, nanizanka - 15.30 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 19.50 Mozart - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Telešport: tenis, umetnostno drsanje - 22.45 Globoka voda TV AVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.10 Prijatelji prsi, film - 11.45 Konfeti -12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Iznogoud - 13.00 Risanke -14.25 Simpsonovi -14.50 Robin Hood - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina - 18.05 Zlata dekleta - 18,30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Zvezdna vrata - 21.50 Dosjeji X - 22.40 One - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Kviz 21 - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Ouinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22,00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši - 0.55 Umetnostno drsanje EUROSPORT 8.30 Bob - 9.00 Biatlon - 10.00 Tenis: polfinale (ž.) v Melbournu -13.30 Umetnostno drsanje, prenos iz Prage - 17.00 Olimpijski magazin - 17.30 Tenis -18.30 Umetnostno drsanje, prenos - 22.30 Umetnostno drsanje - 23.00 Tenis - 0.00 Dirke na ledu - 0.30 Deskanje na snegu - 1.00 Luge RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur-19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu- 14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij-10.30 Kratki stik -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12. OO Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21 .OO Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. / u Nedelja, I F 24.1.1999 TV SLOVENIJA 1 9.20 Zares divje živali, ameriška serija 9.55 Nedeljska maša 11 .00 Gospodarji živali, francoska serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.30 Glasbenodokumentarna serija 13.55 Orion 15.20 Tv-poper 16.00 Potepanja 17.00 Po domače 18.00 Obzornik 18.10 Slovenski magazin 18.40 Okus po cvetju: Cvetoče preproge 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Velika operna noč: Maria Callas 0.15 Potepanja, ponovitev 1.15 Okus po cvetju, ponovitev TV SLOVENIJA 2 9.25 SP v alpskem smučanju, vele.(ž.), 1. tek t0.25 SP v alpskem smuč., slalom (m.), 1. tek 11,30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 12.00 Rolada 12.25 Veleslalom (ž.), 2. tek 13,25 Slalom (m.), 2. tek 14.15 Evropska liga v namiznem tenisu 14.45 O princesi Jasni in letečem čevljarju, češki film 18.30 SP v smučarskih skokih 19.30 Videoring 20.00 Ipavci, tv-nadaljevanka, 3/5 21.05 Vatikan in moč papežev, nemška serija 22.00 Šport v nedeljo 22.45 Murphy Brown, ameriška nanizanka 23.10 Cozima in Richard Wagner, nemški film IV 7.00 Mali bogataš, risanka - 7.30 Jetsonovi, risanka - 8.00 Kremenčkovi - 8.30 Črni vranec se vrača, mladinski film - 10.30 Frankie, nemška nadaljevanka - 11.30 Kalifornijske sanje, nanizanka - 12.00 Zlatolaski, nanizanka - 12.30 Izganjalka vampirjev, nanizanka -13.30 Punce s pomola, nanizanka -14.00 Vprašajte Harriet, nanizanka -14.30 Angeli na delu, nanizanka - 15.30 Lepa princeska, ameriška nadaljevanka, 3/4 - 16.20 Scarlet, ameriška nadaljevanka, 3/4 - 18.20 Sedma nebesa, nanizanka -19.15 24 ur - 20.00 Asteroid, ameriški film, 2. del - 22.00 Športna scena - 23.15 Princ mesta, ameriški film - 1.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Charles je glavni, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Klub Avenija - 13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Popolno ujemanje, ameriški film - 15.30 Ferris Bueller, nanizanka - 16.00 Družinske zadeve, nanizanka - 16.30 Klub Avenija - 17.00 Princ z Bel Aira, nanizanka - 17.30 Ta čudna znanost, nanizanka - 18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Virtualnost, ameriški film - 22.00 Stilski izziv - 22.30 Senca dvoma, ameriški film - 0.00 Nema priča, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Marko banda gostovala na Japonskem - Krojaški ceh v Turnišču - Masaža in meditacija, reportaža - Naj slovensko zdravilišče - Portret: Ivan Camplin - Nov delovni čas Pomurske banke - Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Dobrodošli v paradiž, ameriški film -18.00 Supermanove dogodivščine - 19.00 Sony Play Station - 19.30 Generacija moje ljubezni, nadaljevanka - 20.00 Vrnitev v Piavo laguno, ameriški film - 22.00 Krog nasilja, ameriški film STUDIO AS 09.30 Tednik, 11.30 Beltinska folklora v deželi vzhajajočega sonca (1. del), 13.00 Videostrani, 18.00 Moji mali prijatelji, 18.30 Mehanika, 19.30 TV-dnevnik Slovenija, 20.00 Beltinska folklora v deželi vzhajajočega sonca (2. el), 21.30 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 12.00 Dnevnik - 12.35 Kmetijska oddaja -13.25 Mir in dobrota - 14.00 Naj... - 14.35 Risani film -15.00 Oprah Show - 15.50 Opera Box - 16.20 Poročila - 16.30 Pravi country, ameriški film - 18.20 Risanka -18.45 Večer z muppetki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sončni show - 21.45 Nostromo, nadaljevanka - 22.40 Opazovanja - 23.10 Koraki, glasbena oddaja - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.30 Koledar - 9.40 Briljantina - 10.30 Nedeljska maša - 11.50 Pustolovščine Robina Hooda, nanizanka - 12.35 Moški z železno masko, britanski film - 14.20 Risani film -14.40 Polnočna premiera, ponovitev - 18.00 National Geographic, serija - 18.55 Etno-kajda - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nočna mora, ameriški film - 21.45 Oddaja klasične glasbe - 22.50 Zakonske vode, nanizanka - 23.15 Dvanajst ožigosanih, ameriški film >-v » 7.00 Biblija - 7.05 Otroški program - 9.40 Tv-magister - 10.40 Atlantis, francoskCHta-lijanski film -12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo -12.35 Poje Sari Voros -13.00 Vaška TV - 13.30 Siesta, filmski program - 15.05 Jani gre na dom - 15.35 Refor-matski verski program - 16.00 Jaguarjevi duhovi, serija - 16.50 Delta 2000, znanost -18.00 Želeli ste - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Ally McBeal, nanizanka - 20.45 Tele-šport - 21.00 Severni sij, nanizanka - 22.10 Mustra, filmski magazin - 22.35 Čarovnik Kiri Te Kanawa, kanadski film resne glasbe - 23.25 Po enajsti uri, okrogla miza TV MADŽARSKA 2 7.10 Kanon, vera in kultura - 7.40 izobraževalni program - 9.40 Naš Carli, nanizanka -10.25 Super, zabavni magazin za mlade - 13.00 Zlati dim, magazin - 14.00 Pesmi Lo-randa Fratra - 14.30 Moja hiša, kultura bivanja - 15.00 Sodobna madžarska galerija -15.20 Miklds Akli, madžarski film -17.00 Operete - 17.30 Stavbarstvo -18.00 Pogovor z M. Meszolyem -18.30 Teiešport - 19.05 Fantastična teta, nanizanka - 21.10 Svet plesa - 21.40 Petdesetletnica umetniške skupine Erkel - 22.10 Bela Bartok - 23.40 Universitas TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Veleslalom (ž.), prenos prvega teka iz Gortine - 10.20 Slalom (m.), prenos iz Kitzbuhela - 11.30 Šport - 11.55 Pleško - 12.20 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka iz Cortine - 13.20 Slalom (m.), prenos drugega teka iz Innsbrucka - 14.50 Karate Kid II - odločitev na Okinavi, pustolovski film - 16.40 Ognjeni valček, pustolovski film -18.25 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Fink odhaja, TV-film - 21.50 Kolumbo - 23.30 Bella Block - na lovu, kriminalka - 1.00 Dvojno življenje, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Vihar na vzhodni steni, film - 10.30 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.15 Policijska inšpekcija 1 - 15.40 Na Donavi, ko cveti vino, film - 17.00 Poročila -17.05 Klub seniorjev - 17.55 Harald in Edi - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Ka-stelruther Spatzen: glasbeni portret - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.10 Čas v sliki - 23.15 Vizije- 23.20 Enostavno klasično - 23.50 Brat spanja, opera - 1.05 Mediterra-neo, tragikomedija EUROSPORT 8.30 Luge - 9.00 Alpsko smučanje - 10.00 Biatlon (m.), prenos iz Antholza - 11.30 Slalom (m.): posnetek prvega teka iz Kitzbuhela - 12.00 Veleslalom (ž.): posnetek prvega teka iz Cortine - 12.30 Veleslalom (ž.), prenos drugega teka iz Cortine -13.15 Alpsko Smučanje - 14.15 Bob, prenos iz Iglsa - 17.00 Tenis - 20.30 Dirke na ledu -21.00 Atletika: dvoranski miting v Karlsruhu - 22.00 Smučarski skoki - 23.00 Športne novice - 23.15 Tenis - 0.00 Bob - 0.30 Dirke na ledu - 1.00 Rally Monte Carlo Ponedeljek, 25. