o ZAČETKIH SLOVENSKEGA ČiPKARSTVA S POSEBNIM OZIROM NA IDRIJO MARIJA VERBIČ Božo Račič je v svoji razpravi Slovensko čipkarstvo s posetonim ozirom na loško ob- močje, ki je izšla v Loških razgledih (1968, str. 123—130), objavil zanimive podatke iz zgodovine slovenskega čipkarstva, zraven pa se nam je predstavu kot dober poznavalec te zvrsti domače obrti na naših tleh. 2al, so njegovi podatki za prve začetke čipkarstva na naših tleh, posebno pa v Idriji, pomanjkljivi, zato jih bom skušala v tem prispevku nekoli- ko dopolniti. Že v svoji razpravi Gospodarski stiki Idrije z Loko v XVI. in XVII. stoletju (Loški raz- gledi, 1963, str. 102) sem opozorila, da je naj- starejši doslej znan pisan dokument za zgo- dovino čipkarstva v Idriji in na Slovmskem sploh iz leta 1696. Takrat je bil odpuščen iz rudniške službe idrijski upravitelj Volbenk Sigismund pl. Kün- pach, ki je med svojim desetinpolletnim služ- bovanjem zaradi slabega gospodarjenja pri- vede! idrijski rudnik skoraj na neb propada. Svojih službenih nalog ni v redu opravljal, z goljufijo in malomarnostjo pa je prizadejal cesarju nad 200.000 gld. gmotne škode. Ru- darje je izkoriščal s tem, da jim je živež pre- več zaračunaval ter jih je uporabljal za svoje privatne posle in dela, podložnike pa je pri- tiskal s prekomernimi davki in tlako. Med njegovim službovanjem se je kljub strogi pre- povedi razpasla navada, da so v Idrijo priha- jali tujci in razne sumljive osebe, ki se niso zaposlili v rudniku, niti se niso ukvarjali s kako obrtjo, pač pa so se tu zadrževali dalj ča.sa. Ko pa so izginili iz Idrije, so odnašali s seboj živo srebro, ki so jim ga kljub strogi prepovedi in kazni prinašali iz jam rudarji in jim ga prodajali. Zato je cesar odredu, da morajo rudarji odslej nositi pri delu bodisi v jami ali zunaj nje posebno rudarsko obleko iz kratkega rudarskega jopiča in hlač brez vsakega žepa. Med tujci, ki so vedno češče obiskovali Idrijo, so bili predvsem podeželski kramarji obojega spoJa, ki so prinašali v Idrijo živež v zameno za čipke; te so nakupovali od idrij- skih klekljaric. S pretvezo, da se v Idriji mu- dijo po kupčijskih poslih, so tu ostajali po dva, tri ali več dni, zraven pa, ko se jim je pokazala ugodna prilika, so popolnoma ne- opaženo odnašali iz Idrije mnogo očiščene (Schlich), pa tudi neočiščene rude (Arzt), da- lje izbrane kose rude (Stueff), ein ober ter ži- vo srebro, ki so ga potem prodajali trgovcem z živim srebrom. Kljub strogi kazni so se dali rudarji k takšni nedavoljeni in prepovedani trgovini z živim srebrom razmeroma lahko pridobiti in zavesti. Takole pravi izvirno E>oročilo: »■... Es komen auch je zuweilen vnd zwar öfftermahlen vnter den praetext Spütz von denen Klekhlerinen zu- erkhauffen verschiedene frembde Leuth das Jar hindurch in Idria an, die sich zu zwey, drey vnd mehrer Tag alhier aufhalten in bedenkhen aber durch dergleichen Frembdling Man vnd Weibs Persohnen mittels solcher gueten Gelegenheit vill Schlich, Arzt, Zinober, Stueff vnd Quecksilber gancz vnuermerkht vnd haimblicherweis vertra- gen, auch die Knappenschafft gar leicht zu aller untrey angelaittet vnd verführt werden kan .. Da bi preipovedano kupoevanje z živim srebrom preprečil — saj je kameralnemu imetju povzročalo veUko škodo — je cesar no^ vemu idrijskemu upravitelju naročil, naj v Spodnji in Zgornji Idriji objavi razglas, da je kmetom, rudarjem in vsem drugim strogo preipovedano brez vednosti in dovoljenja upraviteljskega urada sprejeti pod svojo stre- ho ljudi ali tiste, ki se izdajajo za kramarje s čipkami. Prav tako je bilo tudi idrijskim go- stilničarjem prepovedano dajati prenočišče takšnim gostom, sicer bi bili strogo kaznova- ni.i Kljub strogemu ukazu in omejevanju gi- banja tujcev na idrijskih tleh pa se je kraja živega srebra in cinobra po' kramarjih z idrij- skimi čipkami nadaljevala. Leta 1730 je bil v Idriji velik proces proti samozvanim pre- kupčevalcem z idrijskim živim srebrom, v ka- terega je bila zapletena tudi neka Mdhiorca, vaška potovka, doma s Tohninskega, ki je v Idrijo prinašala živež v zameno za idrijske čipke.