Pavlalni franko v drfavl SHS«
W Posamezna itev. i krono.
142. itev.
V Llubllani, v sredo 23. ItinUa 1920.
Lete IV.
Izhaja rasen ponfleiiSta In dneva po prazniku
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št, 6^1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55,72/n po K 1’20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1’60. Pri večjem naročilu popust.
‘
‘“v ■ - '	•
'	:r;
Glasilo Jugoslov. sodjalno - demokratižne stranke.
Telefonska it. 312,
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leta K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Ameriko K 860.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je t Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
■joczrg&t
Volilni red pred parlamentom.
Belgrad, 19. junija. 1920.
pred drugimi
Po preteku poldrugega leta smo prišli vendar tako daleč, da je začelo privremeno Narodno Predstavništvo v Belgradu vendarle razpravljati o volilnem redu za Ustavotvor-no narodno skupščino, ki naj da ustavne podlage naši državi
Veseli nas. da je vendar enkrat prišel ta začasni parlament do tega, da razpravlja o tem. kar je pravzaprav bila njegova glavna naloga; izborni (volilni) red da sklene, potem pa ere. .
Da Narodno Predstavništvo nima pravega veselja do dela, to smo videli v pretekli dobi prav jasno. Nismo pa vedeli, da le Narodno Predstavništvo tudi po svojem duševnem nivoju tako nezmožno, kakor se ravno pri debati o volilnem redu pokazuje. Sramotno ie, na kako nizki višini se giblje debata o vo-livnem redu Vprašanja, ki drugje izzovejo stvarno in formalno dovršene debate ob splošni pozornosti cele zbornice in cele javnosti, kakor je n. pr. vprašanje ženske volivne pravice — taka vprašanja rešuje naš parlament, kakor da bi razpravljal o najobskurnejši interpelaciji.
Mnogo na tej mizeriji našega parlamenta je krivo beterajsko časopisje, ki ne vrši nad parlamentom m-kakšne kontrole. V drugih državah imaio časopisi prestolnega mesta obširna poročila ’o 'parlamentarnih ■jfahglaU; parlament je pod stalno kritiko in kontrolo javnosti, zlasti javnosti v sedežu parlamenta: — v Belgradu pa je žurnalistika tako na nizkem stališču, kakor je to le Balkanu mogoče'
Parlament je časopisju in javnosti vreden in — narobe.
Volivni red, kakor ga predlagi vladna zakonska predloga, je kompromis med radikalci in demokrati. Ker pa tvorita ti dve stranki skupaj z Jugoslovanskim in Narodnim kubom, ki sta tudi v vladni večini, ogromno večino zbornice, je seveda skoro nemogoče doseči kako znatno izboljšanje posameznih določb zakona. Razun nekaterih — sicer res principijelno vojnih — določb zakonskega načrta, ki so nesprejemljive, izborni red r.i najslabši.
Olavne hibe načrta so: da načrt ne določa točnega termina, v katerem se morajo volitve izvršiti da načrt properčnega sistema volitev ne izvaja konsekventno, ampak le v zelo majhni meri, tako, da o pravem proporcu skoro' govora biti n; more,
nollp Ho lili	donelo
dalje, da izključuje ženske od volivne pravice in slednjič, da predpisuje takozvane kvalificirane mandate, to se pravi, da zah.eva, da mora biti na kandidatnih listah p * en kandidat z visokošolsko izobrazbo, ki je
pod gotovimi pog:ji izvoljen.
Generalna debata o izbornem redu je že završena. Poročali smo o njej. Sedaj se vrši specijalna debata; o prvih dveh zgoraj navedenih vprašanjih je že završena, o ženski volivni pravici se razpravlja ravnokar, o kvalificiranih mandatih oa se vrši razprava prihodnje dni.
Glavni kontingent govornikov tvorita poleg nekaterih izvenstran-karjev skupini; to sta socljaHstičui klub in pa republikanci, med katerimi je najagilnejši njih vodja bivši minister Jaša Prodanovič, eden naj-poštenejših srbijanskih politikov, kar pomeni veliko...
Kritika opozicije je ostra — o-bramba vladnih strank pa medla. Vladne stranke dobro vedo za slabosti načrta, a boljega načrta izdelale niso. ker ti jim modernejše določbe pri volitvah — škodovale!
V	vladnem načrtu ni bil predvsem nikak termin, v katerem naj se zvrše volitve za Ustavotvorno Skupščino. Bati se je bilo. da bo vlada volitve cdlagala, dokler se ij bo zdelo. Opozicija je zato zahteva-vafa, da naj se izvrše volitve v štirih mesecih po—sprejetju volivnega zakona v paramentu. Vladne stranke so to seveda odklonile ali toliko so morale odjenjati. da ie prišla v^za-kon določba, da se morajo volitve izvršil niUJalje v teku 6 mesece-7 od dneva, ko regent zakon podpiše.
Ostra je bila debata pri § 4 in 5, ki določata volivne okraje ter števili a j lo prebivalstva, na katero odpade en mandat.
Vladni predlo« določa v glavnem, da so v olivna okrožja v Srbiji, Bosni in Hercegovini sedanja administrativna okrožja, na Hrvaškem velike županije, za Slovenijo pa predvideni razun Ljubljane, ki naj ima
3	poslance, dve okrožji Kranjsko z boroveljskim okrajnim glavarstvom ter Šta^rsko s Prekmurjem in ostalim delom Koroške V volivniu okrožjih se više volitve po proporcu in čim večje ie volivno okrožje, tem čistejše pride proporc do velja-
ve.	.
A ravno glede velikosti volrvnm okrožij je načrt sila zverižen in smrdi po volivni geometriji. V Srbiji bodo volivna okrožja, ki bodo imela po 3 do 4 poslance — proporc .e v takih malih okrožjih čisto iluzoren; a radikalci rabijo taka mala okrožja, že vedo zakaj!
•i *zniec* naših poslancev sta govorila k § 4. ki določa okrožja, sodruga Korač in dr. Korun; s Korač te z jasnimi besedami pokazal, kako pomanjkljivo je izveden proporčni princip v načrtu in je predlagal, da
tvori vsa Slovenija n Ljubljano vred tudi le eno okrožje. Ota predloga pa je vladna večina seveda zavrnila, ker ji pač ni za proporc. Demokrate bo še 2lava bolela zato!
K § 5.. ki določa število prebivalstva. na katerega odpade en mandat, je govoril s Kristan, ki je predlagal, da naj odpade na 25.000 prebivalcev en mandat, dočim je vladna predloga predlagala 35 000 prebivalcev in da se brišejo določila o kvalificiranih mandatih Njegov govor prinesemo dobesedno. Tu ie večina odjenjala in sprejela se je kone^-no številka 30.000 — kar met vspeh opozicije, posebno, ker je vla* da obenem tudi cdjenjala deloma P't vprašanju kvalificiranih _ mandatov,
o	čemei bom poročal prihodnjič.
V	Sl Narodu berem ravnokar neki članek dr. Jurtele. ki se obrača proti visokemu številu poslancev v Ustavofvorni skupščini.
Povedati je treba, da'je mnenja dr. Jurtele napačno: največja napaka bodoče kucščine ti bilo premajhno število poslancev, ker bi vlada s takim parlamentom delala, kar bi hotela — s čemur pa seveda nočemo zagovarjati previsokega števila poslancev. Po § 5, kakor je sedaj sprejet, bo imel bodoči parlament približno 420 poslancev, kar za Ustavotvorno skupščino pač ni preveč, skoro da premalo’
§ 6 načrta, ki določa, da naj voli Belgrad 6. Zagreb 5 in Ljubljana 3 poslance je romal nazaj v odsek, da bo o njem še enkrat razpravljat
O	§ 9, ki določa, da ima volivno pravico vsak moški iu ki določa tudi, da nimajo volivne pravice tisti prebivalci države, k imajo v smisla mirovne pogodbe pravico optirati za kako drugo državo, traja debata že tretji dan. Govornik socialističnega kluba s. dr. <ekolič, republikanec Prodanovič, slovenski klenka-lec dr. Holinjec in drugi so se zavzeli za žensko volivno pravico in stavili tozadevne predloge. Socijalisti smo poleg tega stavili tudi predlog, da na| imaio tisti tujerodni prebivalci države \olivno pravico, ki se pred vciit-vito izrečejo /a našo državo, ker smatramo za kritično, da bi s tuje-rodcl (Nemci 1. dr.) ne imeli voli le pravice, če se odločijo za našo d^la-vo. Tudi Narcdni klub je istega mnenja Debata o § 9 bo šele danes končana. govori! bo samo še mimster Protič — nobenega dvoma pa ni da bo večina zbornice žensko volivno pravi :o odklonila in izk'jučila tudi vse hnerodce od volivne pravice — kar nam oboje v svetu ne bo v čast in korist! Pa kaj briga to radikalce in druge stranke vladne večine!
Pri drugem čitaaiu se bo za vse
izpremimevalne predloge glasovalo
po imenih. Opozicija hoče, da bo ugotovljeno z imeni Kdo je za pravičnost. kdo za nasilje
Proti zatiranju železničarjev.
Interpelacija narodnega poslanika Josipa Kopača In tovarišev na «. ministra In na ministra saobračaia radi železničarskega štrajka In ž nita v
zvezi stoječih dogodkov.
Dne 15. novembra 1919, je bil
podpisan s ftrani ministrstva »Protokol Sporazuma« s Savezom sao-bračajnih i transportnih radnika Jugoslavije kot zastopni'" om pretežne večine železničarjev Omenjeni »Protokol Sporazuma* določa prehodno ureditev prejemkov tega osebja do tedaj, da se sporazumno uredi službena pragmatika. Kratko za tem podpisom ie bil ta »Protokol Sporazuma« razglašen v S!užbeir'h Novinah«. Protokol je s tem zadcbil javno pravomoč-
Gospod Jelič namestnik ministra Sacbračija pa ie s svojim podpisom izdal IS. marca ^Začasni pravilnik«, s katerim je razveljavil »Protokol Sporazuma«.
Savez je proti razveljavljenju »Protokola Sporazuma« takoj vložil energičen protest in :e naznanit da bodo železničarji izvaj-.li iz tega preloma skrajne konsekvence. Ali ministrstvo Saobračaia. posebno pa g. Jelič je bil gluh /a vse proteste od strani Saveza. Radi tega so morali železničarji seči po sknjnem obrambnem sredstvu, 9 kat.nm razpolagajo, namreč po štrajku_
Strajk je bil popoln še je bil čas, da se konča štrajk takoj ob p^čerku, če ne bi bilo ministrstvo Saobračaia izjavilo, da se ne pogaja i »puntarji«.
