Zgodnja
Katollšk cerkven list.
Danic« ishaja vsak petek nii celi poli, in velji po polti *a celo leto 4 gM. 60 kr., »a pol leta 2 gld. 40 kr. za <Vert let« 1 gld. :10 kr, V tiskarnici sprejemana sa leto 4 gold., ca pol lete 2 gld., ea četert lata t gl; ako »adene na ta dan prasnik. izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXI.
V Ijubljani 7. rožnika 1878.
List 23.
»Marija otf previdnosti" in red v pomoč vernim dušam r vicah.
(Po spisu prošta dr. Šneiderja prosto poslov. J. G.)
(Dalje.)
Dan vernih duš premine, in Evgeniji rojili ste noč in dan po glavi nameri: bratovščina in red v pomoč vernim dnšam. Na pervo razodene svoje misli domačemu župniku abbe Lemaheu, kteremu je bila rodovina Smet dobro znana. Ta spoštovani duhoven je priterdii bratovščini, ase odločno protivil redu; nsjberž je stvar pretuhtal po pravilih človeške pameti, neimajoč raz-svitljenja od Boga. Evgenija se ni dala oplašiti, in je gojila preblago seme v svojem sercu, željno čakajoč dneva, da bo dozorelo; izročila se je vodstvu Previd nosti Božje.
Med tem se je marljivo pečala z bratovščino za verne duše, kteri je pridobila v treh mesecih 1500 udov. Roženkranc, opravljanje križevega pota in raznih molitev, sprejem sv. zakramentov, darovanje sv. Obhajila, pogosto obiskovanje in darovanje sv. maše — to so jim bili glavni pripomočki. Bratovščina se je razširila v Lillu in po celi okolici; duhovni pastirji se niso mogli prečuditi, koliko se je opravljalo križevih potov, koliko se je naročevalo ss. maš, koliko se je darovalo ubogim obleke z besedami: molite za verne duše! O kaj premore edina bogoljubna in nsvdušena deklica!
Spet je Evgeniji težave delala misel na red za verne duše. Včasih se je podala v samoto gospejskega samostana naj svetejšega Serca, da je ondi opravljala duhovne vaje. Enkrat obišče samostan milgsp. Cbalan-don, škof Belley-sk i, kteremu odkritoserČno svoj namen rasodene, in ga v tej važni zsdevi za svet popraša. Tudi ta gospod ni bil razsvitljen, povedal ji je marši-ktero prijazno besedo, a naposled opomnil, da se mu vidi nje namen zgolj pobožna domišljija. To Evgenije ni premotilo, odrečni odlok imela je za poskušojo od Boga, misleč: Ako ]e volja nebeškega Očeta, se bo delo izveršilo vkljub vsem zaprekam. Tudi nje stare učiteljice v penzijonatu djale so, da )e sanjavka; a ni ji serce upadlo.
Zdaj se je obernila do svojega spovednika, kteremu bi se bila imela prav sa prav že poprej razodeti. Povedala mu je vse, in on ji odgovori: „Reč bom pre mišljeval in molil, ostanite v tem gnadi zvesti, Božji previdnosti ni nič nemogoče; ako vas hoče rabiti za orodje svoje ljubezni, bo vam tudi pripomočke v roke dala, da bote svoj namen doveršili. Zlste besede!... o zadevah tako nežne natore prenagla sodba ni opra-
vičena ; moder pastir počaka, da si pri Bogu sveta izprosi. Evgenija se je pomirila, in to tem bolj, ker ji je spovednik dovolil, storiti velikoserčno obljubo v prid vernim dušam — vpervo na šest mesecev, in potem za vse žive dni.
Spovednik, pobožen mož, kteri svoji razsodnosti ni prsv zaupal, posvetoval se je potem s dekanom pri sv. Mavriciju v Lillu, kteri jo Evgenijo že d^vno poznal. Izid tega pogovora je berž svoji spovedovanki naznanil, rekoč: Midva sva poprej oba molila, on misli kakor jas, vaš namen ni prevara domišljije; poterpite voljno do one dobe, ktero je Božja previdnost odločila.... in msd tem mirno svo)o namero premišljujte .... pod svetim Križem. Take misli niso brez prida, utegnejo kedaj k temu služiti, da se čast Božja poviša!
Meseca listopada 1854 opravljala je Evgenija svoje opravilo sa verne duše s posebuo gorečnostjo. Kar dobi kujigo v roke, v kteri najde sledečo molitev: „Sveti Dub, ti si obudil v raznih dobah toliko redov, sposobnih za potrebe sv. Cerkve. O vir luči! vnet po ljubezni iu usmiljenju do pokojnih te prosimo, obudi tudi novi red na pomoč vernim dušam v vicah, kteri jih bo tolažil in terpljenja oteval. Ti sam, sv. Duh, veš razodeti načert takega dobrodelnega početja, ktero bo pospeševalo čast Božjo, in po kterem tako željno hrepenimo." — V kako spodbudo je bila Evgeniji ta molitev! Čedalje bolje se je poprijemala svojega namena, io nc-preLehoma je prosila sv. Duha za razsvitljenje.
Nekega dne se odpre njeni duši jasen pogled v prihodnost; vidila je, da še se bo nekoiiko časa pečala s svojo bratovščino, in bo potem postala redovnica, — a še le, ko bo stara 33 Ičt. To se je točno prigodilo, kajti slednjo svojo obljubo storila je 25. prosinca 1858. O kako je v tem kopernela po razodetju Božjem! „Kedaj bo prišel neznani duhovnik", je kiicala, „ki mi bo povedal: Na noge! B o ž j a v o 1 j a j e!"
Kdo pa je bil, is kterega ust je slišala naposled te besede?.... Zf davno je gledala Evgenija z očmi ljubezni v A rs, kjer je mož po volji Božji, glasoviti Vianney s svojimi molitvami, deli in s terpljenjem čuda delal — sam čudež našega časa. Njemu je želela staviti odločno vprašanje: Sem li poklicana ali nisem V Od njega je pričakovala jasnega odgovora: da — ali ne! Pa kako bi prišla v Ari, ki je na daljnem jugu, v tem ko je Lille na severu? Kar se primeri, da si p« d£ njena prijatlica W. na Božji pot v Ars; ondi je govorila s svetim možem o svojih in Evgenijinih zadevah. Kakošen je dobila odgovor?
Spovednik Evgeuijin služil je 2. avgusta sv. mašo v ta namen, da bi Bog Vianney-ja razsvetlil, — iu istega dne je poslala prijatlica W. Evgeniji iz Arsa list.
Kaj je poročila? Besede Vianney jeve so bile: »Recite ji, da bo red v pomoč vernim dušam vatanovila, kod ar bo hotela!" — Evgenija bila je v serce giojena, in ae je v novo sa verne duše Bogu darovala.
Rada je prebirala življenje sv. Jeder ti, kajti ta je bila enako misleča prijatiica vernih dol, ki ai je v»ak dan prizadevala jim pomagati. Čedalje bolje se je t to svetnico apoprijaanila, ž njo ae je tako rekoč pogovar jala o vseh zadevah svoje lastne dole in duhovnega rtcu, kterega vatanoviti je bila namenjena, in kterega je njenemu varstvu priporočala.