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.20 Dober večer 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12 .00 Slovenski magazin 12.30 Utrip, Zrcalo 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.10 Ljudje in zemlja 13.40 Intervju 14.30 Zoom 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Po Sloveniji 17,00 Radovedni Taček 17.15 Zares divje živali, ameriška serija 17.35 Volkovi, čarovnice in velikani 18 .00 Obzornik 18.10 Recept za zdravo življenje 19 .00 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Odstiranja, dokumentarna oddaja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Odstiranja, pogovor 0.50 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Črni in beli, švedska nadaljevanka 12.25 Davis, ravnatelj, ameriška nanizanka 12.50 Moški in ženske, angleška serija 13.45 Vatikan in moč papežev, nemška serija 15.35 Privid, ameriški film (č.-b.) 17.25 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 18.00 Sestre III, ameriška nadaljevanka, 1/24 19.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.30 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka -12.45 Športna scena -14.00 Sedma nebesa, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 16.00 Diagnoza: Umor, nanizanka-17.00 Za Eleno, nadaljevanka - 17,50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2,3 - kdo dobi? - 21.00 Urgenca, nanizanka -22.00 Popolna varnost, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Maoke z groma, risanka - 9,00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Opravil si dobro delo - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera -20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Obtožena, ameriški film - 23.00 Alo alo, nanizanka - 23.30 Da, gospod minister, nanizanka - 0.00 Misija: Nemogoče - 1.00 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman, nanizanka -18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 21.00 Pobesneli Max 2, ameriški film -23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30 Otroški film, 11.00 Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 Beltinska folklora v deželi vzhajajočega sonca (2. del), 17.30 Videostrani, 18.35 Sosedje (67. del), 19.00 Gnes, 19.30 TV-dnevnikSlovenija, 20.00Gnes, 20.30 M ovplesnižur, 21.15 Najspot, 22.25 Sosedje (67. del), 22.30 Gnes, 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.06 Dobro jutro - 16.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka -13.50 Poročila - 13.55 Arktika-Antarktika, serija -14.25 Risani film - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Virus, oddaja o računalništvu - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Turistični magazin -18.30 Kolo sreče -19.30 Dnevnik - 20.10 Hiša duhov, drama - 21,05 Narava politike - 21.55 Opazovanja - 22.25 S. 0. S., dokum. oddaja -23.25 Filmska noč z Julio Roberts - 1.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan -17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka - 18.05 Hugo - 18.30 V zenici sonca, izobraževalna serija - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Prijatelji, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Newyorška policija, nanizanka - 21.50 Stoletje narodov, serija - 22.45 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja IV MADŽARSKA 1 6.00 Jutranji informativni magazin - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.05 Dharma in Greg, nanizanka - 11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik -12.15 A. K. T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija -12.40 Gozdarska hiša Falkenau - 13.30 Vodni policisti, nanizanka - 14.20 Služba Alfa -14.25 Kata Janža -15.10 Družina z jasnega -16.00 Za manjšine - 17.00 Pomagač -17.15 Novi reflektor - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Evrominute -18.15 Kviz - 18.40 Srečanje z Jezusom -18.45 Za otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Severni sij, nanizanka - 21.30 Najstniški žur - 22.00 Aktualno -23.05 Lute, nanizanka TVMADZARSKA2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Za upokojence in ob 10.30 Sosedje -12.00 Zvon, Vaška TV - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.55 Nedokončane zadeve -13.00 Tv-magister - 14.00 Vino in oblast -15.30 Zakladnica - 17.00 Madžarska danes - 17.30 Pravljice - 17.50 Bartok - 18.00 Teiešport, vmes rokomet - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Darila Novega sveta - 21.20 Noč neodvisnih: Mac, ameriški film - 23.15 Brezdušno? TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 7.45 Disneyev festival - 9.20 Obalna straža - 10.05 Ognjeni valček, pustolovski film- 11.45 Konfeti - 12.10 Inšpektor Gadget- 12.35 Iznogoud -13.00 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood -15.40 Zvezdne steze -16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša -17.40 Močna družina -18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Lovci na duhove II, filmska komedija - 22.05 Čudni dnevi, znanstvenofantastični film - 0.20 Rollerball, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Klinika pod palmami, drugi del filma - 10.35 Umor je njen konjiček -11.15 Konflikti - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema -22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Kviz 21-1.00 ARTelje EUROSPORT 8.30 Dirke na ledu - 9.00 Tenis, prenos iz Melbourna -13.00 Tenis - 19.30 Umetnostno drsanje, prenos EP iz Prage - 22.30 Tenis - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks Torek, 26. 1. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Radovedni Taček 9.45 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Potepanja 12.10 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 13 .00 Poročila, vreme, šport 16.00 Prisluhnimo tišini 16 .30 Po Sloveniji 17 .00 Sprehodi v naravo 17.20 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 18 .00 Obzornik 18.10 Dokumentarije: Afera Diareja 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Učitelj, francoska nanizanka 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Zadnji kurir, nemška drama, 2. del 0.20 Znameniti umetniki, francoska oddaja 1.25 Dokumentarije, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.30 Sestre III, ameriška nadaljevanka 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.45 Studio City 14.15 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.15 Telegrafist, norveški film 16.55 Tenis Grand Siam 18.00 Gospa svetovalka, francoska nadaljevanka 19.00 Pomp 20.00 Turistične akcije 20.20 Dežela padavin, potopisna serija 21.00 Zora dobe kloniranja, angleška oddaja 22.00 Hajka, srbski film 23.35 Svet poroča n. OO Marimar, nadaljevanka - 10.00 7.a tl eno, nadaljevanka - V .00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Detektiv iz Salzburga, nanizanka -14.00 1,2,3 - kdo dobi? -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Diagnoza: Umor, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka -17.50 