Pletarstvo
Helena Košmerlj
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN S PO RT
Ifa
OnDELNO FINANCIRA EVROTSKA UNIJA
Evropski socialni sldad
Naložba v vašo prihodnost
Naslov: PLETARSTVO
Izobraževalni program: POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI
Modul: IZDELKI DOMAČIH OBRTI
Sklop: PLETARSTVO
Avtorica: Helena Košmerlj
Strokovni recenzent: Janez Firm,
Lektorica:Tatjana Mavsar prof.,
Založnik: GRM Novo mesto - center biotehnike in turizma
CIP - Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
746.7 (075.3)(076) (0.034.2)
KOŠMERLJ, Helena
Pletarstvo [Elektronski vir] / Helena Košmerlj. - El. knjiga. - Novo mesto : Grm - center biotehnike in turizma, 2010. -(Izobraževalni program Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Modul Izdelki domačih obrti. Sklop Pletarstvo)
ISBN 978-961-93464-0-2 (pdf)
266097664
Novo mesto, 2010
© Avtorske pravice ima Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Gradivo je sofinancirano iz sredstev projekta Biotehniška področja, šole za življenje in razvoj (2008-2012).
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
Vsebina tega dokumenta v nobenem primeru ne odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino dokumenta nosi avtor.
KAZALO VSEBINE
1	UVOD_4
2	PRIDELAVA PLETARSKIH VRB_5
2.1.	Zasnova nasada_ 5
2.2.	Sajenje_ 6
2.3.	Oskrba_ 6
2.4.	Obrezovanje _ 6
3	PRIPRA VA ŠIB IN VITER_7
3.1.	Prekuhavanje šib_ 7
3.2.	Odstranjevanje lubja_ 8
3.3.	Izdelava viter_ 9
3.4.	Shranjevanje_ 10
4	UTRJEVANJE	11
KAZALO SLIK
Slika 1: Priprava potaknjenca vrbe...................................................................................5
Slika 2: Sadilna razdalja.....................................................................................................6
Slika 3: Obrezovanje vrb....................................................................................................7
Slika 4: Leseni in železni mužilnik.....................................................................................8
Slika 5: Ročno odstranjevanje lubja..................................................................................8
Slika 6 : Odstranjevanje lubja z mužilnikom...................................................................8
slika 7: Zasuk šibe...............................................................................................................9
Slika 8: Poševna rez šibe.....................................................................................................9
Slika 9: Izdelava T zareze...................................................................................................9
Slika 10: Vstavljanje razcepnika. v T zarezo..................................................................10
Slika 11: Potiskanje razcepnika.......................................................................................10
1 UVOD
DIJAKU bo gradivo v pomoč pri:
•	Prepoznavanju, razmnoževanju in pridelavi različnih pletarskih vrb.
•	Uporabi pletarskih orodji.
•	Praktičnem osvajanju veščine priprave vrb za pletenje, izdelave viter in skladiščenja pletarskega materiala.
2 PRIDELAVA PLETARSKIH VRB
2.1. Zasnova nasada
Ločimo moramo beke od pletarske vrbe.
Beke vzgajamo kot posamezna drevesa. Poznamo rumene, zelene in rdeče, ki jih
uporabljamo za privezovanje vinske trte. Zaradi kratkih in zelo razvejanih
poganjkov jih ne uporabljamo za pletenje.
Pletarske vrbe pridelujemo v trajnih nasadih ®v obliki grma.
Poznamo:
•	rumeno pletarsko vrbo, dela krajše in zelo razvejane poganjke in je zato manj uporabna,
•	zeleno (konoplenko) pletarsko vrbo, dela zelo dolge in debele poganjke in je zato najboljša za izdelavo viter,
•	rdečkasto (amerikanka) pletarsko vrbo, dela dolge tanjše šibe, primerne za samostojno pletenje.
Razmnožujemo jih na vegetativni način. ®
Iz enoletnih poganjkov premera 15 mm narežemo 25 cm dolge potaknjence^. Za nasad izberemo teren, kjer so tla humozna in prepustna.