Zdaj je prišlo do resnice. 22. vinotoka 1855 dobi list, kterega ji je pisala mlada prijatiica Pavlina d' Escri-vmux, in njega obseg je bil: da je ona (Pavlina) po neki znanki v Parizu izvedila o vikarju pri farni cerkvi S.«int-Merry, kteri ima i-ti namen, vatanoviti red v pomoč vernim duš^m. Ko ji je Pavlina potem pripovedovala, kar name ava Evgenija, djala je znanka, da bi ae t<> nikakor ne vjemalo, na dveh krajih enaki red vpe ljati, to bi Btorilo le zmešnjavo; tedaj bi želeti bilo, da bi ae vikarij in Evgenija v avojem početju združila. To na) Evgeni/.a dobro prevdari, in ji (Pariianki) potem svoje misli priobči.
Ta liat je, rekel bi, potegnil savoj ras skrivnosti, neznani duhoven je stopil Evgeniji pred oči.... o kako silen nagib za njo, ne delj čakati, marveč ae velikega dela serčno poprijeti! Koj piše Parižanki in ji govori o svoji nameri, a ne da bi ji vae na drobno razkrila.
Hitro dobi odgovor — 29. vinotoka 1855: v njem ji Parižanka poroča, da vroče želi, naj za nektere dni pride v Pariz, da se bo z vikarjem pri Saint-Merry sporazumela; župnik iste fare se je ravnokar podal v Rim, da bi se potegnil za red v pomoč vernim dušam; tudi nadškof pariški je temu početju pridobljen. Ako bi ji ne bilo mogoče potovati v Pariz, naj ae pismeno oijcrnn do omenjenega vikarja.
Evgenija je to piamo namenila v stran položiti, kar pade iz zavitka listič.... bil je od vikarja. Pisal je: da ga opravila zaderžujejo potovati vLille; preverjen da je Evgenija gotovo več atorila mimo njega. On je zbral malo društvo v posvetni obleki; berž ko se bo njegov župnik vernil iz Rima, bodo ae nod var atvoui nadškotovim storili daljni koraki. Prosi Evgenijo, naj bi se podala v Pariz, ter prevzela vodstvo nove družine. Tako ae je oglasil neznani mož! Evgenija mu odpiše — on ji da odgovor,.... v načertu sta se zli gala, v posameznih točkah še sta bila naskriž. Evgenija je priterdila predlogu. Vianney, župnik v Arsu, pa je odobril zedinjenje obeh početij, rekoč, vstanovljenje novega reda je volja Božja.
(Dalje prih.)
ŠZffit fii bogotfubnih otrok iz enih vazo r kertinnstra.
(3. Več M arij n i h otrok.
(Dalje.) b) V Pontuiainv.
Kar sem vam ravnokar povedal, se jc zgodilo na južno-vshodnji strani Francoske, v grenobelski škofiji, že blizo laške meje. Zdaj vas popeljem v ravno nasprotno, severo-zahodnjo stran iste dežele, v lavalsko .škofijo v vas Pontmain k neki prav dobri družini. Družina ta (v domačem jeziku imenovana Barbedette) šteje petero oseb: razun očeta in matere še tri sinove. Naj starejši je moral 1. I>i70 na vojsko, ko so se bili Francozi iu Prusi spoprijeli; mlajša pa, Evgen in Jožek,
pomagala sta staršem in sta bila zdaj še pridniša, ker so močnejšega brata za delo tolikanj pogrešali, in hotla sta jih ravno s svojo pridnostjo tolažiti, ko sta vidila, kako zel6 so žalostni in v vednih skerbeh zanj. Oba sta bila pobožna, vbogljiva, ljubeznjiva otroka in — za kar ju tu posebej omenjam — ljubljenca Marijina. Popisal vam bom le samo en dan iz njunega življenja, pa kako srečen dan!
Bilo je v torek 17. prosinca 1871. Takrat je bil Evgen enajst let star, Jožek pa še le deset. Čeravno še tako mlada, sta kakor po navadi že ob šestih vstala. Ko se napravita in obmolita zjutranjo molitev, gresta precej v skedenj očetu pomagat pripravljati klajo za konje. V tistih krajih namreč pokladajo konjem pomorsko bičje, ktero je pa treba pred pretleči in zmehčati. Potem gresta spet v hišo in molita glasno sv. rožni venec za brata vojaka. Po zajuterku gresta v cerkev, molita av. križev pot in druge molitvice do sv. maše. Pri av. maši prav pobožno strežeta in ostaneta še pri skupnih molitvah, ki so se tedaj vsak dan po sv. maši opravljale za francoske vojake na vojski. Med tem pride čas. da gresta v šolo.
Popoldne po šoli prideta že v mraku zopet v skedenj očetu pomagat. Komaj četert ure delata, kar se odpro male vratica, ki eo bile vdelane v velikih vratih in neka žena Ivana pristopi rekoč, da ima z očetom nekaj govoriti. Da bi se pogovor ne motil, z delom vsi trije vtihnejo in Evgen, kakor je potlej pravil, gre k vratom gleclat, kakšno vreme je.
Zemlja je bila s snegom pokrita, nebo je bilo čisto jasno, zelo mraz. Evgenu se zdi, da še ni nikdar toliko zvezd vidil, posebno nad cesto. Ko pa pogleda nad sosedovo hišo, vidi sicer manj zvezd, tocia mahoma ostermi! — Kakih 20 čevljev nad sosedovo streho zagleda prelepo veliko gospč. Višnjevo obleko je imela z zlatimi zvezdicami okinčano, v lepih ^rahlih gubah je segalo dolgo krilo od vrata do nog. čevlj i so bili enake barve z zlatimi vezmi, in rokavi precej široki. Dolg pajčolan je bil čez glavo nazaj zagernjen. Na glavi je imela zlato krono z rudečim trakom na verhu. Obličje je bilo tako lepo, da so otroci pravili, da še nikoli nikjer niso vidili na nobeni osebi, na nobeni podobici tako lepega obraza. Roke je imela tako razpete, kakor se navadno brezmadežno Spočeta slika.
Gospa je prijazno smehljaje se gledala na dečka. Od kraja je Evgen misiil, da ta prikazen pomeni smert njegovega brata; prijazno smehljanje Gospejno pa mu je bilo koj zagotovilo, da se ni hudega bati.
Med tem se je Ivana dogovorila in pri vratih postavljala.
Ivana!" pravi Evgen, „poglejte, kaj se tam le nad hišo vidi!"
Ivana precei pogleda tje, pa odgovori: „Dragi Evgen, jaz kar ničesar ne vidim!"
Oče in brat slišati, s kakim spremenjenim glasom in povdarkom je Evgen poprašal, prideta berž tudi gledat. Oče ničesar ne vidijo.
„Ali ti, Jožek, kaj vidiš?" vpraša Evgen.
„0 vidim lepo veliko gospč."
„Kako je oblečena?"
„Prav dobro jo vidim: višnjevo obleko ima, ki so zlate zvezdice po njej, iu višnjeve čevlje z zlatimi vezmi."
„Poglej, Jožek, ali ima tudi krono?"
„Natauko vidim zlato krono, ki je zgoraj ššrja, iz verh srede se vzdiguje rudeč trak: tudi čern pajčolan vidim."
„Otroka!" kličejo oče, „vi dva ne moreta tam nič tacega viditi, sicer bi tudi mi drugi vidili. Pojdita spet na delo!" Otroka koj vbogata, odhajajoči ženi pa na-
ročajo: „Ivana! nikar nikomur nič ne pravite o tem, kar sta dečka vidila; težko, da bi ljudje verjeli in to bi le škodovalo!"
„Bodite brez skerbi!" odgovori in gre.
Prenehano delo se spet nadaljuje. Pa kmali oče velijo: „Evgen! pojdi gledat, če je semkaj viditi?" Deček teče in že med vratmi zakliče: „Se, še ravno tako je, kakor prčd." Ukažejo poklicati mater, dekli pa še ne praviti.