Ker mimsterstvo :>tleznif.ariev ni imglo drugače spraviti na delo, fe Železniki min.-^er pcs»'*l po sredstvih skrajnega nasils*va, naprosil je nameč vojaško ob’ast, da upckbče železničari? ra dvomesečno voiaško službovanje na železnicah. Vojaška oblast te željo minsir-stva Saobračaja izponila in železničarje mibtarizirala. V znak protesta proti postopanju oblasti napram železničarjem, je strokovna komisija »Jugoslavije« odredila tridnevno splošno protestno stavko, pri kateri je prišlo 24 aprila do krvavih inc' "dentov v Ljubljani, kjer ie policija in orožništvo rabilo orožje in ubilo 14 ljudi in ranilo preko 40, od katerih je 7 težko ranjenih.
Nastop vlade v teku štrajka ie bil tako nasilen, da ga moremo pravdn-) označiti samo z besedo teror. Ni zato čudno, da le postopanje vlade ljudstvo razburjalo, dočim je dolžnost vlade, da stori ob takih časm vse, da ljudstvo pomiri. Vlada je po-gazila vsako svobodo, prepovedata sestanke in shode ter s tem onemogočila razgovore stavkujočih, ki niso nikjer kalili javnega miru ali pa povzročili nerede.
Konfiscirala je brezobzirno delavsko časopisje in s tem sprečava-
sopisje. z malimi izjemami, bruhala sovraštvo proti delavstvu. Oblasti same so objavljale neresnične vesti po listih., da so n. pr. obasti zaprlo »Delavski Dom« v Beogradu, da ie cenzura ustavila »Radničke Novine« itd. kar je bilo vse neresnično. Vse tak vseli so se oficijozno in napol oficijozno samo zato trosile, da so se ljudje razburjali. In da bi bil teror opravičen pri uporabi svojih nasilnih sredstev.
Poverjenik za notranja dela g. profesor Remec v Ljubljani, je dal ukaz. Ja naj se vsi zaupniki strokov n ih organizacij in stavkujočih zapro. Pričela se ie gonja proti temu denun« ciranemu delavstvu. Vse ječe so bile namah napolnjene. Ženam se le pa žugalo, da bodo vsi možje postreljeni. In da ni bilo še nekaj pametnirt ljudi, ki so mirili do skrajnosti ras* burjeno ljudstvo, prišlo bi bilo morda do krvavih nemirov, ki bi jih imeli na vesti — popolnoma nesposobni uradni organi
Kako nesmiselno in brez vsaka podlage je postopala vojaška in po-* Jfciiska oblast, dokazuje dejstvo, dal ie vojaška oblast vpoklicala železničarje v vojaško službovanje 23. aprila od 18 do 50 leta; že 22. aprh la ie pa mnogo železničarjev vrgla v ječe. Po prisegi se je mnogim železničarjem 14 dnevno or povedala služba. nekateri so bili celo takoj odpuščeni iz službe Prvi vpoklic ie bil od 22. do ?R: drugi pa od 18 do 50 leta. Naravno le. da so se vsi oni, ki niso bili redoviti vojaki, upirali oditi k vojakem in to upravičeno* kajti vpoklici so bili nepostavni.
Ko je Savez odredit da se že« lezničarji vinejo zoret na delo. sa počeli načelniki odpuščati m suspendirati žtlezničarje.
Nezadovoljstvo med železničarji pa ie tako, da se fe bati, če ne ponehajo take persekuciie, da izbruhne vnovič obupen boj na vseh progat in ta boj bode veliko hujši kakor je bil ravnokar završeni.
Opravičeno je moje prepričanje, da je ta štra.'k namenoma zakrivila vlada v Ljubljani s tem, da je za-> braniki vsako zborovanje stavkufo« čih. da Je dala aretirati vse zaupni« ke, povzročila kaos, v katerega s<i se prelahko vrinili nedelavski elementi. provokaterji, plačani poli« cisti, kar vse ti bilo utegnilo dovesti razburjene delavske mase do kakih nepremišljeni korakov. In to sl je ravno vlada želela. Da bi mogla ta vlada na zgoraj ni na zunaj opravičiti svojo eksistenco je rabila na* mire in jih ie zato s svojim namenoma provokatoričnim nastopanjem
LISTEK.
Dobri ljudje.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje.)
»Logično označiti? Hm!... No da.,.« je zastal Vladimir Semjonič. »Neprotivljenje zlu izraža brezučestno razmerje do vsega, kar se v
nravnosti imenuje zlo.«	...
To rekši se je Vadinnr Semjonič nagnrl k mizi in se lotil povesti. V tej povesti, ki jo je napisala ženska, se je opisovalo težko stanje dame iz sveta, živečo pod eno strelio z ljubim-cem in s svojini zakonskim detetom. Semjonič je bil zadovoljen i s simpatično idejo, i s pripovedovanjem i z izvršitvijo. Podavajoč v krat-kem vsebino povesti, le izbiral naj-.cpša mesta in jim pristavljal svoje opazke: »Ali ni resnica kako je to naravno, živo in slikovito! Pisatelj-ca ni le pripovedovalka-unietnlca, nego tudi fina dušeslovka, k! ume gedat! v duše svojih oseb* Naj navedem za primer le ta relijeini opis duševnega stanja junakinje ob srečanju z možem« itd.
»Volodja!« je prekinila Veta Semjonovna Iijegove kritične izlive, s Čudna misel me muči
že od_včeraj. Vedno mislim: Kaj bi bilo iz nas ako bi bilo človeško življenje zgrajeno na ne-protivljenju zlu?
^Najbrž nič. Ako bi se ne proHvili zlu, M dobila volja popolno svobodo, a to bi vodilo, ne glede na civilizacijo, do tega, da bi ne ostal na zemlji kamen na kamenu,«
»A kai bi ostalo?«
»Bašibozuki in tolerančne liiše. V nastopnem feljtonu napišem koj o tem, Hvala, da si me spomnila!«
Čez teden dni je moj prijatelj izpolnil svojo obljubo. Bil je :avno tisti čas, v letih osemdesetih - - ko se ie v družbi in časopisju govorilo
o	neprotivljenju proti zlu, o pravici sodbe, ka znovanju, vojni, ko je marsikdo iz naše srede odpustil slugo in se napotil na deželo orat polje ter se odrekal mesni hrani in poltni ljubezni.
Ko je Vera Semjonovna bratov feljton prečkala, je pomislila in komaj vidno stisnila rame.
i.Zelo lepo/ je dejala. »Vendar pa mnogo-česa ne razumem. Na primer, v »Soborjanih«*.' Ljeskova ie omenjen čudak vrtnar, ki seje vse, za kupce, berače in tatove. AH postopa razumno?*
*). svečeniki In dijakotii glavne, cerkve.
Po izrazu obličja in po glasu je Vladimir Semjonič spoznal, da sestri njegov feljton ni ugajal in prvič v življenju se je zganilo njegovo avtorsko čustvo. Maio razdražen je odvrnil:
»Tatvina je nenravna Sejati tatovom, pomeni priznavati tatovom pravioo do obstanka. Kaj bi rekla, ako bi pri izdajanju lista in razdeljevanju oddelkov uvrščal poleg poštenih idej tudi izsiljevalne. Po logiki tega vrtnarja, bi moral dati mesto tudi izsiljevalcem in podležem misli, ne?«
Vera Semjonovna ni ničesar odgovorila: vstala je izza mize. šla leno proti divanu In legla.
»Ne vem, ničesar ne vem,s. je razmišljeno dejala. Gotovo imaš prav, a meni se tako zdi in tako čut;m, da je v na^i borbi z zlom nekaj napačnega, kakor nedokazanega, skritega. Bog ve, morda je naša borba proti zlu le predsodek, ki se je vkureninjl v nas tak globoko, da se ga ne moremo otresti in zato nimamo o njem pravilne sodbe.«
"Kaj naj bo to?«
>-Ne veip, kako naj ti pojasnim. Morda se človek moti, ko misli, da ima dolžnost in pra-| vico. boriti se z zlom, kakor se moti, ako rmsli j da ima na primer srce obliko rdečega asa. Zelo
I	možno je, da v boju proti zlu nimamo pravica
posluževati se siile, nego nasprotnih sredstev, to se pravi na primer, ako nočesf da ti ukra* delo sliko, ne zapiral fe. temveč lo dal sam.«
»Modro, zelo modro! Ako se hočem tedal oženiti z bogato trgovko, se mora ona, da ml prepreči to podlost, požurili, da me sama vzame'«
Do polnoči sta besedovala brat in sestra, ne da bi drug drugega umela Ako bi ju poslušal tuj človek, komaj bi razumel, kaj hoče ta ali drugi.
Zvečer sta brat in sestra sedela navadno doma. Znanih družin nista fmela. a tudi nista čutila potrebe po znancih. V gledališče sta hodila le k novim uprizoritvam, — tak je hii tedaj običaj pri pisateljih. — Koncertov se nis*a udeleževala, ker nista ljubila godbe.	.
»Misli, kakor hočeš,« mu ie rekla drugi dan Vera Semjonovna. »Zame je vprašanje deloma že rešeno. Globoko sem prepruana, da je ho) proti zlu, namerjen	P°Polnonia
neosnovan. Hočejo me ubiti? Naj me’ Ako bi se branila, ali ss ubijalec poboljša? Sedaj imam rešiti le še dntgo polovico vprašanja: kako na! nastopam proti zlu, ki je namenjeno mojin bližnjim#*. *
(Dalje prih.l
podžigala. Ali treznost delavskega ljudstva je bila tolika, da so se vse te namere vlade izjalovile. Iz državnih obratov se ljudje odpuščajo. Vse to le mažčevanje vlade, ker se H ni posrečil r-jen načrt, da bi razbila delavske organizacije.
Vse to. kar se le zgodijo, potrebuje razjasnjen ja in treba je, da se vlada radi svojega postopanja opraviči in da da nedolžno preganjanim zadoščenje.