^ Nobena še tako stroga kazen ni mogla za- vreti skrivnega kupčevanja z idrijskim živim srebrom. Kramarji so v vedno večjem številu prihajali v Idrijo in odkupovali čipke od id- rijskih 'klökljaric, zraven ^pa so na skrivaj po- izvedovali, kdo od rudarjev ali idrijskih kme- tov ima skrit kak lep kos živosrebme rude, če ne celo živo srebro, ki bi jim ga hotel pro- dati. Ker je na ta način kupčija s čipkami v Idriji vedno bolj cvetela, se je klekljan je čipk po idrijskih domovih zelo razmahnilo. Nanj je bila vedno bolj pozoima rudniška uprava, ki se sicer ni zanimala za posle, ki niso sodili v njeno področje dela. Leta 1752 je takratni idrijski rudarsiki svetnik in upravitelj višjega rudarskega urada v Idriji, Anton Haubtman, sporočil cesarsko^kraljevski direkciji za nov- čarstvo in rudarstvo na Dunaju, da se idrij- ski ženski svet, bodisi mlad ali star, za nič drugega ne zanima kot za klekljan je čipk. Namesto, da bi idrijske žene in dekleta pred- 157: le, pletle in belile platno za svoja oblačila, kot so delale kmečke žene in dekleta, so ves prosti čas porabile za klekljanje čipk. Čipke, ki so jih izdelovale iz grobega lanenega su- kanca, so bile preproste, ter jih je kupoval le kmečki ženski svet. Laneni sukanec so v za- meno za čipke nabavljale v Skofji Loki, ki je takrat slovela po izdelavi gorenjskega platna in sukanca. Mimo tega je bila Sfcofja Loka Idriji najbližje mesto in že od začetka rudni- ka z njo v tesni gospodarski ipcvezavi. Tudi platna so idrijske žene nabavljale v Skofji Loki v zameno za črnke, nogavice pa v Tržiču in Radovljici. Radovljica je bila v tistem času znana po izdelavi nogavic. Znano je, da je bil tudi Linhartov oče nogavičar. V tržiški in ra- dovljiški okolici pa je bilo tisti čas tudi naj- bolj razvito tihotripstvo z idriiskim živim sreb- rom, ki ga je ipripisovati predvsem živahnemu stiku tega prebivalstva z idriiskimi rudarji. Ko je rudniška uprava premišljevala, kako bi te stike prebivalstva v obe smeri omejila in s tem preprečila tihotapstvo živega srebra, je rudniški svetnik in upravitelj Haubtman pri- šel na idejo, da bi v Idriji ustanovili manu- fakturo za predenje, pletenje in izdelovanje platna in čipk. Pri njej naj bi bile zaposlene vse idrijske žene in dekleta. V manufakturi bi idrijske žene in de- kleta izdelovale platno in drugo blago, sukanec, nogavice in havbe ter vse, kar se :potrebuje za dem in družino, da ne bi bilo treba teh stvari kupovati drugod. Kar bi bilo izdelkov nad domače potrebe, bi jih pro- dajali neljubim podeželskim trgovcem in kra- marjem, ki so skoraj vsak teden v velikem številu prihajali v Idrijo, da kupijo č'pke. Na ta način bi bila prodaja čipk in drugega orga- nizirana ter preprečeno sumljivo gibanje po- deželskih kramarjev po Idriji in njeni okolici. Surovine za izdelke bi manufakturi dobavlja- la rudniška uprava, ki bi izdelke tudi odku- povala po' zmerni ceni. Dohodek cd te manu- fakture kakor tudi od rudniške gostilne naj bi se stekal v rudarsko bratovsko skladnico, iz katere bi