Jožek tudi teče k vratom, da bi vidil lepo gospo in roke sklepaje zakliče: „0 kako lepo, o kako je to lepo!" Mati ravno pridši ga dregnejo ob ramo veleč: „Kaj ne moreš molčati? glej vendar, kako nas ljudje gledajo."
Zdaj začneta srečna otroka še materi veselo kazati gospč ter zopet od kraja popisovati. Mati ne vidijo ničesar, tudi potlej ne, ko si dajo očali prinesti; vendar prepričani, da otroka ne znata lagati, jima verjamejo toliko raji, ker sta vse tako resnobno in stermeča pripovedovala. Enaka je misel tudi očetova, zato velijo, naj gresta in molita pet Očenašuv in Cešenamarij k časti Matere Božje, ker bi utegnila biti una gospa Marija sama.
Cedaljj več sosedov prihaja. Na radovedno vprašanje: ,,Kaj je?" starši le odgovarjajo, da „otroka se beržkone motita, ko terdita, da vidita, česar mi ne moremo viditi."
Kmali potem sta bila k večerji klicana. Ko prideta na prosto, v eno mer obračata oči v prikazen. Lepa gospa ostane vedno na tistem mestu in se smehljaje doli ozira na srečna otroka. „Ko bi me pustili", pravi Evgen, „zmiraj bi hotel tukaj ostati." „Hitro večerjat!" pravijo oče, in otroka ubogata, čeravno težko. Nikoli se jima ni zdelo tako težko ubogati, kakor nocoj. Počasi gresta skoraj nazaj obernjena proti lepi gospej ter večkrat zakličeta: „0h, kako lepo! oh, kako lepo!" Pri večerji se jima tako mudi, da se še vsedla nista, temuč stoje hitro pospravita svojo večerjo, da bi berž šla gledat prelepo Gospo.
Mati jima naročijo, naj spet molita pet Očenašev in Cešenamarij. Vsa vesela nazaj pritečeta povedat, da je še ravno tako, da je gospa tako velika, kakor sestra Vitalina itd.
„0e je res prikazen, menijo zdaj mati, pokličimo vajini učiteljici, sestro Vitalino in sestro Marijo Edvard; če vidva vidita, boste gotovo tudi one vidile, ker ste pobožniše od vaju."
Najpred pride sestra Vitalina, toda nič ne more viditi, če ji tudi še tako kažeta in popisujeta. Zvezde, med kterimi pravita, da je glava, pač vidi, gospč pa ne. Tudi starši so vidili pokazane zvezde, druzega pa ne in so terdili, da drugi večer tistih zvezd niso mogli več najti.
Sestra Vitalina gre domu in dvema malima učenkama pravi: „Pojdite k Barbedettovim, vama bodo mati nekaj pokaza i!" Francike, 11 letne deklice, je bilo strah iti v temi, veudar za manjšo pa manj boječo Ivanko si upa. Ze med potoma nekaj vidite nad hišo, pa ne morete prav razločiti. Ko pridete do skednja, obe kakor iz enih ust zakličete: „0 kako lepa gospd! kako lepa višnjeva obleka z zlatimi zvezdicami!" In vse tako popišete, kakor pred dečka.
Med tem pride še sestra Marija Edvard. Ker tudi ta nič ne vidi, ji vsi štirje otroci vse spet po versti razložijo.
„Ker ti otroci vidijo, pravi, moramo še manjših poklicati", ter precej hiti k neki ženski, ki je imela (J do 7 let starega otroka pri sebi. Tndi le-td je ravno tako vidil in pripovedoval, kakor uni štirje. Neka gospd
prinese ae le dveletnega otroka pred skedenj. Kar precej začne z ročicami ploskati in jecljati: ,,Jezus! Jezus !"
Pokličejo še g. župnika. Tudi ne morejo viditi. Otroci nekaj novega zdaj zagledajo. Okrog lepe gospe se je naredil lep višnjev podolgast, za dlan širok obok, in na njem štiri sveče, pri nogah dve, pri ramah dve. Izmed ljudi, ki so prišli zraven, se niso vsi zadosti spoštljivo vedli, eden se je celo jel norčevati. In otroci so precej povedali, da gospi je žalostna, če se pričujoči smejajo, preglasno govorijo ali dvomijo nad njeno pri-čujočnostjo. Gospod duhoven stopijo med nje in opominjajo, naj bodo mirni. Sestra Marija Edvard prosi, naj bi gosp. župnik ogovorili presv. Devico. „Kako jo morem ogovoriti, ponižno odvernejo, sej je ne vidim; le otroci so vredni jo gledati. Molimo!"
Vsi pokleknejo in začnejo moliti. Med molitvijo se zdi otrokom, da je gospa veča. še enkrat tolika, kakor sestra Vitalina: da se je obok okrog nje tudi primeroma razširil; da se je še več zvezd prikazalo, posebno na obleki se jih je lesketalo toliko, kakor bi bilo čisto zlato. Pod nogami častite gospe se naenkrat prikaže zelo širok in dolg bel trak. Na njem se jamejo polagoma prikazovati velike čerke, besede in stavki, pa tako, da je med posameznimi preteklo več časa. Otroci sc kar ne morejo načuditi. Vsako čerko, ki sc prikaže, veselo imenujejo; besede večkrat ponavljajo in zlagajo. V dveh verstali se je bralo francosko, vse z velikimi čerkami, tole: „Pa molite otroci moji, Bog bo vas uslišal v kratkem času. Moj Sin se da ganiti." *)
Neizrekljivo veličasten je bil vtis. Mnogi so se na glas jokali. Otroci pa so veselja kar poskakovali, z rokami ploskali in velikokrat ponavljali: „o kako lepa je! glejte smehlja se! o kako je lepa!"
Nekteri so otroke popraševali, v čem jih hoče itsli-šati Bog, v kakošen namen molijo? Evgen, naj stareji med njimi, pravi: „Jaz sem molil, da bi se moj brat zdrav z vojske povernil, da bi se mir storil, da bi bili Prusov rešeni." Navzoči radostno kličejo: ,.Vojske bo konec, mir bomo imeli." — ,,Bomo", meni deček, .,pa molite!" Iz tega se nekoliko razlaga, kako da se čudovito pisanje nenavadno začenja z besedico „pa"; kar se pa v nujnih opominih, zlasti v francoščini tudi rabi. Preden vsa prikazen zgine, prikaže se še zraven Marij* lep rudeč križec (kakega metra dolg). Marija se ga dotakne z obema rokama, kakor bi ga proti otrokom deržala.
Se le proti devetim zgine prikazen. „Zdaj", pravijo otroci, „se vidi le še zgornji del, - le še glava, Še obraz, o kolika lepota, kako nebeško smehljanje!"
Tudi to dogodbo so dali ondotni lavalski škof ostro preiskovati po zdravnikih in bogoslovci h ter so 4. svečana 1872 v škofovskem listu naznanili svojo misel, da se je 17. prosinca 1871 zares prečista Devica Marija štirim imenovanim otrokom prikazala.
Meni se pa dozdeva, da v t*-j dogodbi tudi vas, otroci! Marija k molitvi vabi. Mnogi ste za molitev preveč merzli, in še takrat, kadar molite, je viditi že na zunanje kako tlačansko opravljate molitev. O ko bi mogel, kako rad bi tudi vam z žarečim bliskom na nebu hotel zapisati besedo: „raolite!" in z mogočnim gromom v oblakih zaklicati: „molite vendar!"
*) Mai« priez mee enfauts; Dieu vous esaucera en peu de temps. Mon Fils se laisse toucber.