Marimar, nadaljevanka - 18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Beg pred mamo, ameriški film - 21.40 Raztresena AIIy, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7:30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -12.00 Klub Avenija -12.30 Bravo, maestro - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 18.00 Oprah Show: Zakaj je vse tako veliko - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 83 ur do zore, ameriški film - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister - 23.45 Misija: Nemogoče IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kronika - Športni ponedeljek - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon - 17.30 Mladi superman, nanizanka -18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, regionalni program - Aktualno - Novosti Zavarovalnice Triglav: Popust pri zavarovanjih - 21.00 Posel stoletja, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30 Gnes, 10.00 M ov plesni žur, 11.35 Risanke, 12.00 Videostrani, 16.00 Gnes, 16.30 Rezerviran čas, 18.05 Videostrani, 18.30 Risanka, 18.35 Sosedje (67. del), 19.00 Gnes, 19.30 TV-dnevnik Slovenija, 20.00 Gnes, 20.30 Teden ob Muri, 22.00 Videospoti, 22.30 Gnes, 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 New York, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila -13.55 Hiša duhov, drama -14.45 Risanka - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Carstvo divjine, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Oddaja o šolstvu - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Preteklost v sedanjosti - 20.45 Fokus - 22.05 Opazovanja - 22.35 M magazin - 23.40 Umreti mlad, ameriški film - 1.25 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar -15.00 Dober dan - 17.05 Risanka - 17.15 Sunset Beach, nadaljevanka -18.05 Hugo -18.30 Ta leta ... - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Seinfeld, nanizanka - 20.50 Poročila - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 21.50 Igra v podzemlju, ameriški film % ^\x\vax\\\ \vi\ww\aX\NV\\ V\wa\x\ -11.05 Dharma in Greg, nanizanka - Tl 30 V imenu ljubezni, r^sizanka -13.00 dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12.25 Nedokončane zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Fom nanizanka - 13.25 Tattingers, nanizanka - 14.15 Madžarski odkritelji - 14.35 B 15.10 Družina z jasnega - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki - 17.00 Pogled < -17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Katoliška kronika - 18.20 Glasbeni kviz - 18 otroke - 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Urgenca, naniz 20.45 Kriminalno - 21.30 Telesreča - 22.00 Aktualno - 23.10 Naš kino: Da madžarski film, Angst, madžarski film TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Aktualno, ob 9.20 Narodopisji 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Svobodno tekmovanje, gospodarstvo - 12.30 Dnr 12.45 A. K. T. -12.55 Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister -14.00 Vino in nanizanka - 15.30 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka -Zakladnica - 19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 19.50 Liszt - 20.00 Dr šport - 20.30 Podjetniki po sili, dokum. film -21.20 Druga možnost, nanizanka -Bartok: II. sonata za violino in klavir - 22.35 Poglejmo v Indonezijo! - 22.45 Gl voda TV AVSTRIJA1 - 6.00 Otroški program - 9.30 Obalna straža -10.10 Kolumbo - 11.45 Konfeti -Inšpektor Gadget - 12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood -Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družina -Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki -Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Prijateljeve prsi, film - 21.55 Zapeljevanje siren, fil komedija - 23.25 Spuščene ženske - v iskanju popolnega moža, film - 0.50 I dnevi, znanstvenofantastični film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Paloma, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 D danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik -13.00- Poroi 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Uit njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 P< la -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 V - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Poročila - 1 Ogled - 23.10 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši - 0.55 Grozno prij; družina EUROSPORT 8.30 Rally Monte Carlo - 9.00 Tenis, prenos četrtfinala (ž.) iz Melbourna - 13.00 T - 15.00 Umetnostno drsanje, prenos EP iz Prage - 17.00 Tenis - 18.30 Umetno: drsanje, prenos iz Prage - 22.30 Umetnostno drsanje - 23.00 Tenis - 0.00 Nordi kombinacija - 1.00 Rally Monte Carlo SFOftf® Sreda, 27. 1. 1999 TV SLOVENIJA! 9.30 Zvezdica, lutkovna nanizanka 9.55 Sprehodi v naravo 10.15 Dobri duh iz Avstralije, nadaljevanka 10.40 Dokumentarije 11.20 Mednarodna obzorja 12.10 Učitelj, francoska nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Znameniti umetniki, francoska oddaja 14.30 Zadnji kurir, nemška drama, 2. del 16 .00 Obzorja duha 16.30 Po Sloveniji 17 .00 Male sive celice, kviz 18.00 Obzornik 18.10 Službeni vhod 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Stereotip, slovenski film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Koncert orkestra Slovenske filharmonije 0.35 Službeni vhod, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.30 Gospa svetovalka, francoska nadaljevanka 11.20 Zora dobe kloniranja, angleška oddaja 12.15 Turistične akcije 12.35 Dežela padavin, potopisna serija 14.35 Pomp 15.30 Tenis Grand Siam 16.30 Storilka neznana, francoski film 18.00 Angel, varuh moj, ameriška nanizanka 19.00 Kolo sreče 19.30 Videoring 20.00 EP v umetnostnem drsanju, pari 22.30 Privid, ameriški film (č.-b.) POP TV 9.00 Marimar, nadaljevanka - 10.00 Za Eleno, nadaljevanka - 11.00 Kassandra, nadaljevanka - 12.00 Matlock, nanizanka - 13.00 Detektiv iz Salzburga, nanizanka -14.00 Raztresena Ally, nanizanka -15.00 Bolnišnica upanja, nanizanka -16.00 Diagnoza: Umor, nadaljevanka - 17.00 Za Eleno, nadaljevanka -17.50 Marimar, nadaljevanka -18.20 Kassandra, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Nevarna puščava, ameriški film - 21.45 Nikita, nanizanka - 22.30 Med prijatelji, nanizanka - 23.00 Zlata krila, nanizanka - 0.00 Kobra 11, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Fonzijeva klapa, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Mačke z groma, risanka - 9.00 Bradyjevi, nanizanka - 9.30 Mannix, nadaljevanka - 10.30 Dobri časi, slabi časi, nadaljevanka - 11.00 Maria Mercedez, nadaljevanka - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Oprah Show, ponovitev -14.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Nora hiša, nanizanka - 16.00 Bogato dekle, nadaljevanka - 17.00 Maria Mercedez, nadaljevanka -18.00 Oprah Show: Smrt zaradi debelosti - 19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka - 19.30 Skrita kamera -20.00 Vojna gumbov, ameriški film - 21.45 Deklica M, nadaljevanka - 22.45 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Da, gospod minister - 23.45 Misija: Nemogoče - 0.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Novosti Zavarovalnice Triglav - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Kvizkofon -17.30 Mladi superman. nanizanka -18.00 Mladi par, nanizanka - 19.00 Še te ljubim, nadaljevanka - 20.00 Živa, .egional-ni program - Aktualno - Lupanje bučnega semena, reportaža - 21.00 Umor v somraku, ameriški film - 23.00 Nikita, nanizanka - 0.00 Meje verjetnega, nanizanka STUDIO AS 09.30 Gnes, 10.00 Teden ob Muri, 11.30 Risanke. 