Vprašamo zato gospoda ministra predsednika kot šefa celokupne vlade:
1. Zakaj je bH ukinjen »Protokol Sporazuma«?
2. Ali so mu vsi orisani dogodki povodom že]ezničar'kega štrajka na Slovenskem znani?
3. Kake so bile direktive centralnih ali pa pokrajinskih vlad na podrejene ergane covodrm štrajka?
4	A!i je pripravljen uvesti natančno preiskavo glede onih nepravilnosti, ki so se dogodile od strani oblasti povodom Štrajka, posebno pt
natančno preiskati nasilno postopanje ljubljanske deželne vlade?
5. Zakaj so bila stopnjuje in ne* enako odvzeta povišanja železničarjem, ki bi jih morali dobiti železničarji na podlagi Protokola Sporazuma? In kaki so razlogi za odpuščanje številnih železničarjev med njimi največje število kvalificiranih in zanesljivih delavcev na strojih, v kurilnicah, delavnicah In pri Prometu, dasi vlada mora znati, da vsled iega postanejo velike po-težkoče na železnicah pri obnovi prometa?
6. AH je pripravljena centralna vlada vse orisane krivice iz nekorektnosti oblastvenih nasilcev eksemplarično kaznovati?
7. Ali je Pripravljena poskrbeti, da se preganjanje nedolžnih delavcev nemudoma ustavi, iz državnih obratov odpuščeni sprejmejo v službe, jim Izplačajo pristoječe mezde; Proti onim pa, ki so osumljeni kakih kaznivih dejanj, da se preiskava pospeši?
V	Belgradu, 16. junija 1920.
Za suspendirane železničarle.
Intervencija s. Čobala.
V isti zadevi glede železničarjev, ki so bili ob zadnji stavbi suspendirani, kakor je interpeliral Kopač v predstavništvu, je interveniral s. Čohal tudi še v ministrstvu.
Ministrstvo je podalo izjavo, da bodo po končani preiskavi zopet sprejeti v službo vsi tisti železničarji, ki niso zagrešili sabotaže ali kakega drugega kaznivega dejanja v zadevi železničarskega mezdnega gibanja.
Glede gospodarstva z demobiiizacijskim
materijami!.
V	narodnem predstavništvu Je stavil sodrug dr. M. Korun v znani zadevi glede Vašičevega gospodarstva z demobiiizacijskim materijalom v Ljubljani naslednje vprašanje: Že ponovno so slovenski poslanci našega kluba intervenir. li pri vojnam ministrstvu, da se odpravijo In izboljšajo nevzdržljive razmere, ki vladajo na Slovenskem pri gospodarstvu z demobiiizacijskim materijalom, s katerim je v smislu odredb vrhovne komande na Slovenskem edino opravičena razpolagati Oospodarska komisija za stvarno demobilizacijo v Ljubljani in na katero se morajo v smislu naročila vrhovn« komande št. 46.361 od
1.	avgusta 1919 obračati tudi vse vojaške komande. Z O. br. 39.361 od 12. maja 1919 je naročila ravno ista vrhovna komanda tudi, da ima vojaštvo pravico do izkoriščanja samo tistega materilala, ki ga za sebe nujno i aib. — Vseh teh ki tudi drugin Izdanih naredb pa se gospod polkovnik Vasič, ki ga je vojno ministrstvo postavilo v Ljubljano, da razpolaga z ratnim plenom, torej ne z materi-Jalom. ki ga je zaplenila ob zlomu Avstrije deželna vlada v Ljubljani, ne drži. Popolnoma samovoljno, proti interesom delavstva in proti volji deželne vlade v Ljubljani gospodari ta gospod tudi z avtodelav-nicami. Slovenski listi Naprej, Slovenec 1 dr. so že ponovnokrat očitali gospodu polkovniku Vašlču
stvari, ki mečejo prav čudno luč :ta gospoda polkovnika — a on še vedno gspodari po Ljubljani, očividno brez kontrole in kake revizije, ki naj bi dognale, to č:Kavem naročilu ni kam je gospod polkovnik na svojo roko odpravi, precej demobilizacij-skega materijala iz Slovenije. — Do zadnjega Časa nismo vedeli, kaj da Je pravzaprav vzrok, da je pozicija gospoda polkovnika Vašiča v Ljubljani tako trdna. V svoji št 135 z dne 17. junija 1920 pa piše ljubljanski dnevnik »Slovenec" dobesedno sledeče: „Da se polkovniku Vašiču ni moglo priti do živega in se ni moglo narediti reda, za to je več vzrokov. Vašič je namreč sorodnik prejšnjega vojnega ministra in raznih drugih uglednih vojaških funkcionarjev. Pošiljal Je vedno na vojno ministrstvo razna enostransko pobarvana poročila in s tem dosegel, da se mu je pri ministrstvu verjelo.**
Čast imam. da vurašam gospoda ministra vojne:
1. Ali je gospod polkovnik Vašič res sorodnik prejšnjega vojnega ministra in raznih drugih uglednih vojaških funkcijonarjev in če, katerih?
2. Ali so Vam, gospod minister, znani očitki slovenskega časopisja naperjeni proti gospodu polkovniku Vašiču In ali mislite kaj ukreniti, da se prepiičate o opravičene sti teli očitkov?
Belgrad, 18. junija 1920.
Politični pregled.
+ K mailtsteličnl levici čehosio-vaške soc. dem. delavske stranke Je te dni pristopil tudi sodrug dr. B. Smeral in Je podpisal njeno načelno Izjavo. Za glasovanja o vladinem programu so ti poslanci podali svojo Izjavo glede zadržanja pri glasovanju. To Je oa našim čitateljem znano.
-f Poljska barbarstva ob zapustitvi Kijeva (pognali so v zrak mestni vodovod, elektrarno, kolodvor in katedralo) Je označil Maksim
Gorki naslednje: „Nl dovolj močnih besedi s Mimi bi se kar najostrejše obsodilo barbarstva, nevredna naroda, ki je rodil Mičkiewicza, Kra-slRskega in Slowackega. Je mnogo načinov, ki morejo osramotiti samega sebe, ali Poljaki so si izbrali naj-hujši.“
4- Papeška kurija za združitev Nemške Avstrije in Madžarske pod habsburškim žezlom, iz Monakove-! ga poročajo, da Je prinesel znani j kmečki voditelj dr. Heim iz Rima
I	vest, da se papeška kurija srčno po-— m mam mam m m— i m i .................
teguje za združitev Nemške Avstro je in Madžarske pod habsburškim žezlom. Pri razgovoru o rodbinah Wittelsbaški in Habsburški se je Izrekla za slednjo. V Pranginsu, kjer biva bivši ce.nr Karl, mislijo, da bo mogel Karl na Madžarsko že v juliju letos.
4- Meščanska vojna v Turčiji. V
Turčiji so velike zmešnjave. Povzročajo jih turški nacijonalisti, ki so organizirali v vsej Mali Aziji močne čete, s katerimi sedaj nastopajo proti ententnim četam, ki so zasedle nekatera turška mesta, predvsem na morski obali. Nacionalistične čet® imajo ponekod hude boje s Francozi in Angleži, vprizarjajo pa tudi med turškim prebivalstvom pogrome zoper svoje nasprotnike. Nacionalistične čete so zasedle azijsko obal Marmarskega in Črnega morja. Francozi in Angleži ojačajo svoje posadke. Pred tednom dni so se v pokrajini Ismid vršili hudi boji med Turki in Angleži. — Kdaj bodo na svetu take razmere, da se ne bo reševalo sporov s krvjo in orožjem?
Dnevne vesti.
jtKancdnaragrai«.
Zdi se r.am popolnoma prav, da je prišel »Kancelparagraf« v razpravo v narodnem predstavrištvu ker je ta povzročil obsežne debate zlasti v klerikalnem časopisju, ki se ie per slavilo v drfenzivo, v kateri je jasno povedalo, da se boji »nagobčnika«. kakor Ki smeli imenovati ta »paragraf«. Scc:jalna demokracija Je stala ves čas na stališču proti izjemnim zakonom in je to precizirala že ria konferencah leta 1918. in 1919. vnovič. Tam je tudi naglašala ločitev cerkve od države. Prav pa ni in ne more biti, da se toliko politizira in zavija resnico, laže in obrekuje pod zaščito vere, ker je to zloiaba ljudske duševnosti v dobičkarske namene.
Kako znalo.
»Večerni List* z dne 21. t. m. le prinesel pod bombastičnim naslovom »Otroci — žrtve socialističnih j vzgojiteljev« posnetek iz »Arbeiter Zeitung«, ki poroča o lažeh, ki Jih raztroša klerikalna »Reichspost« »lede dunajskih utrok, poslanih v Italijo v prehrano. »Večerni List« izrabi prav vse, da llati socialiste, in ga prav nič ne briga, da je »Arbeiter Zeiiung« že naslednji dan priobčila iziavo očividca v zadevi dunajskih otrok v Castel San CVovanm, ki pra vi, da škof iz Piacenze sploh ni nikdar mspiciral dotične otroške kolonije, ter da le torej vse le klerikalna domišljija iz agitačnih nagibov. Če bi »Večerni list« l>il resnicoljuben list. bi v svojem članku tudi to pridtjal. tako pa je izrabil samo laž, i. J. listo, s čimur more pred ljudstvom nesramno oblatiti socialiste, drugo oa le zamolčal *
čudna so trgovska pota. Neka stranka je pred nedavnim kupila pri tvrdki Breznik & Fritsch ključavnico za 108 K (pred vojno največ 3 K), dočim je plačala ista stranka par dni kasneje za popolnoma enako ključavnico pri tvrdki Fr. Stupica le 68.40 K. Ker ste obe ključavnici istega izvora (Kranjska družba že-leznin v Kamniku) in ker je dal g. Stupica več tisoč kron v dobrodelne namene, nam je nejasno, kdo Ima tukaj izgubo. Če se dasta tl dve ceni zagovarjati, potem ni čudno, da je sladkor v Belgradu pri kilogramu za celih 26 K cenej! kot v Ljubljani. Ker navadno takim trgovskim špekulacijam verižniški urad ne pride v okom, apeliramo na trgovca Brez-
nika In druge tvrdke, da se spomnijo s primernimi darovi naših Invalidov, vojnih vdov in sirot Drugih bremen, kot razmere kažejo, dobičkarji in navijale! cen itak ne boste deležni!