#
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Is Ljubljane. (Je-li slavček ali vrtin?) List bres vere in bres križa — včz bres ojčsa in bres kolesa — je na naše besede v zadnji ,.Dan." zopet zakernil na milijone, ki jih je Leon XIII boje podedoval za Pijem IX, češ: „ali s tako malenkostjo namestnik Kristusov na zemlji ne more živeti...?" — No, recimo, da bi bil Leon XIII res podedoval 3—4 milijone za Pijem IX, kar se ;e naznanovalo: naj vsak, ki ima malo več pre-voarka, pa maio manj žolča zoper papeža, kot ,,Tag-blatt", zrelo presodi, kolifco bi mogle te lire opraviti za vse stroške, ki jih ima papež za potrebe vesoljne Cerkve____Toda drugi, ki to reč menda vendar tudi ved6,
govore vse drugač o tej dedišini. „Univers" n. pr. poroča to le: „Terdili so, da Pij IX je s Petrovimi darovi obogatel ter svojemu nasledniku zapustil na pri-h >dkih 3—4 milijone in svojim sorodnikom 150.000 frankov. Vse to so prazne izmišljarije. Pij IX ni imel nič in torej svojemu nasledniku in svoji žlahti ni mogel zapustiti nič. Njegove bukve so razdeljene očitnim napravam ali pa so ostale lastnina papeževega Stola. Petrovi penezi so prihajali v deraru aii v blagu, in to je bilo zopet izdajano, kakor je prišlo. Sploh je znano, da Piemont je sv. Sedežu na prihodkih in zemijišu poropai, kar koli se je poropati dalo, namesto tega pa je papežu zapustil: skerb sa množico revežev. Pij IX, ki od svojih brezbožnih roparjev ni hotel sprejeti nič (ponujane letnine), je odpravljal iz milošenj vse stroške, ki so bili nanj naloženi: za cerkve, duhovne, misijone, vradnike, stare služabnike in za mnoge druge, ki so po cerkvenem ropu prišli na be-raško palico... Pij IX je bil eden tistih m6ž, ki so se naj bolj zanašali na keršansko ljubezen, in jo je naj bolj skazoval. Svojemu nasledniku je toraj zapustil: prazno m o š n j o."
Tako francoski list in drugi. — Mi pa tudi še protestiramo zoper lažnjivo očitanje, kakor da bi darove za sv. Očeta komu puiiii iz žepa. Darove za sv. Očeta in misijoue res radi sprejemamo, kakor vsi pošteni ka toliški časniki; le samo keršene farizeje to v oči kolje. To vse pa ne znese ieto in dan toliko, kolikor liberalci v enem teunu zadegajo, n. pr. za judovske in rudeč-karsKe časnike, veri in nravi sovražne kazališa in bukve itd., za kar bojo imeli pred večnim Sodnikom odgovarjati. ..Danica" pa zbira še več darov za domače nesrečne; tega, se ve, ne vidi ,,Ta gblatt", kteremu pa živa du«a še vinar ja ne izroči. V zahvalo nas pitaš „ser-\ilismoui" (hlapčevskim duhom), kterega je pa „Tagbl.", ponižni hlapčon liberalcev, sam sebi iz žepa uzmal s tume|stvom vred in ga podtika drugim.
Nekdo, ki je prečital „Tagblattovo" „Ad vocem Pharistar", nam je izročil versto zasoljenk; naj nektere Dasledujejo. Pravi n. pr.: Vse prepričevanje je bob v ateuo proti blebetulji, se v vodi s škarjicami strigajoči. Tagblattu je znano, Koliko stroškov ima papež za revne, misijone, akote, aa cerkvene potrebe, sploh za Božjo čast itd. Toda ,,čeinu ta potrata?" je djal lškarjot. Naj bi papež podperal gledališa (a ia „der Papst uberfliiasig", zasramovan)e Cerkvi zvestih duhovnov....), veri sovražne časnike, plesiša, brezverske in krivoverske šole itd. itd., bi ga pač prestavljali liberalci. .,Mohameds-pteniug" namesto „petersptennig" bi se mu ne mara bolj prilegel, i?amo če bi se dalo uomoljubju, papežu in Cerkvi s tim kaj škoaovati! — Ako ne poznaš tiča po perju, ga spoznaš po petju.
Iz Ljubljane. (Znamenito slovstveno delo.) Imenitno delo t* prijatelje Svete zemlje, za učene, za profesorje (zlasti bogoslovske), za biblijoteke, semeniša itd. se
bode dalo na svitlo v Benedkah. Ker je pa le za take, ki ume vajo latinsko, naj nasledva latinski naslov, imenuje se:
„Historica, Theologica et Maralis Terrae Sanctae Elucidatio, in qua pleraque ad veterem et praesentem ejusdem terrae siatum spectantia accurate explicantur, varii errores refelluntur, veritas fideliter exacteque discu-titur et comprobatur. Opus non tantum ad terram sanc-tam profioiscentibus sed etiam sacrae scripturae studiosis et divini verbi praeconibus utilissimum. Auctore Fr. Francisco Quaresmio laudensi, Ordinis Minorura theo-logo, olim Terrae Sanctae praesule ac commissario apo-stolico. Cum triplici indice et elencho concionum tabulis et chartis geograpbicis illustratum."
To imenitno delo bo v novo na svitlo dai prečast. P. Cipriian De Tarvisio, reda sv. Frančiška, komisar Svete dežele v Benedkah, kteremu pošiljamo tudi zbirke za varhe Božjega groba, da jih odpravlja dalje v Jeruzalem. Obsegalo bo 4 velike zvezke in prišlo bo na svetlo celo delo v enem letu. Stalo bo vse skup 60 frankov, in naročniki bodo o sprejemi vsacega zvezka plačevali po 15 frankov. Kdor se želi naročiti, naj pošlje natanko zapisano svojo adreso z napisom: Heverendis-simo Domino P. Cypriano De Tarvisio, Commiss. Terrae Sanctae etc. etc. Venetiis (Venedig), ali pa tudi vred-ništvu „Zgod. Danice", ki rado sprejme pošiljanje. Pristavimo naj se, da to delo je v pervo prišlo na svitlo v Antverpiji I. 1637, in učeni ga tolikanj čislajo, da je pred malo leti nekdo na Francoskem za en sam iztis dal 600 frankov. Dobiva se namreč zdaj že silo pored-koma. Posebno znamenito je še to, da je pisatelj z velikim trudom v pristavku zbral in naj lepše zverstil vse tiste tvarine na vsaki praznik skoz leto, za porabo pridig, kakor so dnevu primerne, ter pridigarji zamo-rejo zadevne tvarine obračati v prav mične, ginljive in koristne govore. Bolj natanko je reč razložena v naslednjih latinskih versticah, ki naj bodo tudi še pristav-ljene zarad tehtnosti tega dela. Pravi namreč:
Hujus Operis meritum et excellentia tanta est, ut verbis nequeat declarari.
Io primis enim omnia ita copiose et erudite in eo pertraetantur, ut in palaestinologia omnium librorum tacile princeps ab eruditis haaeatur.
Et sane inter plusquam auetores oetingentos qui post Qiaresmium de Terrae Sanctae rebus scripseruot, si pauC'*B excipiaa, f re omnes non solum Auctoris nostri Opus eummis laudibus celebrarunt, vet ura ab eo veluti a copiosissimo fonte multa hauserunt, ejusque auetori-tate quaestiones plurimas historicas et topographicas enodarunt.