12.00 Videostrani. 16.00 Gnes, 16.30 Teden ob Muri, 18.00 Videostrani, 18.30 Risanke, 19.00 Gnes, 19.30 TV-dnevnik Slovenija, 20.00 Gnes, 20.30 Iz produkcije ZLTV Studio Signal, 21.00 Kako biti zdrav in zmagovati, f 1.30 Videotop, 22.15 Videospoti, 22.30 Gnes, 23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 NewYork, nanizanka -13.05 Esmeralda, nadaljevanka - 13.50 Poročila - 13.55 M magazin - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Za otroke - 16.30 Planet živali, serija - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Hrvaški gramatiki in leksikografi -18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 20.40 Evropske vzporednice - 21.30 Poslovni klub - 22.10 Opazovanja - 22.40 Misli 21. stoletja - 23.40 Sovražnik v moji postelji, ameriški film - 1.15 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.45 Koledar - 15.00 Dober dan - 17.05 Risanka - 17.15 Alpe-Donava-Jadran - IS Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Dvorec Hohenstein, daljevanka - 21.10 Poročila - 21.20 Upravnica, nadaljevanka - 22.15 Črno belo vi vah TV MADŽARSKA 1 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica - 11.05 Dharma in Greg, nanizan - 11.30 V imenu ljubezni, nanizanka - 12.00 Zvon, dnevnik - 12.15 A. K. T. - 12. Nedokončane zadeve - 12.30 Unija - 12.40 Formula 1, nanizanka - 13.30 Naše I stoletje: 1951 - 14.25 Nagrobniki - 14.35 Zeleno območje - 15.10 Družina z jasneg; 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane - 17.00 Zrcalna slika - 17.40 Risank; 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Priče - 18.20 Glasbeni kviz - 18.50 Za otroke 19.00 Podlež, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ključ, šov - 21.00 Familij; 21.25 1989 - iz meseca v mesec, dokum. film - 22.10 Aktualno - 22.40 Telešpo vmes umetnostno drsanje - 23.15 John Nugent Ouartet na festivalu Pori jazz '98 TV MADŽARSKA 2 8.00-12.00 Izobraževalni program, vmes ob 9.00 Akatualno, ob 9.20 Narodopisje in r 10.30 Sosedje - 12.00 Zvon, Publikum, kultura - 12.30 Dnevnik - 12.45 A. K. T. - 12.1 Nedokončane zadeve - 13.00 Tv-magister - 14.00 Pesem doni - 14.30 Tenis Grar Siam - 15.30 Repeta, za šolarje - 16.40 Zgodba ob mesečini, nanizanka - 17.30 Zal ladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Svi v petdesetih letih: Kam dalje? - 21.00 Izgubljeni raj - 22.05 Mecen, kultura - 22.35 Lc na lisice na Kurilih - 22.55 Globoka voda TV AVSTRIJA! 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Fink odhaja, TV-film - 11.45 Konfel - 12.10 Inšpektor Gadget - 12.35 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Robin Hood -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Močna družin; - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Cybill- 19.30 Časvslik - 20.15 James Bond - Dih smrti, akcijski film - 22.25 Nevarna zona, akcijski film - 0.00 Supertipa v Miamiju, kriminalka - 1.20 Zapeljevanje siren, filmska komedija TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Na Donavi, ko vino cveti, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Dr. Duinn - zdravnica iz strasti - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši - 0.55 Umetnostno drsanje EUROSPORT 8.30 Bob - 9.00 Nordijska kombinacija - 11.00 Tenis, prenos četrtfinala (m.) iz Melbourna - 13.00 Tenis -18.30 Umetnostno drsanje, prenos iz Prage - 22.30 Umetnostno drsanje - 23.00 Tenis - 0.00 Boks - 1.00 Bloopers hswii, 21. januar 1999 27 Zelo dober odziv na dobrodelno akcijo Pot naprej Gimnazije Ljutomer Voziček in še kaj za Matejko MALE OGLASE IN ZAHVALE ZA VESTNIK IN MALE OGLASE IN ČESTITKE ZA MURSKI VAL LAHKO NAROČITE - v naročniški službi VESTNIKA in MURSKEGA VALA v Murski Soboti - v »žuti kuči« (v ulici arhitekta Novaka 13) - v turistični agenciji Trsek v Ljutomeru (na Glavnem trgu) -v turistični agenciji Klas v Lendavi (na avtobusni postaji) - v turistični agenciji Klas v Gornji Radgoni (na avtobusni postaji) Prodajalci in kupci na Miklavževem sejmu v Ljutomeru - vse za Matejko. Na šoli so se vključili v akcijo vsi od hišnika do ravnatelja ilo je nekega dne lanskega septembra ali morda že oktobra, ko se je na ljutomerski gimnaziji po- rodila ideja o dobrodelnem projektu za dijakinjo 3. a-let-nika, ki ga obiskuje tudi Matejka Koštric z Dolnje Bistrice, in to na invalidskem vozičku, ki ji ne omogoča, da bi se sama premikala. Ima preslabotne roke, da bi lahko z njimi poganjala kolesa vozička. Matejki mora torej vedno kdo pomagati, če je kam namenjena. V šoli je bil to še poseben problem, dokler se ni skupina treh Matejkinih sošolk odločila, da ji bo pomagala pri premikanju z invalidskim vozičkom. Dotlej je večkrat prihajala v šolo tudi njena mama Terezija, če pa ni mogla ona, je »vskočil« de- dek. Zdaj jo morata spremljati (voziti) le še na poti v Ljutomer in domov. Na gimnaziji pa so se odločili, da bodo za Matejko storili še več. Z naše ga štedilnika Gobova juha s prežganjem Preslaninjena fazanova prša v omaki Koruzna rulada Sestavljena solata Rižev narastek z jagodami Branko ČASAR Gobova juha s prežganjem 400 g krompirja, 30 g suhih gob, 25 g moke, 3 cl olja, 30 g čebule, 5 g česna, 1,5 I kostne juhe, sol, poper, lovorjev list, kis, petršilj Krompir olupimo in narežemo na kocke, stresemo ga v posodo s kostno juho ali vodo. Dodamo suhe gobe, lovorjev list in solimo. Med kuhanjem pripravimo prežganje, kateremu dodamo sesekljano čebulo in česen. Prežganje zalijemo z juho ali vodo, razkuhamo in pridamo v juho. Po potrebi dodamo še začimbe in dobro prevremo. Nazadnje juho okisamo in potresemo s sesekljanim petršiljem. Preslaninjena fazanova prša v omaki 4 kose fazanovih prsi, 80 g slanine, 20 g čebule, 10 g korenja, 5 g petršilja, 10 g pora, 10 g zelene, 5 cl kisle smetane, 20 g brusnic, 10 g gorčice, timijan, rožmarin, lovorjev list, sol, poper, 5 cl olja, 3 cl rdečega vina Fazanova prša pretaknemo s slanino, posolimo, popramo, namažemo z gorčico. Olje segrejemo in na njem opečemo prša. Ko je meso opečeno, ga vzamemo iz posode. Na tej isti maščobi prepražimo vso zelenjavo, dodamo začimbe, zalijemo z vodo. Prša položimo nazaj v posodo in vse skupaj dušimo do mehkega. Omako pretlačimo ali zmiksamo, daje gladka. Postavimo nazaj na štedilnik, dodamo brusnice, rdeče vino in kislo smetano. Po potrebi še začinimo in serviramo. Koruzna rulada 500 g koruzne moke, 70 cl slanega kropa, 5 cl olja. Nadev: 500 g skute, 2 jajci, 5 cl kisle smetane Moko poparimo, nato dobro premešamo, ohladimo. Testo pognetemo in razvaljamo na 1/2 cm debelo. Namažemo z nadevom. Nadev: Skuto prepasiramo, dodamo jajce in smetano ter zmešamo. Namazano testo zvijemo v rulado. Rulado zavijemo v namočen in dobro ožet prtič, katerega smo namazali z oljem. Če prtička nimamo, lahko vzamemo alufolijo. Kuhamo v slanem kropu 30 minut. Kuhano rulado razrežemo na rezine in serviramo na krožnik kot prilogo. Rižev narastek z jagodami 100 g riža, 30 cl mleka, 40 g masla, 3 jajca, 50 g sladkorja, 20 g drobtin, sol, olje za pekač, sadni sok Nadev: 300 g jagod, 30 g sladkorja, cimet, limona Oprani riž stresemo v vroče mleko, solimo, premešamo in kuhamo 10 minut. Riž ohladimo. Posebej spenimo maslo, dodamo rumenjake in polovico sladkorja. Dobro mešamo, da dobimo penasto maso. K masi dodamo riž, drobtine. Primešamo še sneg iz beljakov, v katerega smo dali ostalo polovico sladkorja. Narahlo premešamo. Pekač namažemo z oljem. Vanj damo polovico mase, zgladimo, nadevamo z jagodnim nadevom in prekrijemo z drugo polovico mase. Zgladimo in damo v pečico. Pečemo 30 minut pri 180°C. Priprava nadeva: Jagode narežemo, jih stresemo v kozico in dušimo 8 