Slika 1: Priprava potaknjenca vrbe
Vir: H. Košmerlj
® Rastline na istem prostoru rastejo več let ( 15 - 20), poznamo vinograde, sadovnjake, hmeljišča, nasade špargljev.
® Za vzgojo novih rastlin se uporabi enoletni poganjek, list, korenine.
^ Je na 25 cm dolge kose narezan enoletni poganjek, spodnji del je odrezan tik pod brstom, zgornji pa 5 mm nad njim.
2.2. Sajenje
Sadimo na razdaljo 70 cm x 25 cm. Potaknjence popolnoma potisnemo v zemljo. Gosto sajenje vpliva na rast daljših poganjkov.
Slika 2: Sadilna razdalja
o o
o o o o
Vir: H. Košmerlj
2.3.	Oskrba
Prva tri leta plevele zatiramo na mehanski način z okopavanjem in rahlanjem tal. Spomladi vse enoletne poganjke odrežemo na čep. Pri tleh se z leti oblikuje glava ali krajše deblo.
2.4.	Obrezovanje
Vrbe obrezujemo v obdobju mirovanja 1( januarja ali februarja). Pri tem delu potrebujemo škarje in žagico.
2 v
Poganjka ne režemo tik ob glavi ali deblu, temveč jih odrežemo na kratke čepe. Cepi so osnovni nastavek za rast novih šib.
Pri obrezovanju odstranimo suhe veje in poganjke. Zdrave veje in poganjke vežemo v večje šope, ki jih shranjujemo v hladnem in vlažnem prostoru. S tem preprečimo njihovo izsuševanje.
Sledi obrezovanje vej. Pri tem stranske poganjke režemo tik ob glavnih poganjkih, da tako preprečimo nastajanje grč. Tako jih lažje razcepimo na dva ali tri dele in iz njih naredimo vitre.
Narezane poganjke razvrščamo po debelini in dolžini ter jih nato povežemo v šope.
Iz debelejših se izdela vitre. Tanjše pa se kot šibe uporabi za samostojno pletenje. Do pletenja morajo biti shranjene v hladnem in vlažnem prostoru, da se ne izsušijo.
Vrbe lahko obrezujemo tudi v mesecu aprilu (začetek vegetacije)4, ko se je že pričel pretok sokov in rast novih poganjkov. Postopek je enak kot pri obrezovanju v zimskem času. Vendar se s teh poganjkov odstrani lubje in dobimo tako imenovane beljene šibe.
1	Čas, ki se prične po odpadanju listja in se konča s ponovnim brstenjem oz. rastjo poganjkov.
2	Je na 1 do 2 očesi prikrajšan enoletni poganjek.
3	Tanek trak lesa, narejen iz leske, beke.
4	Prične se z brstenjem oz. ponovno rastjo poganjkov.
Razvrščene in v šope zvezane šibe se za pletenje lahko uporabi neolupljene, vendar samo, dokler se ne izsušijo. Ne moremo jih ponovno namočiti, ker lubje ne vsrka vode. Z odstranjevanjem lubja dobimo beljene šibe, ki jih lahko večkrat namakamo v vodi in uporabimo za pletenje.
Za pletenje se uporabijo:
IH neolupljene šibe, IH vitre iz neolupljenih šib, IH olupljene šibe (beljene) in HI vitre iz olupljenih šib.
3 PRIPRAVA ŠIB IN VITER
3.1. Prekuhavanje šib
Da šibam, ki so bile narezane v obdobju mirovanja, lahko odstranimo lubje, jih najprej prekuhamo. V večjo posodo se naloži v šope zvezane šibe, najprej daljše in debelejše, nanje pa položimo krajše in tanjše.
Vrenje naj poteka počasi, približno dve do tri ure in pol. Najprej so za odstranjevanje lubja pripravljene tanjše šibe. Lubje je potrebno odstraniti takoj, ko se šop potegne iz vrele vode. Prekuhane šibe so obarvane rjavo in so veliko bolj trpežne ter prožne za pletenje.