Ex quo patet perutilem esse hunc librum omnibus qui orientalibus et praesertim Terrae Sanctae studiis applicantur: geographicis enim fcc etno^raphicis notio-mbus refertus, profunde diseutit quidquid ad historiam hujus celeberrimae regionis pertinet. Terrae vero Sanctae statum sui t^mporis Auctor accuratissime desribit, studio ac labore, ut ipse tatetur, tredecim aunorum, suaque repetita visitatione et experientia, aliqua etiam adden* de Syria et Aegypto.
At uon solum Palaestinologis summo in pretio re-tinendus, sed insuper c<*eteris qui cupiunt pleuiorem Sacrae Scripturae intelligentiam adipisci. Mirum sane est quot quaestiones biblicae perd fticiles et fere inex-tricabiles ejus auxilio solvantur, quasque celeberrimi ipsi commentatores vel intactas reliquerunt, vel falsis lucorum notionibus innixi magis magisque obnubilave-runt; proiudeque non solum confert ad jucundiorem S. Scripturae scientiam, sed quod magis est, ad ejus veri-tatem ultro stabiliendam et vindicandam, atque ad fidci dogmata theologice demonstranda.
Ex quo denique fit quod cum S. Scriptura prae-cipuus sit fona, ex quo verbi divini praedicatorea sua argumenta depromant, ad ea quae fidei sunt et chri-atianae moralitatis populo fideli insinuanda, cumque Pa laeatina theatrum sit gestorum tum prophetarum, tum ipsius Christi Domini, evidens est ex pleniore et certiore notitia S. Scripturae, ac Terrae promissionia locorum maximum emolumentum sacris concionatoribus hinc ex-biberi.
Sed quod magis interest, Auctor summa patientia, in apposito elencho, ordinatissime ex materia ipsa suae tractationis ea omnia collegit quae ad formandas con-cioces pro quolibet festo die necessaria sunt; exbibens schema cuiuscumque coocionis, in commodum praesertim eornm, qui in cura sunt animarum, praeter triplicem indicem amplissimum quo opus suum ditavit.
Porro hujuamodi iiber quem tanti faciunt eruditi, impressus fuit Antuerpiae anno 1637 duobus volumini-bus in foiio, nec amplius recusus, adeo ut hodie raris-sima sint ejusdem exemplaria, nec amplius venalia, licet summo pretio, prostent.
Verum hodie excito amore orientalium studiorum, auctcque incredibiliter numero eorum qui Palaestinologia delectantur, nostri Auctoris desiderium magis in dies augeri non dubie patet.
Statim enim ac reimpressionem alterius bujus ge-neris rarissimi libri, nempe: Bonifacii de Ragusio, De Perenni cultu Terrae Sanctae curaverim, cui pro appen-dice addidi copiosum indicem bibliographicum Scripto-rum Terrae Sanctae, non pauci eruditi ex Italia, (iallia, Hispania, Belgio, Anglia, Germania, nec non ex ipsa America, ad novam Quaresmii editionem aggrediendam me excitare coeporunt.
Quibus permotus, eam libenter paratus sum moliri, duromodo sufficientem subscribendorum numerum in-veniam.
Venetiis, S. Francisci a Vinea, 5 Aprilia 1878.
Fr. Cyprianus de Tarvisio, Cominiss. Terrae Sanctae.
Kavno omenjeni učeni komisar Svete dežele preč. P. Cipriano da Treviso pa je že na svitlo spravil več druzih prav znamenitih reči, ki zadevajo slasti sve-tiša v Jeruzalemu, in sicer med drugim knjižico:
1. Della vera forma primitiva ed attuale del Se-polchro di Gesii Christo. To je: O pravi izvirni in sedanji podobi groba Jezusa Kristusa. Temu popisovanju z 31 stranmi je pridjanih v malih oblikah 7 podob Božjega groba, kakor je bil o raznih časih in kakor je sedaj. (Cena 50 cente«.) — 2. Guida indicatrice dei Santuarii e Luoghi istorici di Terra Santa. (2 liri.) — 3. Bonifacius de Ragusio. Liber de perenni ctdtu Terrae Sanctae. (3 lire 50 centez.)
V velikih lepih nodobah :
1. Vianto del Tempio (Načert Božjega groba z razlagami, obsegajoč v mali obliki že omenjene podobe Božjega groba. — 2. Grotta della nativita (Votlina rojstva Jezusa Kr.) — 3. Gloriam D. N. J. Ch. Sepulchrum. (Častitljivi grob Zveličarjev z narisano vsakdanjo procesijo oo. Frančiškanov k Božjemu grobu) itd. — Te podobe so posebno lepe in prip-avne za na stene, za pri jaslicah o Božiču, pri Božjem grobu veliki teden itd. Stane vsaka kacih par lir. Kd<>r bi kaj tacega želel, naj se oberne do imenovanega P. komisarja v Benedke. Priporočevauja vredne so te dela toliko bolj, ker so prihodki namenjeni za Božji grob v Jeruzalemu.
Iz BOTOVDice. J. K. (Slovo od majnika.) Naj omenim ie nekoliko od minulega majnika, ker vem, da spo-štov ani bralci ,,Zgod. Danice" radi kaj od Marijnega češenja slišijo ali berejo. V naši, precej prostorni cerkvi
je v stranskem altarju podoba Marijnega brezmadežnega
spočetja, in tu smo, kakor že več lčt, tudi letos prav s veseljem obhajali šmarnice. Bila je za tc priliko podoba tako lepo ozališana, da je vsak bil ginjen, kdor jo je vidil. Vsako jutro je prišlo obilno ljudstva in zvesto smo poslušali nove smarnice. Minul nam je Marijin mesec tako hitro, da nobeden drugi ne tako. Zadnji dan zvečer smo imeli še litanije in peli smo jih s takim navdušenjem, da je bilo rea ginljivo. Po zahvalni pesmi so na koru zapeli: „Z Bogom" in marsiktero ok6 se je solzilo. Poslovim se tudi jaz še enkrat in izdihnem : Prosi za nas večni maj s teboj obhajati, o Marija!
It št. Kancijana na Dolenjskem. Pretečeno nedeljo smo obhajali navadno godovanje naših patronov sv. Kancijana in njegovih tovaršev. Gospod župnik, ki so za Božjo čast toliko vneti in bodo po farni cerkvi skoraj že vse prenovili, so naa po pridigi spomnili, da naši farni patroni so za god dobili lepo vezilo. Kdor pa je v cerkev stopil, je to vezilo zapazil, če se je le ozerl proti velikemu oltarju. Sest zares veličastnih, prav kusno napravljenih novih svečnikov se lesketa na oltarji; človek bi res mislil, da ao zlati Tega vezila bi še ne bilo treba oznaniti, ker vsacemu ]e precej sc samo kazalo in tudi vsacemu prav gotovo všeč bilo. Radovedni pa smo bili, kdo je ta lep in tudi do 300 gl. vredni dar podelil? Tudi to so nam vsim v veselje povedali; velika dobrotnika, ki sta naši farni cerkvi že poprej marsikaj lepega in koristnega napravila in tudi to vezilo podarila, sta mnogo spoštovani domač zdravnik g. Pavel Varavn in njegova dobrotljiva gospa Elizabeta. Pozne leta, ko tege roda že več ne bo, se bo ta dar lesketal v naši cerkvi. Mi pa iz serca vsi želimo, da bi velika dobrotnika prav srečna in dolgo živela, in za svoje lepe dela dosegla krono nebeško za večne čase.