minut. Nato jagode sladkamo in začinimo. K narastku serviramo sadni sok. motorna vozila Omislili so si namreč dobrodelni projekt POT NAPREJ za zbiranje sredstev za nakup novega, sodobnega invalidskega vozička - takega, s katerim se bo lahko Matejka sama vozila po šolskih hodnikih, iz razreda v razred ali kam drugam. Akcija je stekla decembra, k so-organizaciji pa so povabili tudi naš Vestnik in Murski val. Najbrž je le malokdo pričakoval, da bo vse skupaj tako množično in uspešno. Na ljutomerski gimnaziji so se vključili tako rekoč vsi - od hišnika do ravnatelja. Vse je bilo na prostovoljni osnovni. Izdelovali so novoletne voščilnice, organizirali so bolšji sejem ter javno prodajo voščilnic in igrač oz. izdelkov na Miklavževem sejmu pred blagovnico v Ljutomeru, zdaj pa se pripravljajo še na dobrodelno prireditev, ki bo 29. tega meseca ob 19.30 v dvorani kulturnega doma. Zbrana sredstva v tej akciji znašajo že blizu milijon tolarjev. Na žiroračunu, ki ga je za to akcijo odprl občinski odbor Rdečega križa Ljutomer, pa se je do konca minulega leta nabralo čez 2 milijona tolarjev. Ker naj bi okrog 500.000 tolarjev zagotovil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje, je že jasno, da bodo Matejki lahko kupili sodoben invalidski voziček, ki stane okrog 2,3 milijona tolarjev. Presežek denarja bodo prav tako namensko uporabili za pomoč Matejki. Če odmislimo denar, ki ga je prinesel ta dobrodelni projekt, je akcija uspela tudi z drugih vidikov. Poleg tega da se je potrdila precejšnja solidarnost ljudi, ustanov in podjetij iz različnih krajev, so pridobili tudi Matejkini vrstniki na gimnaziji, in to nekatere vrednote, ki jih prej morda niso videli, čutili... JOŽE GRAJ ■ VW JETA 1,6, letnik 1987, prevoženih 94.000 km, prodam. Tel.: 36 726, od 7. do 15. ure. m21851 FORD FIESTO 1.3, staro 4 leta, ka-rambolirano, prodam. Tel.: 51 237. m21877 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1993, rdeč, lepo ohranjen, garažiran, prevoženih 55.000 km, prodam. Tel.: 37 202, do 15. ure, 70 590 zvečer. m21893 OSEBNI AVTO GOLF, letnik 1980, bele barve, vozen, neregistriran, prodam. Tel.: 24 375. m21908 UNO 1.0, letnik marec 1998, prevoženih 5.000 km, kot nov, prodam za 950.000 SIT. Tel.: 24 665. m21914 PEUGEOT 405 GRI, letnik 1990, centralno zaklepanje, električni pomik stekel, zelo dobro ohranjen, prodam in kupim PEUGEOT 406. Tel.: 31 736, zvečer. m142 GOLF DIZEL, I. 1988, 5 vrat, na novo registriran, NSU PRIMA 175, registriran, prodam. GSM 041 744 717. m21921 CITROEN 11 TRE prodam. Tel.: 62 770. m21931 SUZUKI MARUTI, letnik 1994, december, rdeče barve, prevoženih 18.000.km, prvi lastnik, registriran do januarja 2000, prodam. Tel.: 26 714 ali Juša Kramarja 14, M. Sobota. m21954 OPEL ASCONA 1.6 S, letnik 1984, registrirana do januarja 2000, dobro ohranjena, naprodaj. Tel.: 69 326, po 20. uri. m21955 PUJSKE prodam. Tel.: 45 428. m21883 PUJSKE prodam. Rankovci 34, tel.: 46 005.m21892 posesti SVET CENTRA ZA SOCIALNO DELO MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA CENTRA za dobo 4 let Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko ali višješolsko izobrazbo socialne, psihološke, pedagoške, pravne ali sociološke smeri; - da ima strokovni izpit iz področja socialnega varstva in najmanj 5 let delovnih izkušenj na tem področju; - da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov centra, kar dokazuje s svojim minulim delom in predložitvijo programa razvoja centra v razpisanem mandatnem obdobju; - daje pri svojem strokovnem delu dosegal rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal naloge strokovnega vodje centra. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 1 5 dneh od objave razpisa na naslov: Center za socialno delo Murska Sobota, Slovenska ul. 44, 9000 Murska Sobota, z oznako »Prijava na razpis direktorja«. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri kandidata najkasneje v 30 dneh po izbiri. Podjetje za pridelovanje in prodajo vrtnin ter urejanje okolja • Kidričevo, Tovarnl&ka 10 niazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU tei.: 65 830 - • -----------?•" (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! ■ .. . ■ ' • ■ ...... Podjetje Revital, d. o. o., iz Kidričevega intenzivno vzgaja sadike vrtnin v pladnjih iz stiropora s substrati in selekcioniranimi semeni priznanih svetovnih semenarn. Vzgoja poteka vse leto v zato primernih prostorih (rastlinjakih), kjer so zagotovljene optimalne razmere. Zaradi zahtevane koreninske grude vzgajamo sadike v naslednjih platojih standardnih dimenzij: ut (v pladnjih s 84 sadikami, v ceni je zajeto seme) ŠOROKŠARI IN FEFERONI, SLADKI 14,00SIT/kos dob, po 15. 5.'99 ISTRA____________ 20,00 SIT/kos dob, po 1 5. 5.'99 BIANCA 23,00 SIT/kos dob, po 1 5. 5. '99 (v pladnjih s 40 sadikami, pikirano, v ceno ni zajeto seme) SORTA po naročilu 16,00 SIT/kos dob, po 10. 5. '99 Miline GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 - KLEPARSTVO - - KROVSTVO -STRELOVOD \ KAVAS Atojz, s.p. C Bakovci, Partizanska 58; tel.: 439 000, GSM: 041 688 559 HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069) 48 426, GSM: 041 733 948, 041 772 426 ABA ROLET ARSTVO Anton Arnuš izdelujejo in montirajo: PVC-okna, vrata, rolete, žaluzije, lamelne zavese* alu rolo garažna vrata* sklopljiva (»harmonika«) vrata evropske kakovosti* Maistrova 29, Ptuj tel./fax: 062 771 409 VELIKA IZBIRA MATURANTSKIH OBLEK l IZPBSO-JEVAENIEA PSRBČNHi IN SVEČANIH 0BLEK Kmečka ulica 4, BELTINCI, tel.: (069) 411 542 Slovenska 42/I, Murska Sobota Tel.: (069)37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! OREZPlAČtH KLIC - VSAK DAN OD IZ' DO ZO' Kabinet z manualno terapijo in kiropraktiko prof. Vladimirja Anfalova obratuje od 12.1.1999 v prostorih MEDIVITE v TERMAH BANOVCI (prej v hotelu Diana). - Pomagajo vam pri funkcionalnih blokadah, motnjah in bolečinah v hrbtenici, posebej v vratnem (bolečine v zatilju, vratu, ramenih, rokah, glavoboli...), prsnem (bolečine v medlopatičnem predelu, psevdokar-diaine, dihalne in druge posledice blokad ...) in ledvenem delu (bolečine v križu, kolku, lumbalgiji...) Za pregled ali terapijo se lahko naročite po telefonu 88 235 ali 041 671 095, kjer lahko dobite tudi podrobnejše informacije. NE POZABITE! Zaradi čezmernega sedenja, obremenitev, poškodb, degenerativnih sprememb prihaja do dolgotrajnega blokiranja, ki se kaže v obliki motenj in bolečin. Pomagajo Vam lahko posebne tehnike - manualna terapija - kiropraktika - postizumitrijska relaksacija in druge oblike rehabilitacije, ki ste jih lahko deležni v MEDIVITI v TERMAH BANOVCI. VELIKA NAGRADNA IGRA (ZA FIZIČNE OSEBE), brezplačna dostava nad 1 OOO litrov, plačilo: gotovina in do 6 čekov. Tel: 069 45 283, 041 635 548, 0609 635 548, 062 511 007 MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. 24ur^” 24ur^on 24ur^on vowojVM,Mlb30898 IB 0609630898,041630898 Ob nakupu Audija A4 COOL, vam bomo podarili prestižne smuči Audi Quattro. Vse dodatne informacije dobite pri pooblaščenemu prodajalcu. (v pladnjih s 160 sadikami, v ceno ni zajeto seme) SOLATA 3,50 SIT/kos dob, po 10. 5.'99 RADIČ, CVETAČA, ZELJE, BROKOLI, KITAJSKO ZELJE, KOLERABA, BRSTIČNI OHROVT, ENDIVIJA, OHROVT______________4,50 SIT/kos dob, po 10. 5. '99 KUMARE za vlaganje 16,00 SIT/kos dob, po 10. 