Milijonar obsojen na F0 K. Pred kratkim je stal preg ljubljanskim sodiščem ljubljanski veletrgovec Ivan Knez, ker je prodajal pokvarjeno moko, ki je bila zmešana z raznimi grašicami. Dognali smo sedaj, da je mestni magistrat zaplenil moko pri 25 pekih in trgovcih z moko, ki je bila pokvarjena in neužitna. Vsi ?i bodo morali zagovarjati pred sodiščem radi tena. Vsi so pa imeli moko od Kneza. Kakor čujemo, je sodišč: obsodilo nekatere ptke ravno tako na 50 K. Če je to postopanje pravilno in odgovarja pravnim čutom sodnikov, dvomimo Milijonar, ki je kupil v Banatu po nizkih cenah najslabšo pšenico, prodaja ljubljanskim pekom neužitno m zdravju škodljivo moko <er se kaznuje z globo §0 kron. Koliko otrok je zbolelo vs‘ed enega milronaria! ? Ne čudimo se da je bilo v zadnjem času toliko Dri-tožb čez kruh. Odobravati morama da je magistrat enkrat energično posegel v to sršenovo gnezdo — upamo, da ne bedo tu igrale vlogo kake protekcije in se bi od nadaljnega po stopanja odnehalo Krivci morajD biti najstrožje kaznovani Kakor se govori. je bilo zaplenjeno tudi več druge moke. ki je bila istotako pokvarjena. Skrajni čas je. da se naredi v tem oziru red in da se nastopi z vso strogostjo piot; vsem prodajalcem pokvarjenih živil.
Prosto potovanje. Ministrstvo za notranje stvari poroča, da ne bo v bodoče več potreba potnih l!stov za potovanje do naši državi. Vsak potnik pa bo moral imeti svojo legitimacijo.
Nedeljski počitek v tobačnih trafikah. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo ;n Istro v 1 hibliani -,o z odlokom z dne 17. junija 1920, št. B II 486 dovolila tobačnim trafikantom, da smejo od 1. julija t. 1. naprej tobačne trafike — naj se izvršujejo samostojno ali v zvezi s kako obrtjo —, ob nedeljah, na Sveti- in Novega leta dan, ter na dan sv. Rešnjega telesa biti ves dan zaprte. Trafikantom je pa na prosto dano, da v smislu § 38. predpisov za trafikante, — lahko tudi omenjene dni izvršujejo štiri ure predpoldne prodajo tobaka.
Obleka za dobrovoljce. Odbor »Društva jugoslovenskih dobrovolj-cev“ poziva vse dobrovoljce, ki po odpustu iz vojske niso prejeli civilne obleke, da se prijavo najkasneje do 1. julija. Navedejo naj točne naslove. Na poznejše prijave se ne bo oziralo.
Tatvina v restavraciji na glavnem kolodvoru. V noči ckI petka na soboto je bilo ukradenih iz steklenega salona in restavracijskega prostora II. razreda 22 namiznih prtov iz damasta, predvojno blago. Eni so imeli 'vtkano na voealih »BahniioJ St. Peter«, drugi M. D. in K. D. Oc* Činstvo se pred nakupom svari. Kdor izsledi tatu, dobi dobro nagrado.
Izgubila se te včeraj zvečer od gostilne Kavčič na Selu po cesti Pokopališka cesta. Zaloška cesta do Ambroževega trga usnjata črna žea-ska torbica. V rjtj je bila usnjata črna l)stn’ca z večjo vsoto denarja in še drugi predmeti Pošten najditelj se prosi, da odda vsaj torbico in predmete, denar lahko obdrži, na naslov Alojzij Siard Poljanska cesta štev. 4S.
aeiga v Madžarsko, h dragih krajev še doslej ni poročil.
— Prebrisani podjetnik. Firma Nikoliči ,v Zagrebu je imela v zalogi mnogo sl® Habsburgovcev Karla in Frana Josipa. Sedaj je pustila natisniti na drugo stran teli slik sliko kralja Petra, oziroma regenti Aleksandra, ker je bilo škoda papirja. Firma te slike razpošilja in hrvatski listi pristavljajo: Firma zadovoljava na ta način ene kot druge (namreč Jugoslovane ia one, Id še vedno žalujejo za ranjko Avstrijo).
— Avstrijska državna bramba je aobllS nove uniforme. Pokrivala so oblike ruskih' čepic, odznaki šarže so na rokavih.
— Obrekovanje Scheidemannu. V Berlinu je bil trgovec Sonnenfels ob solen n* dva meseca težke ječe, ker je raznašal lažnjivo govorico, češ da je ScheMemana razpisal nagrado na glavo Liebkncchta itf Roze Luksenburgove.
— Nečloveška mati. Na Dunaju se J« pripetilo, da so otroci naznanili stražniku, kako grdo da ravna neka Scheibert, po poklicu postrežnlca, s svojim triletnim nezakonskim sinom. Stražnik je našel dečka, popolnoma onemoglega in izstradanega, privezanega za roke ln noge na posteljo. Deček je bil sila zamazan in raztrgan in n! mogel več hoditi. Mati mu je dajala samo zvečer malo Jesti, sicer pa ]e cel dan n! bilo domov. Dunajsko sodlSče Je to nečloveško mater kaznovalo « dvema mesecema zapora In }! odvzelo materinsko pravico do otroka.
— Tifus na Poljskem. „Times“ poroča, da je na Poljskem tifus-epldemlja tako zelo razširjena, da je vsled tega ogrožena celo vsa ostala Evropa. Tifus razsaja posebno v vzhodni Galiciji. Ljudje trumoma umirajo na tifusu, na 150.000 prebivalcev pa pride le en sam zdravnik. Boj proti tej epidemiji trenotno otežkoča tudi vojno stanje i Rusijo, kamor se je bolezen tudi že zanesla Doslej je v Galiciji ameriški rdeči križ še največ storil za omejitev te epidemije. Posebno Je bolezen razširjena v okraju Tamopol. Po vse) GalicBt so šole zaprte, trgovina Je ovirana, prebivalstvo strada živil in zdravil in je brez obleke.
Kultura.
Novice.
—	Bojkot prot! Madžarski se je že pričel. Na Dunaju so železničarji ustavili transport 20 vagonov sladkorja, namenje-
iz gledališča. V četrtek t. j. 24. t. m. se Igra v dramskem gledališču Cankarjeva trodejanska farza .Pohujšanje v dolini Št I Florjanski*' v korist „Udruženja gledaliških Igralcev SHS“ z novo zasedbo vlog.
; Županja ga. Juvanova, dacar A. Danilo, cerkovnik J. Plut, štacnar Ločnik, popotnik Rakuša, ekspeditorica Rakarjeva itd. Ista zasedba ostane tudi v Zagrebu. Pri predstavi sodeluje orkester dravske divizije. Ker Je čisti prihod te predstave namenjen v pokritje velikih stroškov, katere Ima | udruženje za svoj kongres v Zagrebu dn« 6., 7 in 8 julija, st obisk najtopleje pripo-! roča. — V petek, 25. t. m. se Igra v isto ; svrho v opernem gledališču JPoljska kri1*, ! opereta od Nedbala. Ker Je čisti prihod : od obeh predstav namenjen „Udruženju za j pokritje stroškov, ki Jih Ima isto za svoj ; kongres v Zagrebu, se še enkrat obisk obeh predstav kar najtopleje priporoča.
V petek, dne 25. t. m. se vrši benefična predstava na korist tehničnega osobja dramskega gledališča. Vprizorl „se „Faun“, komedija v treh dejanjih, spisal E. Knob-lauch — Želimo, da bi bilo gledališče razprodano.
Iz gledališke pisarne. Za nedeljsko slav-« nostno gledališko predstavo vsled regentovega prihoda v Ljubljano se vstopnic# ne bodo prodajale kot običajno, temveč naj se reflektanti obrnejo pismeno na poštni predal št. 53. In sicer do srede popoldne c* 16. url. Vstopnice, v kolikor že niso rezervirane, se bodo nakazale reflektantom do petka zvečer.
Glasbena Matica. Izlet pevskega zfeo-ra Glasbene Matice na Koroškose ^ro0_ poseta preloži od 28. junija najullla deljo, dne 10. In 11. lulfl*- D* nede’iJo 11. se vrši koncertv BogU^ )ezera. _ M.
- Julija pa na Otoku i Hubad.
rraiflZUi
Leon Trocki:
Boljševiška revolucija.
(Od- oktobrske revolucije do brestov* skega miru.)
(Dalje.)
Oienzlva z dne 18. junija.
Zdelo se Je, da Je vladna kriza vsled demonstracije teh revolucijonarnih mas popolnoma neizogibna. Poročilo s fronte pa, da je revolucijska armada začela ofenzivo, Je zabrisalo vtis, ki ga je napravila demonstracija. Istega dne, k0 8ta proletarijat In petrograjska garnizija zahtevala objavo tajnih dokumentov in odkrito mirovno pogodbo, je Kere^iski pognal revolucijsko armado v ofenzivo. Seveda ni bilo nobeno naključje, da so se ti dogodki vršili obenem. Politični zakulisnBci so pripravili Že vse v naprej in čas, kdaj naj se začne ofenziva, niso določili vojaški, temveč politični motivi. Dne 19. junija se je vršila v Petrogradu takozvana patrljotična manifestacija. Nevski-Prospekt — glavna prometna žila meščanstva — Je bil prenapolnjen vzhičenih gruč, kjer so častniki, žurnaljstl In elegantne dame močno agitirali zoper boljše-.Vike. Prva poročila o ofensivi «o se glasila
ugodno. Vodilno liberalno časopisje je pisalo, češ da je glavno že končano, ter da Je napad z dne 18. Junija kljub nadaljnlm vojaškim posledicam prizadejal razvoju revolucije zadnji In smrtni udarec, ker vzpostavi zopet staro disciplino v armadi In zasigura liberalnemu meščanstvu oblastvena mesta v državi. Ml smo napovedoval nekaj drugega. V posebni deklaraciji, ki smo Jo podali nekaj dni pred junijsko ofenzivo na prvem sovjetskem kongresu, smo Izjavili, da bo ta ofenziva razdejala notranjo vez v armadi, da se bodo različni njeni deli postavili drug proti drugemu in da dobe protirevolucljonarcl veliko premoč v svoje roke, ker je brez strogih represalij nemogoče, vzdržati v razru-vani in morailčno neobnovljenl armadi disciplino. Z drugimi besedami: napovedali smo v tej deklaraciji one posledic«, ki ao nastopil« pozneje pod skupnim Imenom Kornllova afera. Računali smo s tem, da proti revoluciji najvefita nevarnost v obeh primerih: taivo v primeru, če ofenziva posreči — kar pa nismo verovali — kakor tudi v primeru, če ne posreči, kar m nam Je zdelo skoro neizogibno. Posrečena ofenziva bi bila v obema skupnem 5ovtol*tl8-
t nem razuoloiente •djuiila malomeščan-
stvo z buržoazljo ln bi utegnila na ta način izolirati revolucijonami proletarijat. Y primeru pa, če se ofenziva izjalovi, je grozil popolen razkroj armade, kaotični umik, Izguba lovah pokrajin, razočaranje In obup mas. Dogodki so šli to drugo pot. Poročila o zmagah niso prihajala dolgo. Kmalu se Je žalostno poročalo, da so se mnogi vojaški oddelki branili podpirati napadalce, da Je poginilo toliko ln toliko častnikov, I* katerih samo so bile tupatam sestavllen* napadalne enote itd.