3.2. Odstranjevanje lubja
Vseeno je, ali lub odstranjujemo iz prekuhanih šib ali iz tistih, ki so bile porezane na začetku vegetacije, si moramo pri delu pomagati z rokama in mužilnikom.5
Slika 4: Leseni in železni mužilnik (Vir: H. Košmerlj)
Slika 5: Ročno odstranjevanje lubja (Vir: H. Košmerlj)
Z levo roko držimo šibo, na debelejšem koncu z desno roko načnemo lub in ga potegnemo stran.
Slika 6 : Odstranjevanje lubja z mužilnikom (Vir: H. Košmerlj )
m t
Bi
3
Z levo roko držimo šibo na sredini, z mužilnikom najprej potegnemo od sredine šibe k debelejšemu delu.
5 Pripomoček za odstranjevanje lubja, narejen iz mehkega lesa, ki je na sredini preklan.
slika 7: Zasuk šibe (Vir: H. Košmerlj)
Šibo zasukamo in potegnemo še proti tanjšemu delu. Lub se pretrga in tako ga lažje odstranimo.
3.3. Izdelava viter
Za izdelavo viter porabimo debelejše, grčave in krive šibe. Pri tem si pomagamo z nožem, razcepnikom6 in obličem. Tanjši del šibe, ki je po debelini še primeren za samostojno pletenje, poševno odrežemo. (slika 8)
Slika 8: Poševna rez šibe (Vir: H. Košmerlj )
Slika 9: Izdelava T zareze (Vir: H. Košmerlj
Na poševno odrezanem delu naredimo z nožkom zarezo v obliki črke T.
6 Iz mehkejšega lesa narejen pripomoček z zarezami, ki služi za razcepljanje šib.
Slika 10: Vstavljanje razcepnika. v T zarezo (Vir: H. Košmerlj )
# r
Razcepnik potiskamo navzdol in pazimo, da so vsi trije deli enakomerno debeli.
Slika 11: Potiskanje razcepnika (Vir: H. Košmerlj )
'H
Tako dobimo grobe vitre, ki jih, ko se osušijo, po notranji strani pooblamo in odstranimo stržen ter izdelamo gladko vitro. Debelina viter je odvisna od njihove širine in jo med oblanjem preizkušamo s prsti.
3.4. Shranjevanje
Šibe in vitre vedno shranjujemo dobro posušene in zvezane po velikosti in debelini. Prostor kjer jih shranjujemo, mora biti suh in zračen. Pred prahom jih zaščitimo s pokrivanjem
4 UTRJEVANJE
1. 2. 3.
4.
5.
6.
7.
8.
Način razmnoževanja bek je
Naštejte vsaj tri rastline, ki se jih razmnožuje na isti način!
Na skici označite pravilno smer rezi pri pripravi potaknjencev.
Iz enoletnega poganjka narežite 10 potaknjencev. Razložite, kaj je trajni nasad. Katere poznate iz svoje okolice? Kdaj se obrezuje vrba?
Kdaj je obdobje mirovanja in kakšne so takrat? Naštejte vrste bek in opišite njihove glavne značilnosti.
Kakšni poganjki so primerni za izdelavo viter?
Primerjajte razliko med shranjevanjem svežih neolupljenih poganjkov in obeljenih šib ter viter.
11. V navedeni sadilni razdalji določite, medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti .med potaknjenci!
12. Koliko vrst lahko posadite, če je površina za sajenje široka 7 m?
13. Koliko sadik-potaknjencev morate pripraviti, če so vrste dolge 50 m?
14. Na skici označite širino in dolžino površine in izračunajte njeno velikost.
15. Koliko metrov ograje morate kupiti, da boste ogradili celo površino?
16. S katerimi pripomočki lahko izdelate vitre? Izberite primerne šibe in jih razcepite!
17. Opišite kaj vam je bilo najtežje pri izdelavi viter!
18. Katere šibe lahko večkrat namočimo v vodo in zakaj?