5. '99 (v pladnjih s 40 sadikami) Cene veljajo za naročilo prek 5000 kosov vrtnine in sorte letno. Za vse sadike izdamo potrdilo o zdravstvenem stanju in sadilnem materialu, ki je pod kontrolo Kmetijskega zavoda Maribor. Plačilni pogoji: 50 % avansa,« drugo ob prevzemu sadik. Možnost prevoza po dogovoru in možnost vračila pladnjev iz stiropora po 50 SIT/kos. Veletrgovina POTROŠNIK, d. d., Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 2 OBJAVLJA razpis za prodajo stanovanj z zbiranjem ponudb Najugodnejšemu ponudniku prodamo: 1. Garsonjero v Lendavski ul. št. 6, 27,80 m2, izhodiščna cena 3.120.666,50 SIT 2. Dvosobno stanovanje v Lendavski ul. št. 15, 47,13 m2, izhodiščna cena 5.434.069,00 SIT 3. Enosobno stanovanje v Lendavski ul. št. 17a, 37,55 m2, izhodiščna cena 4.710.534,00 SIT 4. Dvosobno stanovanje v Lendavski ul. št. 19a, 57,22m2, izhodiščna cena 6.408.046,50 SIT 5. Enosobno stanovanje v Lendavski ul. št. 25b, 37,36 m2, izhodiščna cena 4.618.942,00 SIT 6. Dvosobno stanovanje v Mojstrski ul. št. 1, 56,06 m2, izhodiščna cena 7.930.588,00 SIT 7. Vrstno hišo v Jakobovem naselju št. 6 72,10 m2, izhodiščna cena 7.109.389,00 SIT Vsa stanovanja so Murski Soboti. Pogoji za sodelovanje na razpisu: a) Ponudniki za odkup stanovanja so lahko le državljani Republike Slovenije. Ponudba mora biti pisna in naj vsebuje predmet ponudbe (stanovanje, ki ga ponudnik želi kupiti) ter ceno, ki jo je ponudnik pripravljen plačati za stanovanje. Ta ne more biti nižja od izhodiščne cene, določene za posamezno stanovanje. b) Pisne ponudbe je treba oddati oz. poslati upravi Veletrgovine Potrošnik, d. d., Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2, v zaprti kuverti s pripisom »Razpis za prodajo stanovanj« v 15 dneh od objave razpisa, c) Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba. č) Uspešni ponudnik mora v 15 dneh od prejema obvestila, da je izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu in v 15 dneh od podpisa pogodbe plačati kupnino, razen če ni s pogodbo drugače določeno. d) Davek od prometa nepremičnin in druge dajatve ter druge stroške prenosa lastništva plača kupec. e) Stanovanja so naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. f) Lastnik Veletrgovina Potrošnik, d. d., si pridržuje pravico, da kupoprodajne pogodbe ne sklene z nobenim od ponudnikov. IEIMI, 21. januar 1999 NAPOVEDNIK 31 ( kulturni koledar K o Delimo vstopnice za kino Otvoritve razstav V petek, 22. januarja, ob 18. uri bovsoboški Galeriji otvoritev razstave s pomenljivim naslovom Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja. V četrtek, 21. januarja, ob 18. uri bo v Galeriji Zavarovalnice Triglav v M. Soboti otvoritev razstave slik, skulptur in grafik prof. Evgena Titana in dipl. inž. Oti-lije Kreft. V petek, 22. januarja,,ob 18. uri bo v puconski občinski stavbi otvoritev razstave del Adolfa Pena; po otvoritvi bo predstavitev romanov Erd Ernesta Ružiča in Goreči sneg Milana Vincetiča. Gledališka predstava V nedeljo, 24. januarja, ob 19. uri bo v križevskem (pri Ljutomeru) domu kulture komedija R. Cooneya Kdo je oče v izvedbi ljutomerske gledališke skupine kuda Ivana Kaučiča. Literarni večer V soboto, 23. januarja, ob 18. uri bo v domu kulture v Veržeju literarni večer Marjana Brunca ob izdaji njegove pesniške zbirke V daljavi se krik bolečine gubi. Koncert harmonikarjev V ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri bostav soboški grajski dvorani na harmoniko koncertirala Matej Zavec in Daniel Ivša, oba študenta graške Univerze za glasbo. Razstave MURSKA SOBOTA: V Galeriji M. Sobota si lahko ogledate razstavo Avtoportet v likovnih delih umetnikov. V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. V galeriji Zavarovalnice Triglav si lahko ogledate razstavo del prof. Evgena Titana in dipl. inž. Otilije Kreft. V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo fotografij Robija Bojneca. V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. V Arena baru razstavlja svoje slike Geza Gibičar. GORNJA RADGONA: V radgonskem Starem špitalu je na ogled razstava Podoba vojaka generala Maistra. V novi galeriji kulturnega doma je na ogled razstava slik Antona Rovšnika. GRAD NA GORIČKEM: V grajski kapeli je na ogled razstava fotografij Cvetke Juhnov. LJUTOMER: V prostorih mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. Galerija Anteja Trstenjaka je do preklica zaprta! V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA: Na ogled je razstava likovnih del s 26. mednarodne likovne kolonije in razstava Lendavski grad. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik del članov LIKOS-a. V razstavni dvorani občine M. Toplice si lahko ogledate izbor plastik in vinjet z naslovom Dih časa in prostora prof. Evgena Titana. RADENCI: V galeriji Radenske si lahko ogledate razstavo slikarskih del akad, slikarja Dimitrija Orlača. NEMČAVCI: V hali BTC-ja je na ogled razstava fotografij Simona Petroviča. PUCONCI: V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Adolfa Pena. Kino Park Murska Sobota V petek ob 17. ter v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri bo na sporedu ameriška srhljivka Kačje oči. V četrtek in petek ob 19. uri pa si lahko ogledate dansko dramo Idioti. Pa še nekaj za ljubitelje grozljivke: Krik 2 v četrtek ob 17. uri. Kino Gornja Radgona Ameriška romantična melodrama Pepelkina ljubezenska zgodba bo na sporedu v petek ob 19., v soboto in ponedeljek ob 20. ter v nedeljo ob 18. uri. V petek ob 21., v soboto in ponedeljek ob 18. ter v nedeljo ob 20. uri pa je na vrsti ameriška ljubezenska melodrama Plešem sama. Kino Ljutomer V soboto, 23. januarja, ob 19.30 in v nedeljo, 24. januarja, ob 16.30 in 19.30 se pripravite na ameriško Reševanje vojaka Ryana. K 0 £ Reševanje vojaka Ryana se dogaja v Normandiji oziroma na drugi (zahodni) fronti, kar je med številnimi pravilnimi odgovori vedela tudi naša nagrajenka Mateja Podlesek, Gorica 50, 9201 Puconci. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo igra glavno vlogo v filmu Kačje oči? Odgovor: Kupon št. 3 Odgovore pošljite do 26. januarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. POMOŽNI DELAVEC ŠIVANJE USNJENE IN TEKSTILNE GALANTERIJE; določen čas 10 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 26.01. 99; VOLF ŠTEFAN S. P. PIARTIC -PROIZVODNJA USNJENE GALANTERIJE, KOBILJE 13A, DOBROVNIK -DOBRONAK NATAKARICA - DEKLE ZA DELO V STREŽBI; nedoločen čas; ostali pogoji: | ALI NATAKARICA; do 26.01.99; MA-CUN SLAVKO, S. P. BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER NATAKARICA - STREŽBA GOSTOM; določen čas 6 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 26.01.99; ČUK DANICA S. P. OKREPČEVALNICA PIZZERIJA PARADIŽ, LIPA 35A, BELTINCI KONFEKCIJSKI POMOČNIK STROJNA ŠIVILJA-KONFEKCIJE; določen čas 12 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 19.01.99; V PAUL - ANNA D. O. O., V. POLANA 106, V. POLANA; št. del. mest: 6 STROJNA ŠIVILJA - PLETENINE - VE-RIŽKARICA; določen čas 12 mes.; 1 L delovnih izkušenj; do 19.01.99; V PAUL-ANNA D. O. O., V. POLANA 106, V. POLANA; št. del. mest: 4 STROJNI MEHANIK KLJUČAVNIČAR - MONTER; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: TERENSKO DELO; do 19.01.99; ME-ITT D. O. O. STROJNI INŽENIRING, MORAVSKE TOPLICE, M. TOPLICE STROJNI KLJUČAVNIČAR; nedoločen čas; do 17.02.99; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, G. RADGONA AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK TOVORNIH VOZIL; nedoločen čas; do 17.02.99; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA ELEKTROMONTER ELEKTRIKAR; določen čas 9 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota PROSTA DELOVNA MESTA s pogoji za zasedbo LAHKO DELAVEC ALI PRIPRAVNIK; do 26.01.99; KOLBL DRAGO S. P. ELEKTROINŠTALACIJE, DRAKOVCI 88, MALA NEDELJA ŠIVILJA ŠIVANJE AVTOPREVLEK; določen čas 6 mes.; do 21.01.99; KONSI, PROIZ- VODNJA IN TRGOVINA D. O. O., KOBILJE 36, DOBROVNIK - DOBRONAK; št. del. mest: 6 TESAR TESAR; nedoločen čas; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKO- GRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 TESAR - IZDELAVA IN MONTAŽA STREŠNIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA OPAŽEV; nedoločen čas; 31. delovnih izkušenj; do 22.01.99; PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE LJUTOMER P.O., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2 TESAR - IZDELAVA IN MONTAŽA STREŠNIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA OPAŽEV; določen čas 8 mes.; 3 L delovnih izkušenj; do 22.01.99; PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE LJUTOMER P.O., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2 ZIDAR ZIDAR; nedoločen čas; do 26.01.