Vojni dogodki so »e ra*vijali na podlagi vedno hujših težkoč v notranjem življenju dežel*. Glede agrarnega vprašanja industrije in nacljonalnlh odnošajev ni koalicijska vlada storila nobenega koraka. Preskrba s živili in promet sta postajala vedno slabša In nerednejša. Lokalni spopadi so bili vodno pogostejši. »Socijallstl-čnl“ ministri so svetovali masam, da počakajo. Vsi sklepi In odredbe, med tem tudi ustavodajahia skupščina, so bili odgo-denl Neodločnost ln neslgurnost režima }• bila o&vldna. Dva Izhoda sta bila možna: ali bi se moralo meSčantfv« odvaett mo8 ln pospešiti revolucijo, ali pa s pomočjo j strogih represalij začeti s ^rotitvijo*'
1	liudskft mo* Kerenskl In Sontelit da ata
šla srednjo pot hi zapletla položaj le še bolj. Ko so kadetje, najpametnejši in naj-da!ek:ividnejši zastopniki koalicije, lzPrevl" deli, da prizadene ponesrečena ofenziva težke posledice ne samo revo uci i, temveč tudi vladajočim strankam samim, so se takoj požurlU » pravočasnim svojim odstopom in *° natvezli! vso pezo odgovornosti «“ rame svojih zaveznikov z
levice.
Dne 2. julija je nastala ministrska kriza katere formalni vzrok je bilo ukrajinsko vprašanle. To je bil trenotek največje politične napetosti \ vsakem oziru. Iz najrazličnejših delov fronte so prihajale delegacije in posamezni zastopniki, ki so pripovedovali o kaosu, ki ga je povzročila v armadi ofenziva. Takozvanl vladni list Je aahteval strogih represalij, In enake glasove Je bHo vedno pogostejše čuti tudi s strani takosvanega aocljallstlčnega časopisja. Kerenskl se je vedno bolj hi bolj, ali pravzaprav vedno odkritejše nagibal h kadetom in kadetskim generalom ln J« demonstrativno kazal svoj« sovraštvo ne samo napram boljševlkom, temveč tudi vso svojo nevoljo napram revolucijonarnhn strankam sploh. Poslaništva entente »o prt« na vlado kt zahtevala, da s» »onai
^ disciplina in nadaljuje ofenziva. via<Jni krogi so bili povsem brez glave, v delavskih masah pa se je nakopičilo mnogo upornega duha, ki je nestrpno iskal Iz-* hoda. ..Izrabite vendar priliko, ko so izstopili iz vlade kadetski ministri, ta polastite! se vse oblasti sami,“ — tako so vzpodbujali petrograjski delavci vodilne sovjetske stranke, socijallstlčne, revolucljoname ln menjševlke. Spominjam se seje eksekutlv-nega odbora z dne 2. julija. Sestali so se socijallstični min' trl, da poročajo o novi vladni krizi. Z napeto pozornostjo smo pričakovali, kakšno stališče bodo zavzeli, potem ko so vsled težke Izkušnje s svojo koalicijsko politiko tako neslavno propadli. Poročal je Zeretelll. Obširno Je ekseku-ttvnemu odboru obrazlagal, češ da ona priznanja, ki lih je skupno s Teregčenkom dal kijevski radi, nikakor še- ne pomenijo de-lltve Rusije In da kadetje vsled tega nimajo šo nikakega zadostnega povoda za tostop lz ministrstva. ZeretelH je očital veh dlveljen’ kad .tov centralističen doktrinarl« »etn, n?’ izutnevanje za nujnost kompromfr< «a 't Ukrajino Itd. Vtisk, ki ga Je napravilo njegovo poročilo, Je bil sila klavem. Ob« upanl propovednlf koalicije Je očital dok* trloarUvm treznim kapitalističnim pottw*
Ste*. 142.
NAPRBJL
Stran 3.
Iz stranke.
Danfcšnjeaa sestanka zaupnikov
iv mali dvorani »Mestnega doma« ob 20. uri naj se gotovo udeleže vsi zaupniki! Na dnevnem redu je med drugim tudi poročilo poslanca sodru-ga A. Kristana: O volilnem redu za konstituanto.
Sodrugil Opazujemo, da delavci veliko berejo meščanske liste, zlasti tudi klerikalne. To je v našo škodo. Agitirajte v delavskih okrajih za »Naprej«! Meščanski listi so za meščane, klerikalni za klerik., naš »Naprei« pa le za delavce!	(j)
Madžarske strahote.
Odposlanstvo angleškega delavstva, ki se je mudilo na Madžarskem priobčuje v londonskem listu »Daily N c \v s. svoje poročilo. Delegacijo so tvorili Wedgwood, Jo-wett, Marris, Bruning in VViliiams. Iz poročila je razvidno, da se je beli teror na Madžarskem Izvajal v najstrašnejših oblikah. — Preganjani so bili komunisti, socijalni d :no-krati in Židje, pa tudi drugi. Madžarska sodišča so obsodila 14.000 ljudi na smrt. Ljudi so pred njihovo usmrtitvijo na strašne načine mučili. V Szolnoku so oficirji naenkrat pomorili 19 političnih jetnikov. V okraju Szegsard so brahijalne čete madžarskih oficirjev pomorile takoj s početka meščanske vlade 5000 komunistov. Kaj se je godilo s posameznimi jetniki v drugih slučajih, bi bilo tu preobširno navajati, zato posnamemo deloma iz poročila angleške delegacije sledeče dokazane vzglede (izmed tisočih drugih): V Szegsard so aretirali 65 bt starega moža, po imenu Deak, njegovega sina hi svaka. Aretacijo je izvršil vojaški oddelek Jaukowlcz. Vsi trije so bili obešeni. — Hčerka Deakova je z otroci vred morala obešenju prisostvovati. Ravnotako je bil Žid Imre Engel tako umorjen: Prerezali so mu trebuh, nasuli vanj soli in ga nato pustili mirno umreti. - V Keczkemetu je bilo utnorjerh nad 200 ljud' Antala Bakom in to 36 drugih jetnikov je soldateska izvlekla iz ječ in jih na najstrašnejši način v bližnjem gozdu umorila. Drugim osebam so pri-rezovali vratove ta jih potem prisilili, da so skočili v reko Tiso. — Jožef Dundek, zaupnik kovinarjev, je bil prepeljan v kraj Salgatajin, kjer so ga neusmiljeno pretepali. Stotnik Reich ga je prisilil, da je mora) dnevno vpričo častnikov onanirati. 2ena je kleče prosila stotnika, da izpusti moža zavoljo otrok, stotnik pa je ženo vpričo moža, ki je bil zvezan na rokah in nogah, ik
V Siofok je stotnik Ereisberger eno samr noc pomorn 42 letnikov. Nekatere je pustil razsekati, speči meso to dal drugim jetnikom Jesti. — V Enying je bil nek mizar živ pokopan. — V Budimpešti je oddelek »Osten-burg« v hotelu Palače Stefana Szabo in Iv. Koricz živa skalpiral, — V Deveczer je moralo 26 oseb kopati sl svoje lastne grobove. Nekaterim so prej iztaknili oči. Dr. Robertu
oilu so trgali živo meso s telesa. — V mestu Tab so obesili najboljšega zdravnika r' Fischerja. Njegova žena in otroci s< morali obešenju prisostvovati. — V Szekes-e ervar je bil v svojem lastnem stanovanji obešen nek Goldberger, potem ko so f ri niegov° hčerko v njegovi prisotnosti
struni? HČ?rka Se 16 na to iz obupa za-Vr,,,a' Jetnike v Kamarom so všili v
e to jih tako vrgli v vodo. — V Tisza
Žen° Kl6ln S palicaml tako ^lgo roikli, da je znorela in to samo za to ker
le njena hčerka imela za zaročenca vojaka rdeče armade Jakoba Mozes je poročnik Kanvare mučil tako, da mu je žgal z raz-beliemm železom meso na licih to po rokah n mu zažgal brado. Mož je umrl v največ-iih mukah. Neko tmo , |menom Hamburger. ki je bila osumljena, da občuje s komunisti, Je soldateska. do nagega slekla to pretepala, skrunila in potem prisilila, da je sedla na razbeljeno peč. Nekemu moškemu je soldateska izpulila s kleščami vse zobe. Židinjo Putnek je jetničar več dni izstrado-val, potem pa posilil. Enakih slučajev je nebroj. Čitatelji naj si vstvarijo po teh
vzgledih sodbo o madžarskih strahotah sami.
^rjem, ki so porabili prvo najboljšo pri-* v to. da so prepustili poravnavo ra-za oni odločilni preobrat, ki so ga Predvidevali v razvoju dogodkov vsled Dfenzive z dne 18. junija, svojim političnim zaveznikom samim. Po vseh dosedanjih W-kušnjah koalicije se je zdelo, da je mogoč ®n edin izhod: prelom s kadetsko stranko n sestava sovjetske vlade. Razmerje moč!
V sovjetih je bilo takrat takšno, da bi imeli ®°vjetsko vlado v strankarskem oziru nevredno v svojih rokah le šocljali ični
volucijonarji to menjševiki. Tega smo se
V H3Ve<ta^ in — čakali. Ker so se lahko j, e vcdno nove volitve, je sovjetski me-reprfvT1 omoffoeal s tem precej natančno Jlljf, “toU0 razpoloženja na levo kreniv-
*mr. e avskih in vojaškili mas; v kolikor brelrJ1" predvidevali, bi bile morale po '“ovietm aIiciJe z buržoazijo pri sestavi flence v ,zadobiti Premoč radikalne ten-Tijata C r,k°bščinah bi se boj proleta-Bovipt,va °b!ast razvijal seveda v smeri *>oli£ or,ianlzac|Ie in se tako tudi polt bur»8	nadaljeval. Po prelomu krnen °azt*° bi se malomeščanska demo-
‘a morala »ateči pred udarci buržoa-
(Vesli LDU.)