prejemal plačo rudniški zdravnik ali ranocelnik, iz nje pa bi prejemali podporo tu- di brezposelni idrijski rudarji.' Ta lepa, humanitarna zamisel idrijskega svetnika, žal, ni bila ostvarjena, ker je rud- niku za tako podjetje primanjkovalo začet- nega kapitala. Pač pa je njegova ideja zažive^ la deset let kasneje, čeprav ne v Idriji in v drugačni obliki. Novo ustanovljeni komerčni konses za Notranjo Avstrijo s sedežem na Dunaju je 1763 prišel na idejo, da v Ljublja- ni ustanovi manufakturo za čipke iz svue, gama in sukanca. Takratnemu predstojniku Komore in reprezentance na Kranjskem, pl. Hochenwartu, je bilo naročeno, da izbere po- datke, koliko žensk se v kranjskih mestih in trgih ukvarja s čipkanjem, kakšne čipke iz- delujejo in v kakšni količini, iz kakšnega ma- teriala in komu jih prodajajo.* Z anketo je bilo ugotovljeno, da je imela Ljubljana tisti čas cd vseh mest na Kranj- skem naiveč klekljaric. Samo iz Krakovega se jih je prijavilo 23, iz ostalega mesta pa 22 ali skupaj 45. Po glavarjevem mnenju pa se vse klekljarice niso prijavile, saj je bilo Fplo^ šno znano, da se je pri vsaki ljubljanski pred- mestni hiši klekljalo. Klekliarice se na urad- ni poziv niso hotele prijaviti, ker se je med njimi razširila zloglasna vest, da jih bodo odpeljali neznano kam in skupaj zaprli v kak odročen kneževski stolp, od koder ne bo vr- nitve domov. Po drugi strani pa so se bale, da jim bodo zopet naložili kak nov davek ali da- jatev na obrt, s katero so se le skromno pre- živliale.^ Kot Idrijčanke so tudi liubljanske c'pkarice tisti čas izdelovale čipke le iz grobesa lane- nega sukanca, ki so ga bodisi srredle same doma. ali pa so ga nakuTX>vale v Skofii Loki. Cink takrat še niso izdelovale co risan'^h vzcr- dh, niti si niso znale izmisliti kai podobnega. Zaito so bile niihove č'pke preproi^te ter so jih odkupovale le kmečke žene in dekleta. Boga- tejše meščanke in plemkinje niso nosile teh č'Dk. Zanie so trgovci uvažali činke iz svile in finejših niti iz tujine ter so jih jim z dobičkom preprodajah. Da bi pa trgovci z založništvom organizirali domačo manufakturo fin^h čink, po katerih je bilo takrat zaradi mode veliko povpraševanje, jim še na misel ni prišlo, saj so z uvozom č'pk veliko več zaslužili, kot pa da bi vložih svoj kapital v tvegano izdelova- nje čiok. Za preproste klekliarice je bila na- bava fineišega materiala za klekljanje v maj- hnih količinah predraga, niti niso vedele, kie naj bi ga nabavile in ne nazadnie niso ime^e dovoli kauitala, da bi ga nab^vliale. Izdelki domačih čipkaric pa tudi niso bili dovolj čisti; da bi jih prodaiali širšemu krcgu odjemalcev, posebno pa zahtevneišim liudem v mestih do- ma in zunaj dežele. Ker so čipkarice izdelovale čipke doma v tesnih, zakajenih in prašnih prostorih poleg vsakdanjih hišnih in goepo- dinjskih opravil, pri katerih se roke hitro za- mažejo, na čistoto rok pa so premalo pazile, niso mogle izdelati dovolj čistih čipk, ki bi šle lažje in hitreje v prodajo. Sicer pa so premožneiše žene izdelovale fi- nejše č'pke tudi same doma. Posebno to ve- lja za plemkinje po gradovih in mestnih ple- miških hišah. Dale so si izdelati blazinice s kleklji ter so na podlagi risanih vzorcev iz- delale doma fine in lepe č-roke. Ker pa je bila potreba po čipkastih oblačilih tisti čas v ple- miških hišah zelo velika, plemkinje vseh čipk niso mogle same izdelati. Dale so jih v iz- delavo tudi preprostim klekljaricam, pred 158 tem ipa so jih z vso potrpežljivostjo naučile spretnosti klekljanja čipk po predloženih ri- sanih vzorcih. Tako so