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKO-GRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 2 VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK ZA MEDNARODNI PREVOZ; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; Samsko stanovanje; jeziki: nemški jezik I - govorno; vozniški izpit kategorije: C,E; Zgodilo se mi je, kot se je tolikim pred menoj. Izgubila sem delovno mesto, kajti podjetje se je reorganiziralo. To so bili zame težki trenutki. Kar čez noč sem ostala brez dela, ki sem ga opravljala polovico svojega življenja. Dobiti ustrezno službo, čeprav sem ekonomistka, ko se približuješ Abrahamu, je težko, saj še mlajše ne dobijo službe. Neko popoldne sem brala naš domači časopis VESTNIK, v katerem sem zagledala zanimiv oglas: »Ponujamo donosno delo...«V nadaljevanju sem ugotovila, da gre za vzrejo južnoameriških činčil. Živali sem imela rada že od nekdaj, zato sem se odločila, da se udeležim seminarja, katerega je pripravilo podjetje CHINCHILA INTERNATIONAL iz Miklavža pri Mariboru. Predaval je direktor podjetja gospod Rudi Kovač, ki se ukvarja z vzrejo teh živali že dvajset let. Na seminarju sem prvič videla te živali in slišala, kaj jedo in kaj vse potrebujejo za svoj razvoj in razplod. Nazadnje nam je gospod Kovač zagotovil visoko kakovostne razplodne živali, hrand, opremo in kompletno tehnologijo za vzrejo, ter najpomembnejše - odkup živali. Predavatelj nam je dal jasno vedeti, da vzreja činčil prinaša zaslužek dolgoročno, ne kratkoročno. Ko sem doma analizirala vse faktorje, pozitivne in negativne, so prevladovali pozitivni. Tako sem se odločila za nakup živali. Na začetku si moraš urediti primeren prostor ter vložiti nekaj'kapitala, del živali pa ti podjetje lahko kreditira. Pri vzreji činčil se PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Območje___________________ Izobrazba__________________ l-ll IH-IV V VI VII-VIII SKUPAJ Murska Sobota 13 24 3 1 0 41 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. NO REGRETS - Robbie Williams 2. MONDAY MORNING - Rialto 3. BIG BIG WORLD - Emilia 4. NOBODYS WIFE - Anouk 5. ZORA SOURIT - Celine Dion 6. ON A DAY LIKE TODAY - Bryan Adams 7. STO CON TE - Nek PREDLOGI: TU AMOR - No Mercy BELIEVE - Cher ITS NOT RIGHT BUT ITS OKAY - Whitney Houston LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. TAGADA - Adi Smolar 2. LJUBI NEŽNO - Miran Rudan 3. PUNČKA - Simona Weiss 4. ROBIN HOOD - Faraoni 5. POBARVANKA - Mia Žnidarič 6. BINGO BANGO MANGO TANGO - Kingston 7. KIŠTAFON - Lutke PREDLOGI: GLAS SRCA - Evergreen BLUES V RAJ - Rožletove sanje DALEČ GRE SRCE - Regina in Trček LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. NAJLEPŠI ŠOPEK - Ans. Mikola 2. SPOMINI NA POLETJE - Ans. Vasovalci 3. NOVOLETNA - Ans. Klobuk 4. VSAKO SRCE SE VNAME - Tornado 5. KDOR JE SREČEN, JE LEP - Frajkinclari 6. KAPETAN RIMEK - Šentjurski muzikanti 7. MAMICA MOJA - Družina Galič PREDLOGI: PREDRAGE ŽENE - Petovio NOCOJ SE VESELIMO - Slovenski muzikantje ZLATI ČASI - Kraški kvintet in Braco Koren Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 28. januarja 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. do 06.02.99; BERDEN ANDREJ S. P. AVTOPREVOZNIŠTVO, TROPOVCI, ŠOLSKA 14, TIŠINA PRODAJALEC PRODAJALEC GRADBENE STROKE; določen čas 1 mes.; jeziki: nemški jezik -govorno in pisno; do 19.01.99; RH MURSKA SOBOTA D. O. O., GREGORČIČEVA ULICA 9, M. SOBOTA PRODAJALEC AVTOMATERIALA - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; do 22.01.99; GMT d. o. o. M. SOBOTA, CVETKOVA ULICA 34, M. SOBOTA KUHAR KUHAR - NATAKAR; nedoločen čas; do 13.02.99; TE-KRO D. O. O. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE, DOLNJA BISTRICA 22, ČRENŠOVCI NATAKAR NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 31. delovnih izkušenj; ostali pogoji: ALI POMOŽNA DELAVKA; do 22.01.99; ZVER ELIZABETA S. P. OKREPČEVALNICA, V. POLANA 128, V. POLANA NATAKARICA: nedoločen čas; do 26. 01.99; GUBIC ŠTEFAN S.P. TRGOVINA ŠMŠ IN OKREPČEVALNICA PRI LOVCU, DOLNJI SLAVEČI 8, GRAD GRADBENI TEHNIK VODJA DEL NA GRADBIŠČU; nedo- moraš strogo držati navodil, ki ti jih posreduje gospod Kovač, kajti le tako se izkoplješ iz marsikatere nevšečnosti. Če pa kot začetnik naletiš na težave, jih z nasveti ljudi, zaposlenih v podjetju, lahko odpraviš. V pomoč pa so mi tudi drugi rejci na našem območju, ki se z vzrejo ukvarjajo že dalj časa. Lani poleti smo se rejci živali srečali v Ižakovcih na Otoku ljubezni, kjer smo ob dobri jedači in pijači ter glasbi izmenjali izkušnje o vzreji teh ljubkih živali. Leto 1998 je za nami, letna inventura je končana, ko razmišljam, kaj vse pozitivnega sem naredila, ugotavljam, da je to prav gotovo odločitev za vzrejo činčil, ki mi bo v prihodnje že prinašala pozitivne rezultate. ločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: SREDNJA GRADBENA ŠOLA; do 01.02.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKOGRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, MURSKA SOBOTA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ALI DRUGA SREDNJA, ALI VIŠJA ALI VISOKA ŠOLA; do 13.02.99; ADRIATIC ZAVAROVALNA DRUŽBA D.D. KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA VSA ADMINISTRATIVNA DELA PRIPRAVNIK V PE MARIBOR, UL. TALCEV 24 MARIBOR; določen čas 12 mes.; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik - pisno; znanje programskih orodij:; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: SREDNJA ALI VIŠJA SOLA - SMER MARKETING; do 29.01.99; GIDER TIŠINA D. O. O„ TIŠINA 5, TIŠINA INŽENIR GRADBENIŠTVA THNIČNI VODJA; nedoločen čas; 5 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VI. STOPNJA IZOBRAZBE; do 01.02.99; NIGRA D. O. O. PODJETJE ZA NIZKO-GRADNJE, DIJAŠKA ULICA 6, M. SOBOTA Marijana Štelcl Kupon Št. 3- GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: _____________________________ 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Presežek sredstev, ki jih trenutno ne potrebujete, lahko vežete nad 6, 12 mesecev..., na vseh poštah. Informacije na tel. št. 062/449 24 63 ali 063/425 27 27 IŠČETE DONOSNO DELO? POKLICNO ALI DODATNO? Postanite naš partner pri vzgoji južnoameriških činčil! Pogoji: - ljubezen do živali - nekaj lastnega kapitala - približno 10 m2 ogrevanega prostora Ponujamo: - visokokakovostne razplodne živali - strokovno pomoč Zagotavljamo: - odkup živali in ugodno ceno - poslovno zanesljivost DO KONCA FEBRUARJA VAS ČAKA 1O-ODSTOTNI POPUST! 20 LET TRADICIJE Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu: 411 974 (od 8. do 18. ure). Matična farma južnoameriških činčil z 20-letnimi izkušnjami 2204 MIKLAVŽ, Ul. Kirbiševih 53 tel./faks: (062) 692 250 ZADNJA STRAN Menjalniški teča Pomurske banke 19.1.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 19. 