BOJKOT PROTI MADŽARSKI
MADŽARSKI PROTIUKREPL
Dunaj, 21. Korespondenca „Her-cotr« poroda: Privatni telefonski promet z Madžarsko je ustavljen. Iz-. med petih telefonskih zvez so Štiri ! prekinjene. Baje so jih pokvarili ob meji. Na peti zvezi se vrši l velikimi težkočami interurbanski telefonski promet vlade, dipbmatskih zastopstev in misij. Brzojavni promet z Madžarsko je ustavljen, iz-vzemši državne depeše, diplomatsko korespondenco in transitni promet. Madžarski poslanik na Dunaju dr. Gratz se mudi v Budimpešti zaradi porazgvorov v bojkotnem vprašanju.
Budimpešta, 21. Bojkot, ki so ga sklenile inozemske strokovne zadruge proti Madžarski, traja že od sobote ponoči. Z Jugoslavijo, Čeho-slovaško in Poljsko se promet nemoteno vrši. Proti Avstriji se od sobote ponoči izvaja najostrejši bojkot.
ITALIJAN! SO ZAPUSTIL! ČRNO GORO.
Belgrad, 19. Kakor hitro so italijanske čete izpraznile Bar. Ulčinj in drugo črnogorsko primorje, so vladne čete takoj zasedle izpraznjeno ozemlje. Italijani so končno vel javno zapustili Črno goro, kjer nimajo sedaj več nobenih čet
DLANNUNZIO ZAPUSTI REKO?
Belgrad. 20 Iz Pariza javljajo, da se govori v merodajnih francoskih krogih, da bo novi italijanski zunanji minister s svojim delovanjem kmalu pokazal smeri katere bo zasledoval v zunanji politiki GioMttpiev kabmet. D’Annunzio namerava izkoristiti Giolittijev prihod, da izprazni Reko s svojimi četami in da prepusti mesto rednim četam. On sam odpotuje v Rim. da določi uogoje za pro-meno reškega režima.
REGENT V ZAGREBU.
Zagreb, 21. Jutri ob 18. popoldne dospe v Zagreb regent Aleksander. Mesto je slavnostno okrašeno.
GOSPODARSKO-POLITICNA
KONFERENCA V BOULOGNE.
Boulogne Sur Mer, 21. Lloyd George. Millerand, Marschal, Veni-zelos, Chamberlain, Balfour in maršala Foch in Wilson so dospeli semkaj.
SESTAVA NEMŠKE VLADE. —
FFHRFNBACH KANCELAR.
Berlin. 21. Nemška ljudska s.'Anka ie predložila predsedniku Feh-renhachu novo formulacijo smernic svojega programa ki se še ože pridružuje znanim zahtevam demokratov. Kabinet to menda danes sestavljen.
Berlin, 21. Državni predsedn k je imenoval oredsedmka narodne s up-ščiue Fehrer.bacha za državnega kancelarja. Fehrenbach ie imenovanje snrejel.
RUSKO PO! TSKA VOINA.
ZMAGE RDEČE ARMADE.
. Moskva. 21. V odseku Rječice brep nml nn potisnten na desni
je razstrelil\ ^red?n se ie umaknil, Mo , * ehl žeJeznico preko reke
fnOZxPadni *ronti so naše čete' dosegle črto 50 vrst vzhodno od
Korostvna. Rdeče čete so zasedle Zitormr Berdičev in Korostvn V odseki! Zmerinke so zapodili naši oddelki Poljake nazaj. Sedaj se bije boj pri Zmerinki. V odseku Polocka smo odbili več sovražnih napadov. Naše
ziic k socialističnemu proletarljatu in iskati v ujegovetn okrilju zaščite, tako da bi delovne mase pod vtisom naše brezobzirne kritike prejalislej premagale vso neodločnost in politično brezličnost. Iz tega vzroka smo zahtevali od vodi) ni h sovjetskih strank — katerim nismo, odkrito povedano, prav nič zaupalf — da se polaste vse vladne oblasti.
Toda niti po ministrski krizi z dne 2. julija ni Zcretelli s svojimi pristaši opustil koalicijske ..ideje", V eksekutivneni odboru so izjavili, češ da so kadetski voditelji sicer res doktrlnaristi in navdahnjeni protirevolucionarnih tendenc, da pa je v provinci še mnogo meščanskih elementov, zmožnih, hoditi vštric z revolucionarno demokracijo, ter da je v svriio zagotovitve njihovega sodelovanja potrebno, pritegniti v novo ministrstvo zastopnike buržoazije. Vest, da se je razbila koalicija, le da se napravi prostor zopet novi koaliciji, ta vest se Je v Petrogradu hitro razvedela in povzročila v delavskih in vojaških okrajih morje ogorčenja. Tako Je prišlo do dogodkov a dne a do 5. julija.
(Dalje prih.)
čete so osvojile Rječico. Sovražnika zasledujemo. Mesto Vinica Je zasedeno.
VLADNA KRIZA NA POLJSKEM.
Varšava, 21. Na predlog Jana Brejskega je predsednik Pilsudski poveril sestavo novega kabineta poslancu Vitezu.
ZA ODPRAVO RUSKE BLOKADE.
London, 21, Razpravljajoč o prihodnjih pogajanjih v Boulogne javljajo listi, da sta Anglija in Belgija za odpravo blokade proti Rusiji in LJoyd George more računati s podporo italijanskega zastopnika ministra grofa Sforze.
ŠVICARSKI SOCIJAL1STI ODPOŠLJEJO DELEGACIJO V RUSIJO.
Bern, 21. Švicarska socijalna demokratska stranka je sklenila odposlati delegacijo v sovjetsko Rusijo.
REVOLUCIJONARNO GIBANJE V PERZIJI.
Pariz, 21. ,.Daily Express“ javlja, da angleška vlada ne bo odPO". klicala čet iz Perzije da more ščititi šahovo vlado pred revolucionarnimi elementi in se nikakor ne obrača proti boljševikom, ki so izpraznili Eusely.
ANGLEŽI PROT! TURŠKI NAGI-IONAI ISTlCNI VSTAJI.
Malta. 19. V vsej naglici jt bil v Carigrad odposlan bataljon pehote. Tudi kiižarke in vse razpoložne tor-pedovke so odplule proti vzhodu.
Carigrad. 21	V Anatoliji nacijo-
nalistične čete uspešne prodKro. Čete Mustafe Kemal paše so zasedle Gegbiise. Vladne čete so se umaknile v smeri proti Alemdaghu
KITAJSKA IN TURČIJA.
Peking, 19. Kabinet je sklenil, da turške mirovne pogodbe ne bo podpisal, ker se Kitajska ni bojevala s Turčijo.
MEŠČANSKA -VOJNA NA KITAJ SKEM.
Amsterdam, 18. „Castern Service" poroča iz Tokia: Z ozirom na negotov, vsled meščanske vojne na Kitajskem povzročen položaj, je japonska vlada odposlala na Kitajsko bojne ladje, da ščiti japonske podanike.
VSTAJA NA IRSKEM.
Londonderrv, 20. Ponoči od sobote na nedeljo so se spopadli sinfaj-novci in unionisti. Mrtvih je pet. ranjenih približno sto
Gospodarstvo.
— Kompenzacijsko pogodbo med Avstrijo bi Madžarsko so sklenili obojestranski vladni zastopniki v Budimpešti. Madžarska bo dajala Avstriji pšenico. Pogodba je provizorična.
— Proračun občine Trst za leto 1920. znaša: dohodkov 61,549.221 lir, izdatkov 87,872.600 lir, primanjksjaj torej 26,523.379 lir, kateri primanjkljaj se namerava kriti s povišanjem raznih mestnih davščin, itd.
— Poljska bo Izdala nadalje še pet milijard novega papirnatega denarja.
Prireditve.
Društvo zasebnih uradnikov za Slovenijo vabi svoje člane In članice, da se udeležijo izleta na Vrbsko jezero, katerega bo prnredil zabavni odsek društva 1. avgusta. Da bo mogoče preskrbe« pravočasno točno oskrbo itd., ter eventuelno ooeeb-ni vlak, prosimo, da se vsakdo, ki se namerava udeležiti tega Izleta, prijavi pismeno ali ustmeno v društveni pisarni, Gospo-svetska cesta 12. II., In sicer najkesneje do dne 1 julija. Višino prispevka se določi kasneje, ker je Ista odvisna od števila udeležencev.
Nakupovalna In produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov za Slovenijo
v	Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, naznanja, da je pričela poslovati. Člane sprejema načelstvo vsak delavnik med 11. In 12. uro dopoldne v zadružni pisarni v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 5. Vsak pristopivšl vplača 1 delež K 500 ta
vpisnino K 50.	k-
Ljubljansko prostovoljno to reševalno društvo slavi v dneh 17., 18. in 19. julija
501etnico svojega obstoja. Odbor pričakuje, da se bo občinstvo udeležilo te prireditve z ozirom na delovanje društva. Zu-' nanji gostje, ki bi potrebovali prenočišča, naj to javijo do dne 29. junija t. L stanovanjskemu odseku ..Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva".
je prišlo do tega, da se tem Hudem pokaže hrbet, In da odločno »topimo v boj proti njim. Kajti dve stranki ne morete biti v enem in istem prostoru. Neresnica pa je, kakor poroča list, da se je mislilo zborovati o rudarskih zahtevah, temveč uganjati se je mislilo zopet navadno demagogijo, katere so pošteni rudarji siti. Če bi se mislilo zborovati radi zahtev, zakaj se pa ni Isti dan razpravljalo na shodu v Trbovljah ali y Zagorju? Tam se je govorilo nepošteno. ,V prostorih kons. društva ima delavstvo soc. dem. stranke vedno na razpolago vse; pač pa odklanjamo take „komurtiste‘‘. Da se po nedolžnem preganja rudarje, to mi vemo, ali gospoda, ko to pišete, potrkajte se na prsa in se vprašajte,, če niste samo
vi	to zakrivili, ker ste se igrali z rudarji 1 Rrdarjl dobro vedo, kaj ste počenjali. — Rudarski zaupniki iz vseh revirjev so se že 30. maja t. 1. posvetovali o obnovitvi pogodbe to sestavili tozadevne zahteve, katere je predložila MUnija“. Potem pa pridejo študenti, kateri prav nič ne razumejo rudarske stvari ta hočejo rudarje farbati in zapeljati do razkola v organizaciji Vaših farbarij so rudarji do grla siti, kajti zadnja stavka jim je odprla oči, še tistim, kateri so bili mlačni Rudarjem iz Trbovelj in Zagorja pa kličemo, otresite se pomislekov in obrnite hrbet ljudem, ki prihajajo, da bi sejali sovraštvo med nami Zelo nesramen je dopis iz Trbovelj, posebno stavek: Podjetniški kapital je podkupil nekatere voditelje strokovnih organizacij itd. Človek, ki ima količkaj poštenosti v srcu, ne more kaj takega zapisati, razen ljudje okolo »Večernega lista", katerim je obrekovanje glavni posel. In na to pot so se podali sedaj »komunisti". Ali ni to lumparija? Iti s takimi obrekovalci in nepoštenjaki naj sodelujejo pošteni rudarji, ki nimajo drugega kakor poštenost in delavne roke, v kaki stranki ali organizaciji? To vsem v premislek, ki so jih ti lažnjivcl zapeljali s svojimi hinavskimi frazami. Kaj Vam je svetejše: Vaša delavska organizacija ali najeti lažniki?