se tudi nekatere me- ščanske klekljarice naučile spretnosti v izde- lovanju finih čipk. Ker se je na uradni poziv 1763 javilo le ma- lo klekljaric — iz Škofje Loke in Kranja ni büo nobene prijave, iz Kamnika 20, iz Radov- ljice 5, z Dolenjskega nobene, z Notranjskega samo dve, Idrija pa v popis ni bUa vključena, ker je takrat teritorialno še spadala pod ru- darsko direkcijo na Dunaju, ne pa pod Kranj- sko, kranjski deželni predstojnik ni pripo- ročil ustanovitve manufakture za čipke v Ljubljani. Za napredek in razširitev te zvrsti domače obrti pri nas pa je Dunaju priporočil, da gmotno podpre to obrt bodisi s primer- nimi premijami ali pa z organiziranim odku- pom čLpk; predvsem pa je priporočil, da bi z državno poc^poro kaka spretna klekljarica uči- la preproste kranjske klekljarice umetnosti tega vezenja.' Na glavarjevo priporočilo je Marija Tere- zija novembra 1763 odprla čipkarsko šolo v Ljubljani.'' Za u&teljico čipkarstva je z Duna- ja poslala čipkarsko strokovnjakinjo Marijo Ano Seippovo, rojeno Ljubljančanko.* Sola naj bi trajala tri leta do no\'embra 1766. Za- radi tehničnih ovir se je začetek šole zavlekel v maj 1764, šola pa se je končala v štirih le- tih, jeseni 1768. Sola je bila nameščena v 3. nadstropju hiše barona Mihaela Angela Zoisa v Gosposki ulici s pogledom na Ljubljanico.* Vzdrževal jo je fcomerčni konses na Dunaju. Za najemnino učnih prostorov je plačeval let- no 80 gld., za učila, material za klekljanje in risane vzorce, za stanarino in plačo učiteljici pa je vsako leto prispeval še 420 gld., ali sku- paj 500 gld. letno.'" Seippova je s seboj z Du- naja pripeljala še čipkarsko pomočnico, ki naj bi ji pcmagala pri učenju deklet. Javljeno je bilo sicer, da bodo z njo prispele kar tri po- močnice, toda ko so izvedele, kakoi daleč leži Ljubljana od Dunaja, so se ustrašile dolge in nevarne poti ter so odpovedale sodelovanje. V šolo se je v začetku prijavilo okrog tri- deset deklet, zaradi grobega ravnanja učitelji- ce in njene pomočnice z njimi pa se je nji- hovo število kmalu skrčilo na 10. Idrijčanke po vsej verjetnosti šole niso obiskovale. Učeča se dekleta so prejemale od države tudi manj- šo podporo v obleki. V šoli naj bi se naučila modernega klekljanja po risanih vzorcih ter klekljanja s svilo, gamom in sukancem. Uspehi šole pa niso bili zadovoljivi, čeprav je Seippova ob zaključku šole trdila, da je vzgojila okrog 200 čipkaric. Komerčni konses na Kranjskem je že konec leta 1764 zahteval od Dunaja, naj mu pošlje bolj izvežbano učno moč, s katero bi se mogli dosegati boljši uspe- hi na šoli, ali pa naj šolo ukinejo. Z Dunaja je prišel odgovor, naj šola ostane toliko časa, do- kler ne bodo porabljena vsa sredstva, ki so bi- la dana za šolo že vnrprej, izučena dekleta pa naj kranjska dežela gmotno podpre, da bodo mogla nadaljevati čipkarsko obrt. Do zame- njave učne moči pa tudi ni prišlo. Seippova se je kar naprej pritoževala na Dunaj, da se s plačo 100 gld. letno, prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo niti sama ne more preživljati, ne pa da bi še vzdrževala čipkar- sko pomočnico in moža, ki se je z njo prese- lil v Ljubljano. Komerčni konses v Ljubljani ji je nakazal še 50 gld. dodatka; jeseni 1763, ko so čipkarsko šolo v Ljubljani ukinili, pa se je odselila v Gradec.'' Prvi poskus s čipkarsko šolo v Ljubljani ni uspel. Pozornost komerčnega konsesa v Ljub- ljani se je obrnila na Idrijo, kjer je büo čip- karstvo v polnem razmahu. Kranjske oblasti so hotele od idrijskega rudnika izvedeti, koli- ko kosov ozkih, isrednjih ter širokih čipk iz grobega, finega in najfinejšega sukanca izde- lajo letno priznano pridne idrijske rudarske žene in dekleta, da bi jim zagotovue stalen odkup in prodajo čipk. Zraven so zaprosili, naj jim pošljejo tudi vzorce čipk z navedbo njihove cene.'