1.1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,7157 13,6451 13,7801 Francija 1 28,7719 28,6237 28,9070 Nemčija 1 96,4969 96,0000 96,9500 Italija 100 9,7472 9,6970 9,7930 Švica 1 117,6337 115,8577 118,1860 ZDA 1 163,0228 161,3724 163,7883 Imetniki žiro računov in tekočih računov! AVTOMATSKI ODZIVNIK -nova storitev, ki vam bo olajšala poslovanje! Avtomatski odzivnik je storitev Pomurske banke, ki imetnikom žiro računov in tekočih računov omogoča, da lahko 24 ur na dan dobijo informacijo o stanju na svojem računu. Pristop do storitve je brezplačen. Pozanimajte se v svoji enoti Pomurske banke! pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke | VESTNIKOV KOLEDAR 21. januar, četrtek, NEŽA 22. januar, petek,___________________CENE 23. januar, sobota, ________________RAJKO 24. januar, nedelja,____________FELICIJAN 25. januar, ponedeljek,_____________DARKO 26. januar, torek,__________________PAVLA 27. januar, sreda,__________________JANEZ V dvoje je lepše Zvezde menda pravijo, da devica in škorpijon nista ravno za skupaj, vendar to ne bo držalo za Tatjano in Simona, ko pa sta že lep čas nerazdružljiva, kar pa sta pred kratkim potrdila s poroko. 24-letna Tatjana Šparaš, ki je tik pred diplomo (postala bo diplomirana inženirka konfekcijske tehnologije), in 25-letni Simon Škrilec, po poklicu elektrikar - elektronik, se poznata že iz osnovne šole, saj sta doma iz iste vasi (Predanovci pri Murski Soboti), shajati pa sta se začela kot dijaka. To pa ni nič vplivalo na pridnost pri učenju, saj sta oba končala srednji šoli, Tatjana pa je potem še nadaljevala študij. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Puconcih, zakon pa je blagoslovil v cerkvi puconski evangeličanski duhovnik. Tatjana je prevzela možev priimek Škrilec. Nevestin poročni priča je bil stric iz Kruplivnika (Šparaševi izvirajo iz tega kraja, a so si uredili dom v Predanovcih), ženinu pa je bila priča botra Brigita Ficko iz Brezovec. Gostija, na kateri je bilo rekordno število gostov (kar 180!), je bila v gostišču Šiplič v Puževcih. Seveda so tudi njuni gostje prinesli množico daril. Mlada pa so prav presenetili njeni starši Ernest in Zorica, saj so jima podarili za poroko čisto nov avto Deavoo Lanos. Nepozabno in neponovljivo pa je bilo tudi njuno dvotedensko poročno potovanje v Tunizijo. Sicer pa sta bila tudi v prejšnjih letih na turističnih potovanjih. Mladoporočenca Škrilec živita na domačiji Simonovih staršev pri Francu in Kamili in se odlično razumejo. - Š. S. Ilegalci v vinski kleti v Dolini Lunine mene: 25. januarja bo sonce vzš/o ob 7. uri in 33 minut, zašlo pa ob 16. uri in 56 minut. Dan bo tako dolg 9 ur in 23 minut, kar je že petnajst minut dlje kot prejšnji teden. 24. januarja bo na nebu nastopil prvi krajec. Posiljevalec v priporu endavski policisti so v manj kot treh tednih letošnjega leta prijeli 193 ljudi, ki so ilegalno prešli madžarsko-slovensko mejo. Posebej pa je odmeven dogodek, ki se je zgodil v vinski kleti v Dolini pri Lendavi. Policisti in kriminalisti so 14. in 15. januarja obravnavali dobro organizirano skupino tako imenovanih »spro-vateljev«, ki je 12. januarja pomagala devetim filipinskim državljanom pri prehodu meje, nakar so se le-ti »utaborili« v vinski kleti 46-letnega G. L. iz Doline. Organi pregona so seveda zanje zvedeli in jih prijeli že ob prvem poskusu, medtem ko je 19-letnemu H. R. iz Dolgovaških Goric, že omenjenemu Dolinčanu G. L. in 20-letnemu B. I. iz Doline v splošni zmedi ob policijski akciji uspelo pobegniti. Prijeli sojih naslednji dan. Še posebno spektakularno pa je bilo iskanje H. R., ki se je skrival v hišah, a so ga le našli in mu odvzeli prostost. H. R. pa ni osumljen le vodenja ljudi čez mejo, ampak tudi posilstva. 14. januarja okrog 22. ure je odvedel 27-letna Filipinko v kuhinjo omenjene vinske kleti, jo slekel, ustrahoval, nato pa jo na posebno poniževalen način - posilil. V tistem času je uspel priti v kuhinjo Fili-pinkin prijatelj in preprečil nadaljevanje posiljevanja. Prišlo je tudi do pretepa, ki pa sta ga preprečila policista, ki sta prišla v tistem hipu v vinsko klet in prijela ilegalce. Posiljevalec in njegova pajdaša pa so pobegnili, a so jih ujeli. ŠS ■ Naš in vaš VESTNIK bo februarja star 50 let. Kot se za takšen jubilej spodobi, ga bomo proslavili skupaj s svojimi prijatelji na pustno soboto, 13. februarja v Murski Soboti. Kako naj ostane še skrivnost, prišepnemo le, da se bomo imeli lepo in da bo VESTNIK znova nagradil svoje naročnike in bralce. ZATO: (Ne) bodite skromni! IZBERITE DARILO! Flamin MS d o o PRODAJA VOZU IN REZERVNIH DELOV, LEASING, SERVIS Industrijska 1, M. Sobota, tel.'. (069) 36 600 Ulica: SUŠILNI STROJ MOTOR Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:--------------------------------- Pošta: Podpis: ŽELIM Sl DARILO, F KATEREGA SLIČICO SEM ZALEPIL V PREDALČEK NASLOV POŠILJATELJA: (Ne) bodite skromni in izberite si darilo, ki si ga želite. Sličico svojega darila zalepite v predalček kupona, tega nalepite izključno na dopisnico in pošljite na naslov VESTNIK, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. Enostavno, kajne. Kot že napisano, žrebanje bo na VESTNIKOVEM ABRAHAMU. KMALU! Tibor Voros je minule dni go-1 stil šefa urada za narodnosti, r ki mu je obljubil poseben seminar za delovanje predstavnikov narodnosti v lokalni sa- , moupravi. Toda dosledni Tibi je predlagal še temo, kako lahko gorička narodnostna kulturna društva pridejo do proračunskega denarja, ki se ; steka v samoupravno narod- j nostno skupnost v Lendavi. ***.' . j Prezidij se opravičuje! V prejšnjem raportu smo poročali o zaprtju beltinskega mlina in ■ kašarne, kar je v Beltincih naletelo na negodovanje. Toda dejstva so taka: po gradnji mlina v Soboti je Mlino-, pek zaradi nižjih stroškov: mletje preselil v Soboto. Tu tudi poteka gradnja nove ka-šame, ki bo začela z delom v novi sezoni. Kašarstvo kaše , je namreč izrazito sezonskega značaja in poteka od začetka oktobra do januarja. Tako je Mlinopek predelal dovolj kaše za svoje potrebe in potrebe trga, ki ga oskr- ' buje, tako da nima nobenih poslovnih ali kakršnih koli J drugih povezav z omenjeno goričko kašarno, razen da j mu je konkurenca na trgu. ' *★* Roman Sluga in Jožef Kocu-I| van, vodilna kulturnika na de-, li snem bregu Mure, sta po k objavljenih recenzijah svojega dela v kulturi začela iskati stične točke. Tako se oba strinjata, da bi bilo v dobro kulture na nekdanjem avto- I portu pametno zgraditi veliko kulturno dvorano. Locirala stajo med bencinska servisa Petrola in Istrabenza. Tako bi zagotovila enakopravne razmere za delovanje uvožene in avtohtone kulture na desnem bregu Mure. ★ ★★ ■ Razvojna agencija Mura je po odstopu direktorja Antona Balažka, ki seje presedel na : lagodnejši stolček gospodarske zbornice in kjer je tudi megla nekoliko konjunktur-nejše blago kot bi bila v teh • časih na razvojni agenciji, še vedno brez direktorja. Da pa agencija ni nezanimiva, kaže zakulisje, ki se je odločilo, da nobeden od prijavljenih kandidatov za novega direktorja ni poslal popolne vloge, čeprav je bil med njimi tudi doktor znanosti. ★ ★★ V velikih težavah se je znašel tudi Pec center, ki potem, ko mu je uspelo pridobiti Pha-rova sredstva, ostaja brez prostorov. Visoka uradnica Brigita Perhavec in Tibi Cigut menita, da postaja Pec center moteč dejavnik za razvoj mladinske kulture. Zato Pec 1 center že obžaluje ustavitev del pri ograji okrog parka, J kajti če bi ograja bila, bi mu ( verjetno uspelo dobiti v na'4 jem vsaj senco pod kakim 1 hrastom. ★★★ Iteo, ljudski svetovalni inže-niring, še ni reorganiziral soboške Kartonaže. KESEDArt KONJ