Radeče pri Zidanem mosta. (Deuuuci-jautom v spomin.) Vrnil sem se iz zaduhlih celic preiskovalnega zapora, kjer je polno mrčesa. Kaj pa naj sedaj storim? Mene je denunciral moralno propali človek, da sem kot komunist hujskal ljudi k revoluciji! Da sem komunist, tega niti vedel nisem. To vedo samo radeški denuncijanti! Glede strankarskega prepričanja se s takim ničvrednim denuncijantom ne bom prepiral, ker dobro vem, da v zeljnatih glavah za take stvari ni razuma. Če pa misli ta de-nrncijant, če sedi kot tajnik v pisarni, da je že bogvekaj, se pa zelo moti in njegove stranke gerent ie že pred porodom zmrznil. Ako nima ta slavna stranka boljših ljudi, da bi Jih postavila v tako službo, je pač obžalovanja vredna in bo šla tudi ona gerentovo pot. Vsem denuncijantom svetujem, da raj-še pišejo državnemu pravdništvu o tem, kako so pri prevratu rekvirirali in kradli blago, skrivali vreče sladkorja po kuhinjah za prtnje in ga nosili pozno v noči domov. — Posebno eden izmed njih se še svoj živ dan ni tako mučil kakor pri tej tatvini! Telica je vsaj sama šla, sladkor pa je moral nesti! Za danes dovolj! če pa to prizadetim ne ugaja, naj pa odpro usta, pa Izvedo še kaj
vec'
A. P.
Iz Slovenije.
Hrastnik. »Rdečemu Praporu" v odgovor: Kako demagogijo vganjajo ljudje, ki hodijo med rudarje delat sovraštvo in razkol! Odbor konzumnega društva ter večina Hanov je vedno bil na stališču, da za take razdiralce delavske sloge ne more bttl prostora. v delavskih domih, Radi
Celje. Shod živilskih delavcev v Celju se je vršil v nedeljo 13. t. m. v gostilni »pri j Zelenem travniku«, ki ga je otvoril ob 9.20. url dopoldne s. predsednik Lah, pozdravil navzoče, ter podal kratko poročilo. Nato le podal s. Mesarič Gustav blagajniško poročilo. Potem so govorili ss. Klobčič Mihael Iz Ljubljane, Leskovšek ta Koren Iz Celja. Vsi so želi burno odobravanje, govorniki so pokazali resno voljo v boju za celokupni proletarijat ter pojasnili v govorih, v kakšni krizi se danes nahaja jugoslovansko delavstvo na eni In v kakšnih nadah se nahaja kapitalistična družba na drugi strani. Po-vdarjali so tudi nujno potrebo, da se združi ves svetovni proletarijat v enotne, močne vrste. Ob 11.50. uri je nato zaključil sodr. Lah dobro obiskani shod. Povdarjatl pa moramo, ako bi bili vsi obrtniki to podjetniki tiste hvale vredni kakor *. Koren, pekovski mojster v Celju, da bi potem ne bilo potreba enemu stradati ta enemu pa^se v masti valjati, temveč bi res lahko rekli, da živimo bratsko na zemlji 4n da svet rodi resno za ves narod dovolj.
Celje. »Nova Pravda" z dne 5. Junija 1920. je s svojim člankom »Na pravo pot" napadla kapitaliste, ki so povzročili petletno vojno ta s svojimi hnperijalistlčniml nameni pognali proletarijat v klavnice. V drugem odstavku se pa loti voditeljev politični strank, češ, da namesto, da bi ljudstvo izobrazil! in ga privedli na pravo pot. mu sekajo nove rane z raznim hujskanjem. Pred očrni Ima člankar seveda »Internacionalo", češ, ta je kriva slabega socijalnega položaja v Jugoslaviji. Poudarja, da mora proletarijat Jugoslavije biti naroden, s tem misli člankar, da mora biti delavec »Narodni Koclja-list". Obenem toči člankar solze, nad večino proletarijata, češ, da so ga potegnili »socijalni demokratje« za seboj. Kaj bi tudi ne, gospodje narodni socljallstl, vsaj ati dobro j vemo, da je vaša stranka z liberalno (de-j mokratsko) sorodna. In tisti so vendar bili dovolj »narodni", ki so pošiljali slovenski proletarijat v klavnice ta so agitirali za vojna posojila In za Habsburžane. In sedal so najeli nekaj hujskačev, da snujejo »Narodno »oc. stranko''. Y*e uefemtt Slovenski prole-
tariat ve, da se mora združiti mednarodno v boju proti kapitalizmu, ker »o vsi kapitalisti tudi mednarodni.
Celje. (Železničarski shod.) V ponedeljek, 14. t. m. so imeli celjski železničarji shod, ua katerem je poročal M. Žorga Iz Ljubljane. Njegovo poročilo je bilo, v kolikor se tiče vzroka zadnje stavke, še precej točno. Pač pa je imel o poteku in o vzrokih poteka drugo mnenje; nekolike! dnigače kakor, pa celjski železničarji. Shod je bil vsestransko interesanten, ker se ie na njem opazila antipatija do sedanjega vodstva centrale v Ljubljani in akoravno je bilo poročilo precej stvarno, vendar ul žele takega priznanja, kakor bi ga bilo recimo pred stavko! Ko pa je rekel, da naši sodrugi za žrtve ničesar ne store Itd., je kmalu videl, da se je zmotil! Nazadnje je celo rekel, da še takega shoda ni nikdar doživel, kjer bi se vsa poročila tako ignorirala. Povedali smo, da bo njih stranka Imela najbrž odslej same take neuspešne shode ua Slovenskem in se bo morala na to navaditi. Zelo dobro mu je odgovarja s. Koren glede strokovno-polltlčne organizacije. H koncu se je sprejela resolucija glede železničarske organizacije.
Tržič. Klerikalcem v pojasnilo.) V »Večernem listu" napadajo tržlškl klerikalci sodr. Ivana Erlaha, da je kol vodja komunistov ostal sam brez armade. Organizirano delavstvo sodnijskega okTaja Tržič Izjavi, da sodr. Erlah ni ostal sam, temveč da je z vsem socijalistično organiziranim delavstvom združen kot en mož, ker je poštenjak In zaveden sodrug. To si naj zapomni klerikalna klika, katera ga je hotela s svojim denuncijantstvom spraviti v zapor: Hinavci! — Organizirano delavstvo.
Reberca pri Železni Kapli. (Ljudski shod.) Po dolgem petmesečnem čakanju smo imeli 15. t. m. pri nas zopet ljudski shod, kakoršnega si želimo vsi delavci to delavke v naši lepi, zeleni slovenski Koroški. Prišla sta dva sodruga, sodr. Svetek in sodr. Šalamon. Govorila sta o gospodarskem in političnem položaju, potem pa tudi o našem plebiscitu, ki pa nam delavcem in delavkam ne prizadeva nobenih skrbi, ker vemo, kako nam je glasovati. Slovenec bo gotovo glasoval za Jugoslavijo, Nemec pa, če bo hotel za Avstrijo ali pa za Jugoslavijo. če bo pametno vpošteval večino, oziroma, če bo premislil, da gospodarski Interesi vežejo tudi nje tun ostale rojuke Slovence. Delavstvo sl Je torej glede plebiscita na jasnem. Mir In složnost hočemo imeti, ne trpimo pa od nobene strani nacl-jonalistlčnih hujskarij, s katerimi se med ljudi seje le sovraštvo, nikoli se pa s tem ne naredi kaj dobrega! V tem oziru naj se predvsem poboljša list »Korošec", ki samo hujska In ima socljallste enkrat za nem-čurle, enkrat za Slovence, potem za Nom-ce itd., ščuje Slovence in Nemce druge proti drugim, mesto da bi se zavzel za pravičen sporazum. Takega shoda kot smo ga imeli mi, smo vsi veseli to želimo le, da bi se kaj večkrat vršil. Naj živi jugoslovanska socijalna demokracija,
Ptuj. Gospoda okoli »Ptujskega lista" hoče doseči rekord v blatenju delavskih organizacij in njihovih zaupnikov. V 22. številki od 30. maja so ti veleumi poročali o železniški nesreči pri Turnišah to zvalili krivdo na stavkujoče železničarje. S tem poročilom so se seveda pošteno urezali, ker so morali to nesramno trditev snesti s tem, da so v zadnji številki objavili »Pojasnilo" ptujske podružnice ZJŽ., ki je pojasnila, da Je na dan nesreče, imel službo nje član, ki Je delal celo »za dva" to da ni v 29 letih službe le eno uro stavkal. Ne stavkujoči torej, pač pa oni, ki delajo „za dva" so bili ua dau nesreče v službi. Nočemo s tem trditi, da je zakrivil nesrečo službujoči železničar, hočemo pa pokazati s kakšnimi podlimi pomočki blatijo železničarje ljudje okoli .Pfujskega lista" m dokazati, kako so zopet sami morali priznati, da lažejo! Da pa popravijo to blamažo, so v zadnji številki njih glasila (uboga demokracija) zopet izlili nekoliko gnojnice. V notici »Ptuj In okolica" pišejo o razulh tatvinah in vlomih. Te notico so teudencllozno kronali s pamfletom, da so razni tovariši vodje komunistov Rožeta potrti, ker Je pobegnil z denarjem, "ali ker jih je sram, da Jim je zasuka! možgane. V Isti številki poročajo nadalje o nekem napadu, ki se je Izvršil dne 5. junija v bližini Turniš. To notico so končali s temle stavkom: »Zopet nov dokaz, kaj povzročijo hujskajoče pridige generalnega komunista Rožeta". Izjavimo takoj, da se nam ne gre za osebe, pač pa za stvar. Gospodie uredniki listov, katerih pač dolžnost je, da vzgajajo ljudstvo s poštenim pisanjem, ho-ejo s tem diskreditirati delavske organizacije, češ, vidite ljudje božji, v teh gnezdih se vzgajajo roparji ln tatovi. Ker nimajo drugih argumentov, s katerimi bi se boje-j vali proti delavskemu pokretu, se poslužujejo nesramnega obrekovanja In laži. Povemo jim pa, da tam laž kratke.uoge, kar so tudi santi pokazali s pisanjem v železniški nesreči pri Turnišah. Prepričani naj bodo, da Jih bo tudi kmečko ljudstvo, na katero računajo, prav kmalu spoznalo, ker smo uverjeni, da je bolj pametno, kot ga smatra list ptujskih advokatov! V zadnji številki so napisali na naslov mariborske »Straže" notico »Ne laži!" Ker ni med .Ptujskim listom" to »Stražo" v tem oziru nobene razlike, velja tudi zanj zapoved — ne laži! ~ Končno bodi tem s»»od<m povedano, da
Stran 4.