V Skednja so 2. t. m. milgsp. škof opravljali ka-nonično obiskovanje in birraovali. V Škedoju ž-j veliko let ni bilo birme, ker je kraj blizo Tersfa. Ali naš škof žele tudi te bližnje kraje kanonično obiskati. Ljudem je bilo prav vstreženo, to se jim je vidilo na obrazih. Služba Božja je bila prav slovesna. Preč. gosp. častni kanonik in škof. kancelar so imeli namenu prav primeren govor, priporočevali zlasti tudi staršem prav lepo kersansko izrejo otročičev. Veliko pohvalo rasluži č. g. župnik Peter Martelanec, ki prav apostoljsko pastiruje to duhovnijo in je kaj skerben za lepoto svoje neveste. Pohvala gre tudi gosp. učitelju Cenčur-ju, ki ni le marljiv za šolsko odrejo otrok, ampak kakor pevovodja tako uri fante in fantiče, da bi se njegovi pevci v vsaki stolni cerkvi pokazati zamogli. Malokje na deželi sliši se tako lepo in ubrano moško petje, kakor v Skednju. Škof so bili tako zadovoljni z vsim, da so Skednjice očitno v cerkvi pohvalili. Kako so bili pa tudi ljudje zadovoljni in veseli, se je vidilo na večer, ko so se škof odpeljali; vse se je gu<etlo okoli kočije. Da so možnarji pokali o prih du, med službo Božjo in pri odhodu, to je že tako očitno.
Iz Jeruzalema (Arabski duhovni. Beduini v jtasti. liamoth-Gilead.) V kunovcu preteklega leta so bili v Jeruzalemu štirje arabci mašniki posvečeni. Eden po-svečencev je iz Nazareta. Njegova rodovina je bila poprej razkoln:ška, še ie starši novega mašnika so postali katoličani. Pri posvečevanji sina je njegova mati v cerkvi na glas jela vpiti in veseliti se; to je obudilo veliko zgledovanje, vender so pa materini ljubezni to radi odpustili.
Beduini, sinovi Izmaelovi, ki se ob Jordanovib krajih žive z ropom in tatvino, so o začetku turško-ruske vojske, ker so turške posadke zapustile zemljo,
začeli kervav koj sami med seboj, hebronski proti ga-zanskim rodovom, južni zajordanski proti severnim. Kakor je Samson palil žito Filiščanom, tako si požigajo Beduini iz maševanja žetve med seboj. Judje, kteri povsod išejo ljudi žuliti, so bili skorej vse žito pokupili, da bi mogli sami ceno staviti. Pasa napluški (Naplus, Sihem) pa je temu počenjanju z lisičnostjo v okom prišel. Poklical je nepokojne Beduine s pretvezo, da jih potrebuje proti Beduinom ob jezeru Genezareškem, obetal jim je, da vsa živina genezareških Beduinov njim pride v rop. Kadar bo se Beduini v taboru že pripravljali na odhod in napad, jih je paša pogostoval, pri tem so se šejhi in njih vojaki opili, in paša je dal vkleniti 25 šejhov, med njimi glasovitega Diab a. Za ponižanje jim je naložil, da so mogli dva meBCa pometati ulice mesta Sihem-a. Potem pa jih je paša kakor poroke, da njim izročeno in podložno ljudstvo se bode obnašalo mirno in pokojno, odpravil v terdnjavo Ako (St. Jean d'Acre). Stari rogovilež Diab, ki je toliko popotnikov oropal, je zdaj sam obropan premoženja in prostosti in zdihuje v ječi. Njegovo ok6 sicer divje gori maševanja, vendar je nezmožen proti pašu, kterega migljej je zadosti, da roparju odleti glava.
Zajordanski kraji starodavnih Amončanov in Moab-Ijanov so gozdnjati in torej rodovitniši. V Saltu in v Keraku (bibliško Ramoth-Gilead) so katoliški misijonarji. V Saltu je do tisuč katoličanov in zidali so si cerkev io šolo. Pri vsih zaderžkih je upanje, da bo vera ondi napredvala. (Po „Blahov.")
Priprošnje Pija IX.
Neka gospa baronovka, z imenom Ksaverija Skopa, že čez 80 let stara, bivajoča na spodnjem Laškem, dobi hud prisad v palcu desne roke; bolezen raste čedalje bolj in se razširja po VBem životu. Palec začne Bilno otekati in se gnojiti, glava jo boli in huda merzlica jo terpinči. Zdravnik si prizadeva, karkoli more, da bi ustavil in odstranil bolezen, pa ves njegov trud in vse zdravila so brez vspeha, ter da spoznd bolezen za neozdravljivo, glede na visoko starost bolnice. Vsled tega izreka zdravnikovega telegrafirajo domači v Neapelj po izurjenega ranoceloika, kteri niso imeli sicer upanja, da bi bolnica ozdravela, ampak ie zato so klicali daljnega ranocelnika, da bi jim vest ne očitala, da bi bili kaj opustili in zamudili, kar bi utegnilo bolni koristiti. Med tem pa položi Djena hči Marija nekaj las z glave Pija IX na bolni perst, ktere je ona kot svetinjo v visoki ceni imela, ter v ozdravljenje preljube matere na pomoč klice mogočno priprošnjo Pija IX. In precej se je godil čudež. Cez nekaj ur obiše zdravnik bolno osebo in jo najde v boljšem stanu brez vse nevarnosti; černa barva prisada na perstu je bila zginila, merzlica jo zapustila in ragioma so zopet telegrafirali rancclniku v Neapelj, da mu ni treba hoditi. — To se je zgodilo 23. sušca. — Zdravniki so izrekli, da bolezen m mogla ozdravljena biti po natorni poti, kajti prisad pri starem človeku je neozdravljiv; redkokrat se komu zboljša, pa tudi takrat ne drugač, kakor z odrezanjem vnetega uda. Tedaj se mora to le čudežu pripisovati. In kdo bi bil mogel storiti sijajnejši čudež, kakor Pij IX, ki je že o času življenja delal čudeže? in kdo je bil bolj vreden čudeža, kakor t* žlahtna gospa, ktera je celo življenje preživela v pobožnosti, in v doprinasanji del keršanske milosti ?
Spominšice v slovo Mariji.
Spominšic, glej Marija, ti podaja Tvoj revni pevec k sklepu majnika; Premilo, prosim, zri na-me iz raja, In šopek moj, ah voljno sprejmi ga!
Ta zadnji darek s pesmico premilo Ti za slovč, o Mati, izročim; Naj bo zvestobe ti zagotovilo, Da boš v spominu mi, dokler živim.
Kako pozabil milost bi obilnih, Nebčs Kraljica! tvojega Bercd, Tolažbe in pomoči tvoje v silnih Valovih divjestrastnega morjd?
Dolžan, dolžan sem serčno te ljubiti, Po tebi le vse imam od BogA; Naj šopek danes vsim to poočiti, Priserčna Mati, milostna Gospa!
Ah vem, Marija, to darilce malo Res ni blišeče, nima jih lepot, Al vendar dam v ponižno ga zahvalo Za tisuče mi ekazanih dobrot.
Ker cvetke rastle v serca so posodi, Tam kjer tud pesmice je moje vir, Zato ne zverzi jih, — jih ne obsodi, Spominjaj milostno se pevca zmir.
Spominjaj 9e me zlasti, ko bom ležal Na smertni postelji ves zapušen; Ko bo peklenski zmaj strahotno prežal, Da mojo dušo v svoj dobil bi plen;
Ko pred Sodnikom bode meni stati, Trepeče Čakat' kaj da bo z menoj, — O spomni se ,,spominšic", ljuba Mati! Ki ti daruje dans jih pevec Tvoj.
Pristopi k Jezusu in milo prosi: Ne daj, moj Sin, da bil bi pekla last, Ki znamnje mojih dragih pevcev nosi, Ki mi spominšic je dar'val na čast. —
Radoslav.
^V. A.IltOH.