- O nadaljnji akciji ni poročil. Pač pa je zna- no, da je 1876 ustanovljena čipkarska šola v Idriji dosegla v pogini meri svoj namen. Ostane še viprašanje, do kam segajo prvi za- četki čipkarstva na slovenskih tleh. Pred le- tom 1696 o slovenskem čipkarstvu nimamo nobenih poročil izvzemši pri Valvasorju. Božo Račič opo'zarja na ljubljanski muzej (verjetno Etnografski muzej v Ljubljani), ki hrani čipko iz leta, 1677'^ in ki je po vsej ver- jetnosti domačega izvora. Tudi brez drugih dokazov lahko trdimo, da je slovensko čip- karstvo starejšega izvora, kot so ohranjeni o njem pisani dokumenti. V Idriji se je ta obrt razširila z napredovat njem postopka pri pridobivanju živega srebra iz živosrebme rude. Dokler so v Idriji pri- dobivali živo srebro na dolgotrajen način s tem, da so rudo pred žganjem najprej prebi- rali, nato stolkli v prah, potem pa izpirali, da so pridobili očiščeno rudo, ki so jo potem na zelo primitiven način žgali v živo srebro, so bile v rudniku zaposlene tudi rudarske žene in dekleta. Opravljale so navedena dela za majhen denar ali vsaj za manjšo plačo kot moški delavci. Zaradi polne zaposlitve v rud- niku in pri domačih hišnih opravilih pa ta- krat niso mogle opravljati še kakšne obrti, za katero je bil potreben čas in velika potr- pežljivost kot npr. klekljanja čipk, četudi so ga .poznale, še preden s-o se s Tirolske, Vo- rarlberga in Češke preselile v Idrijo. Z uved- bo žganja živega srebra v pečeh okrog 1650 pa se je proces pridobivanja živega srebra 159 skrajšal, posebno pa z žganjem živega srebra na španski način 1750. Rudnik ni več potre- boval toliko delovnih moči in prve, ki so iz- gubile v rudniku delo, so bile rudarske žene in dekleta. Ker pa so bile prisiljene živeti od dela svojih rok, saj družinski poglavar ni za- služil dovolj kruha za svojo številno družino, so se ciprdjele klekljanja, ki je donašalo doda- ten dohodek družini." Istočasno, ko se je v Idriji razmahnila ta obrt, se je razcvetela tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih brez p'O- vezave z Idrijo, zato bi bilo priporočati, da še naprej raziskujemo izvor in središče te naše, po svetu najbolj znane domače obrti. Upajmo, da bomo s temeljitim študijem gradiva, ki ga za idrijsko čipkarsko razstavo pripravlja Id- rijski muzej skupaj z Etnografskim muzejem v Ljubljani, ugotovili kaj več o začetkih ap- karstva na slovenskih tleh. OPOMBE 1. Hofkammerarchiv, Wien, Innerösterr. Quech- silberbergwerke, 18327, fasc. za leto 1695—1699. — 2. Muzej v Idriji, Arhiv rudnika živega srebra v Idriji, Berichte und Resolutionen, fasc. za 1. 1729—1730, akt iz 23. 10. 1730. — 3. Istotam, fasc. za 1. 1751—1752, akt iz 10. I. 1752. — 4. Arhiv Slovenije v Ljubljani, Arhiv Kamere in repre- zentance, Commercien Conimission, Lit. S, št 23, akti od jan. do marca 1763. — 5. Istotam, akt iz 30. maja 1763. — 6. Istotam, akt iz 30. 5. 1763. — 7. Istotam, akt od 20. 10. 1763. — 8. Istotam, akt iz 13. 10. 1763. — 9. Istotam, akt iz 3. 2. 1764. — 10. Istotam, akt 22. 11. 1763. — 11. Istotam, akti od 1. 1763—1768. — 12. Istotam, akt 26. 11. 1764. — 12a J. V. Valvasor, Die Ehre..., XI, str. 706. — 13. B. Račič, Slovensko čipkarstvo s posebnim ozirom na loško območje, Loški razgledi, XV, str. 125. — 14. AJ, Berichte u. Resolutionen, fasc. za I. 1751—1752. 160