M A P R E J.
Stev. 142.
ni med nami nobenega, ki bi imel zasukane
možgane, pač pa ie res, da so oni padli na glavo in da je njih podstrešje Isto, v katerem ni vse v redu!
Resničen dogodek. Znani francoski pisatelj Clement Vautel pripoveduje v pariškem listu »Matin« sledečo zgodbo, ki bi se lahko tudi kje drugje pripetila kakor v Parizu. Po cesti koraka meščan Durand, katerega bi skoro povozil avtomobil. Ves razburjen kriči Durand proti šoferju: »Lopov! Suft! Morilec!« Šofer: »Tepec!« (In šofer pelje naprej s svojim avtomobilom.)
mobil. Tako nas avtomobili silijo! v prezgodnjo smrt. Oj ti lopovska banda! Obesiti bi morali vse te šufte!« Množica zadovoljna mrmra in kliče: »Gospod ima popolno pravico! Škandal se mora nehati. Da, če bi bila policija kaj vredna.« Durand pa med tem pogleda na svojo uro. »Zlodja, pol osmih ie že. Še svoj vlak bom zamudil.« In Durand pomigne mimoidočemu avtomobilu: »Mej, šofer, hitro na kolodvor.« Durand vstopi. In čez dve minuti: »Toda, šofer, vozite vendar bolj hitro. S tako vožnjo ne pridemo nikdar č ! na kolodvor. VI lezete kakor polž s svojim varen danes na cesti, da ga ne povozi avto- j avtomobilom, kako naj torej pridem ob pra-
Okoli meščana Duranda se je pa tačas na*
brala večja množica drugih meščanov. Poln srda in jeze se obrne Durand proti tej mno> žici ljudi in začne govoriti. »Da, daleč smo prišli v tem prosvitljenem dvajsetem stoletju. Sadove civlizacije in kulture žanjemo sedaj. Niti za čevelj se ne moremo več premakniti od hišnega praga, ne da bi nas smrdeči in puhajoči avtomobil sunil v rebra... Kaj, zlodja, ali smo danes na svetu samo za to, da se dajemo pobijati, povoziti, potlačiti od teh smrdečih vozov? Starci, ženske z otroci v naročju, otroci sami, nihče ni več
vem času na kolodvor?« feofer; »Prosim,
preveč potnikov je na cesti. Paziti moram, da koga ne povozim.« Durand: »Ah kaj! Sodrga na] se umakne, jaz moram dobiti svoj vlak. Hitreje, hitreje!« Šofer: »Krucl-tirkenl Skoro bi povozil staro žensko!« Durand: »Pa naj bolj pazi na sebe! Stara škatla! Hitro, sicer zamudim vlak!«
izdajatelj: Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: .Tak. Vehovec.
Fot« aiitni aparat
znamke .Ernemann* z dvojnim objektivom prodam. Novi Vodmat 128.
Urarskipo-
m o i n 1 k i 28 let
star, vojaščine prost, ki se žeii etablirati v kakem kraju Slovenije, kjer še ni ni-kakega urarja, išče v svrho ženitve deklico ali vdovo od 30 do 40 let staro, ki ima primeren kapital. Cenj. ponudbe na upravo »Naprej* pod ^Bodočnost*.
Na pdaj
je možko dobro ohranjeno kolo, kopalna bana iz kovine, električna svetilka (viseča, MessingrohrbSnde) ter dva bakrena poniklana svetilnika za sveče. Poizve se v upravi .Naprej*.
EčE
3=E
AnonfnS zavedi
Dr. BeseUak,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 priperoča sledeče tvrdke in podjetja:
v Ljubljani:
Arhitekt in stavbeno podjetje
Viljem Treo
Gosposvetska cesta 10.
Žarnice
„Svetla“
Mestni trg St. 25.
Raznoževalne apa potrebščine k istm,
The Rex Co.
Selenburgova ul. 7.
Opalographe in
obavi
LJUBLJANA, SELENBURGOVA UL. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskomptno banico in srbsko banko v Zagrebu.	_______
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulantnefe.	::
Elektrotehnični predmeti
„ Svetla"
Mestni trg 25.
Fotograf
Veličan Bešter
Aleksandrova cesta 5.
Kleparstvo in vodovodna inštalacija
Alojzij Goršič
Sp. Šiška, KavSkova e. 224.
Graver
A. Černe
Dvomi trg 1.
Oblast, konces. zavod miši in mrčesa
pokončavanje
SPREJEMA:
knjižice in
na tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
KUPUJE in PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESKONTlRA:,re:a,r.
Brzojavi: ESKOMPTNA.
DAJE:
IZDAJA
kredite in predujme na blago, efekte itd.
, akreditive na vsa tu
• in inozemska mesta.
POSPESUJE: industrijo
ter uvoz in irvoz.
Int telefon St. 146.
P. n. trgovstvu in občinstvu naznanjam, da sem dobil od ministerstva za trgovino koncesijo za otvoritev
B
ki preskrbuje informacije zasebnega In trgovsko kreditnega značaja vedno točno in zanesljivo ker imam zvezo s svetovnozna-nimi tvrdkami.
Abonnement-kuponi se izdajajo v pisarni v Mariboru, na Grajskem trgu St. 1, L nadstr.
(Restavracija Maribor).
S spoštovanjem :
IVAN ŠOBER,
'TOSlPtfUE^
Miroslav Zor
Kolodvorska nlica Stev. 39/IL
Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogaraža
J. Goreč
Gosposvedska o. 14.
Manufaktura in zaloga oblek
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 8.
Tehnične potrebščine
Odon Koutny
Kolodvorska ulica 37.
Stavb, in pohištveni pleskar in ličer
Josip Jug
Rimska cesta št. 18.
Prodaja In popravila pis. strojev
The Rex Co.
Selenburgova ulica 7/1. Špedicija
F. & A. Uher
Selenburgova ulica 4.
Beton, železobeton in vodne zgradbe
Inž. dr. Miroslav Kasal
Hilfierjeva ulica 7.
O
ra
ST
|
v
o
TJ
e
ft
Angleško sukno
elegantni vzorci za gospode; kakor za modne, žportne, žaketne in smoking obleke.
Odpuščeni vojaki, invalidi, vrnivši se vjetniki (Slovenci), delavci ln železničarji znaten popust.
Prva kranjska razpošiljalna
Schwab & Bizjak
Dvorni trg 3 LJUBLJANA Dvorni trg 3
lastni modni ateljel
Ljubljana Rimska c. 16
naznanja, da že vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene
Zt vsa izvriesa dela jamčim dve leti.
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do* najpreprostejše vrste.
Vse lično in po zmernih cenah.
Konsumna društva, zavodi, organizacije, razna društva, trgovci ln obrtniki! Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
FF
špedicijsko in komisijskopodjetje Selenburgova ulica št. 4.
Veletrgovina
s premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom. Na debelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cene!
MONSIEURI MADAMEI
Pom volte telite prenez de:
GOSPOD! GOSPAI
la Kašo toileto jemljite
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
GosposvetBka cesta 6.
Export čevljev
Aleksander Oblat
Sv. Petra c. St. 16.
Krojaška delavnica
Krekov trg St, 10 v hiSi Impez.
V Mariboru:
Nalmp in prodaja posestev
H. Havlik nasl. J. Simčič
Gregorčičeva ulica 6.
en litre et 11» is 120 g
Vili! en m sour E
S. Driasr,
Prodala na tielielg v SHS 21
E
n.
varstvena
znamka
cement
TAGA
izdeluje najnovejši in najboljši
strešnik.
pred ponaredbo se svari
Kakovost zajamčena. Naročila pod TAGA, Rožna dolina pri Ljubljani. Lastnika:	koitip.	Tabor,
2 zidarska
polirja,
izurjena sprejme takoj stavbena tvrdka Viljem Treo, Ljubljana Gosposvetska cesta 10.
po znižani ceni
za iluminacijo o priliki prestolonaslednikovega obiska oddaja v vsaki množini na veliko in malo tvrdka
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA.
Konkurenčne cene!
Samo ur debelo I
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 251
Lastni auto za prevažanje.	Konkurenčne cen®*
Skaboform se zopet dobivaj
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha orig. Skaboformovo mazilo.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabnform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri „Zlatem jelenu" IV., - - - Marijin trg. -
Rihard Sušnik
resistrevana zadruga z omefeno zavezo
sprejema hranilna VlOga vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
l
Rentni davek plača društvo iz svojega.	86	kapitalizirajo
polletno. Večje in »talne vloge «	P°	do«°TO™-
Poselite daje svojim zadruž^om /TOti vknjižbi, na osebni kredit proti poroStvu ali *<■»*“5,1 vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Edini, res delavski denarni zavod.
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod ...... najugodnejšimi pogoji.	&
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJuIbLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, ............. Trst, Wien. .................
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu*
ss in inozemstvu.
Titk .UeiWWs* Mura#., s LtaMtanV