Narava v nočnem spanji že počiva, Krilatih pevk je vtibuila množina, Stvar trudna dneva mir sladak uživa, Povsodi viada sveta že tišina; V nižavo milojasen svit razliva Prekrasnih zvezd leskeča visočina; Iz Btolpa bližnjega se kladvo čuje, Zamolklo pozno uro naznanuje.
Sred mesta Padove le v eni hiši, — Posestnik ji mestnjan je znani Tizo, Ki večkrat vidi v Božjem se svetiši, Ki ptujca ima rad za svojo mizo, Glasu sirot nikoli ne presliši, Ga čislajo od daleč in od blizo, — Tu luč gori še v sobi osameli, Ko mir kraljuje po naravi celi.
Kdo neki v pozni uri tukaj čuje? Klečč pri svitu lučice berleče,
V	Boga zamaknjen kdo še premišljuje? — Anton ime njegovo je sloveče,
Svetnika celo mesto ga spoštuje; K pokori Padovce budi goreče, Resnice ljudstvu oznanuje svete, Razdeva zmote krivih včr neštete.
Minil je dan mu v svetem delovanji Za slavo Božjo, v blagor duš obilo, In stvar že vsa počiva v sladkem spanji; Svetniku pa naj slajše tolažilo Je čuti v evetem še premišljevanji;
V	ljubezni se mu je serce topilo,
Ko splaval duh mu v rajske je višave, Kjer biva vir sladkosti, večne slave. —
Tak6 on, potopljen v nebeike slasti, Pozabi vse britkosti svetne reve;
V	ljubezni Božji le želi si rasti, Končati kmalo potovanja dneve, Da gledal bi Gospoda veličaati, Kjer časi vsi zgubijo svoje štčve; Ok6 le Tizovo ga opazuje,
Ko v B6ga ves svetnik se zamišljuje.
Čuj! nekdaj strežnik pride prav počasno Do nizkih duri, kjer svetnik prebiva : Sijanje kakor sclnca vgleda jasno, Ki se od male sobe krog razliva; Pristopi, zre — podobo rajsko krasno, Prizor nebeški se očem razkriva: Svetnik zamaknjen serčno, živo Objema Dete Božje ljubeznjivo.
Stermč se bliža Tizo, poprašuje Svetnika: Kaj svit, kaj je dete milo? Kaj ta prizor nebeški pomenuje? Je dete krasno to li Ježček bilo? — Anton priznd — proseč zapoveduje: Kar vidil Tizo, da se je zgodilo, Naj vedno sfcrito vsim ljudem ostane, Da mi življenja ure so končane.
Minul svetniku čas je potovanja, Že pelje Bog ga v srečni kraj plačila, Kjer so preblage čednosti, dejanja Življenja večnega mu venec zvile, Bil strežnik zvčst obljubi je molčanja; A zdaj, da bi se Božja čast množila, Skrivnost razkrije, ki nam pojasnuje, Kak čiste serca Bog oveseljuje.
Razgled po »vetu.
V Berolinu, tem velikem mravljišu brezboštva, kakor smo ravno undan pojasnili, srovost raste z nevčrstvom vštric v toliki naglici, da je groza in strahota. V kratkem je kralj, vsled pervega napada, hotel dati neko postavo zoper rudečkarstvo, pa predlog ni dobil večine ▼ zbornici. V zahvalo, da si prizadeva cesar Viljem nekoliko staro luteranske vere še ohraniti, je bil pa preteklo nedeljo, 2. t. m., že v drugič smertno napaden, in sicer zopet okoli poli treh popoldne in skorej ravno na tistem mestu, kakor zadnjič, namreč „pod lipami". Vstrelil je nanj nemški filozof dr. Karol Edvard No-biling, ki je že celi teden prežal na to priliko. Obstrelil je cesarja na licu, na glavi, v herbtu in ob ramah, da je hudo kervovil in vzeli so mu že čez trideset zern iz
rdn; vendar k sreči rane boje niso smertno nevarne* Ko so hudodelniks zasačili, je ta brezverska pošast strelila z revolverjem na pričujoče, potem pa iskal* končati sama sebe; ustrelil se je bil tako hudo v glavo, da je bil tudi on v bolnišnico odpravljen. Pred sodnijo js Nobiling razodel, da dela za socijalno-demokratiške namene, da je tudi v rudečkarske zbore hodil, pa da je to deržavnemu blagru koristno cenil, ako deržavino glavo v kraj spravi. Naj strašnejše je, ker to niso posamezni primerljeji. Nobiling je boje žugal, da ni sam, da pridejo še drugi za njim. Nobiling se je hotel neki sam končati, njegov predhodnik je to predtvezal. Ali je še kaj treba k doveršeni divjačnosti? Trinoštvo do tujega, vnemarnost do lastnega življenja je neogibljivi sad brezverske olike. Kdor se ne boji večnega Sodnika, se ne boji tudi časnega. Današnji hinavci se ustijo, da se borijo za oliko in svobodo; toda, komur je to svoboda, da živi brez vere kakor mezeg, on tudi tega tako kratkega življenja ne vč ceniti, ne tujega in ne svojega; sedanje življenje mu ni pripravljanje za prihodnje: njegovo bitje je ravno bitje mezgovo.
Vret in »uti zre*te motltve.
Zahvala.
Št. 1. Priserčna zahvala bodi očitno naznanjena N. Ij. Gospej presv. Serca Jezusovega, pa tudi družnikom bra-tovskim za molitve, ker meni se je po Mariji Devici grozno velika pomoč skazaia v velikih zadregah v časnih reččh. Upam, da tudi pozneje ne bom zapušen. Čast bodi večnemu Bogu! Cešena Marija!
V Ljubljani, 4. rožnika 1878.	Fr. C—k.
St. 2. V hudi bolezni sem se bratovščini N. lj. G. presv. Serca mesca aprila v molitev priporočil; zdravnik je bil že obupal nad mojim zdravjem. Pa sem vendar še ozdravil! Kako budo hudo sem bil bolan (tifus in pljučnica), se za zadobljeno zdravje res moram zahvaliti le N. lj. G. presv. Serca. O Alarija, sprejmi zato tisočkratno zahvalo in naj vedno pod Tvojim varstvom ostanem, v življenji io v smerti!
Na Dolenjskem, 3. rožnika 1878.
L. B.t župnik.
Prošnje.
Da bi bil iz hude stiske in zadrege v rešen, in po veliki zgubi vsaj nove zgube obvarovan. Šolska zadeva, da bi se v prid in blagor mladine in fare obernila. Da bi se neka hišna in zakonska zadeva prav poravnala, se ločeni zedinili in zedinjeni ostali. Da bi se dve zmešani osebi k pravi zavednosti in spreumetnosti povernili. Da bi se mladenči neke duhovnije zlasti pijanosti in z njo sklenjene razuzdanosti obvarovali, privajeni pa se je odvadili. Dijak v vikših šolah, da bi se mladenške spride in zapeljivosti obvaroval, pa prav: poklic srečno dosegel. Dijak, ki z nevspešnem učenjem staršem veliko britkost in težavo dela, da bi napredoval in dobro izdelal. Uslišanja teh sedmerih prošenj se bode v čast Jezusa, Marije in sv. Jožefa po ,.Danici" razglasile. — V naj veči sili in dušni nevarnosti se obračam k Tebi, o Devica preblaga! in prosim pomoči. Vam, ljubi bratje in sestre presv. Serca Jezusovega, pa se priporočam, spominjajte se moje duše, ki umira kakor bolnik na smertni postelji. — Oče več nepreskerbljenih otrok je že več časa hudo bolan, zdravniška pomoč brez vspeha; s toliko večim zaupanjem se torej obrača k N. lj. G. presv. Serca Jezusovega in se serčno priporoča v bratovsko molitev za ljubo zdravje, če je volja Božja; če
ne, pa za voljno, stanovitno poterpljenje. — Žena priporoča v bratovsko molitev sebe in avoje otroke, posebno še svojega moža, ki je pijanosti vdan, da bi se na prošnjo Naše ljube Gospč zamogel te hude navade znebiti.
Bratovske zadeve.
Nameni in priporoČevanja pri sv. maši in sploh v molitvi za mesec rožnik.
I.	Glavni namen: Zahvala za dobrote, prošnja za dobro letino, spreobernjenje brezvercev in grešnikov v naših deželah.
II.	Posebni nameni:
11.	rožnika. Sv. Barnaba. Priporoč.: Otok Ciper in drugi gerški otoki za spreobernjenje. Neka hiša za biagoslov Božji, odvernjenie vsake časne, posebno večne nesreče. Posebno češenje Jezusovega Serca ta meneč in obilno sadu.
12.	Sv. Janez Fakundo. Spreobernjenje Albanije in Grecije. V»-č terdovratnih grešnikov v neki vasi za pravo spreobernjenje. Odpravljenje kletvinje, retenja itd.
13.	Sv. Anton Padv. Priporoč.: Laška in primorske dežele, p< sebno za odpravljenje jeze in bocokletia. Du hovni pastir v čveterni hudi stiski. Odpravljenje tatvin, pobojev, obvarovanje pred samomori — posebno na Dunaju in po Avstrijanskem.
14.	Sv. Bazilij. Priporoč.: Vsi škofje po svetu, posebno pa razkolniški za spreobernjenje. Duhoven za tolažbo in pomoč po Mariji, zlasti v veliki dušui stiski. Vsim hišam in družinam milost Božja, obvarovanje pred smertnim grehom.
15.	Sv. Vid. Priporoč.: Sicilija za odpravljenje roparstva in druzih pregreh. Neka dekanija s prebivalci za odpravljenje nekterih navadnih pregreh, posebno kletvinje in ponočevanja. Vnema vere, upanja, ijubezni — posebno na Slovenskem.
16.	Sv. Trojica. Zahvala za atvarjenje, odrešenje, posvečenje. Spreobernjenje Avstralije. Obujenje pokiica za duhoveki stan, posebno po slovenskih in slovanskih d-želah.
17.	Sv. Viljem Verčelski (sirota in reda vstan vitel) 1124). Priporoč.: Preganjana cerkev na Pruskem in spreobernjenje iuteracov. Mladina za stanovitnost v donrem, zlasti na Slovenskem. Odpravljenje pijanštva, p> seboo po n deželah. Zatrenje pohujšanja, posebno v enem mestu.
1H. Ss. Fel.ks in Fortunat. Priporoč.: Spreobernjenje Arabov in Turkov. Bolniki. Slaboumni in zmeša;:.
Listek za raznoterosti.
G. Anton Heidrih, iz dobro znaue in spoštovane liubljanske družine, je po dolgi bolezni, previden s ss. zakramenti, umeri 3. t. m. in imel je 6. t. m. popoldne prav lep pogreb. Bog mu daj večni mir.
„1 p p e n d i x ad Proprinm Sanctornm" za l jubljansko
škt ti jo je ravnokar dotiskan v tiskarni Blaznikovih naslednikov, in prodaja se ravno tam. po 40 kr. samo, ali pa tudi skupaj a Proprium-om. Tiskan je res kaj prijetna, na lepem popirji, v obliki kakor je „Proprium", in obsega 62 strani.
Smainice so bile po vsih cerkvah v Ljubljani prav obilro obiskovane in poslednji dan z zahvalno pesmijo
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. —
sklenjene. Tako se sliši tudi z dežele od vsih strani. Bog na prošnjo Matere Božje Šmarniške za to gorečnost daj deželi obilno sadu, posebno pa dobro letino, obvarovanje pred hudo vojsko, lepo keršansko odgojo mladine!
Zlata doba dolžnikov. Tudi Zagreb namčrava boje 2 milijona gl. na posodo vzeti.
V Karlovcu na Hervaškem je strašen požar pokončal 42 hiš z vojno knsarno vred.
Pariško raistavo je obiskalo en dan 100.000 ljudi; druge dni jih ni bilo nobenkrat pod 30.0C0.
Jnd keršen. v Hi ricih na Ceskera je bil lanskega leta keršen izraelec Adolf Putzker. (Tudi njegova brata sta postala katoličanu in sta seda; oa Dunaju.) Reršeni ni iskal pri t> m kake časti ali sreče; vzel je v zakon ubožno katoliško vdovo z otroci.
Poslednje novice. Shod za poravnavo zadev na Turškem sc sniie 13 t. m. v Berolinu. — Med tem, ko so iibTaluhi ob koncu majnika obhajali stoletni spomin bogokletnika Voiterja, se je pa vsa katoliška Francija po navi du svojih škofov zbirala po cerkvah v zadosto-vanje za brezbožno ponavljanja bogoskrunstva. Vsi katoliški časniki, kakor tudi katoliške družbe, zlasti po Francoskem in Laškem, so protestirali zoper novo bo-goskrunstvo. — Novo pogodba med Cis- in Translitavo je dognana. Hohenwart je rekel v deržavnem zboru, da pogodba ne tu in ne tam ne ugaja. — Framasonska beznica v Jakinu je o lOOietnici Volterovi telegrafirala preslavljaveem v P<*riz, da Volter je bil eden naj večih aposteljnov fi'oz<fije; — no, sej tudi Nobiling je bil , filozof" in rjegov inštruktor filozof. „Unita" 5. t. m. ima v vvodnem članku napis: ,,Pervi sadovi v Berlinu prestavljanja Volterovega v Parizu." — Pomenljivo je, da od 3. do 4. t. m. po noči so bili v Berlinu 4 ljudje zaperti zarad razžaljenega veličanstva.
MMahorske spremembe.
V	Teržaški škofiji: Č. g. Val. Orel, župnik v Križa teržašk* okolice, se pooa v pokoj ; — fara Križ je razpisana do 30. junija t. 1.
Y	Lavantinski Škofiji: Župnika sta postala čč. gg.: Simon Černoša v Pišecih in Anton Kočuvan pri sv. Urbanu poleg Ptuja. — Prestavljeni so čč. gg. kaplani: Mih. Lendovšek za vikarja na Ptujem; Fr. Jug za II. na Ptujem; Janez Aleš Simonič za I. pri se. Jurju na Šavnici; Jak. Caf za I. pri sv. Magdaleni v Mariboru; Ant. Boraečnik za II. pri sv. Magdaleni v Mariboru, in Jakob Zupanič k sv. Lorencu na Dravskem polju. — Črešnovška fara je do 3. julija 1.1. razpisana. — LJmerl je č. g. deficient Fr. Žajdeia 14. maja t. 1. R. I. P.
Dobrotni darovi•
Za pogorelce }JStarovaščane(' v Šentjerneji: Šmartin pri Kr. po preč. gosp. fajmoštru J. Krašovicu 15 gl.— Z Zaliloga 1 gl. 5 kr.
Za pogorelce na Klancu pri Kranji: Z Zaliloga 1 gl. 5 kr.
Za sv. Očeta: Iz Polhograške fare 17 gl. a. v. 5 st. dvajs. in 1 novo pet.
Za sv. Detinstvo: Neimenovana 20 kr.
Za afrikanski misijon: Dve dekleti ko družnici 2 gld.
Tiskarji in založniki: Jožef ftUznikofl nasledniki v Ljubljani.