*L 101. septembra Uhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vb« leto . . 15 K Vi ^v^-if^i Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Sočatt v vseh tobakarnah. nSOČAB ima naslednje i/redne priloge: Ob novem lett**sEaŽip©l po Soriškem' in Gradilčanskem" in dvakrat v ietu nVozni red že* ieznic, parniko? in poštnih siez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici Št. 7 Gorici v 1.. nadstr. na' leili. Upravništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v 1. nadsjtr, na le?0 v tiskarni. Naročninbvin oglase je plačati loco Gorfaa. *y Oglasi in tooftluice se računijo po Petit-vfS&hJ če tiskano 1-krat 16 vin.,,2#j$t/i4 vin., 3-krat 12 vin. vsakawpsta. Večkrat po pogodbi. Vezje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin, vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K^avfcič v Gorici. Tolston ftt. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiaka in sol. Ka] lio z revizijo Ijniskega štetja y Gorici? V Trstu se vrši revizija ljudskega Štetja ter razkriva sleparije, katere so zagrešili Lahi nasproti Slovencem pri ljudskem .štetju. Vsakega Slovenca je morala razveseliti vest, ki ]e napovedala revizijo ljudskega štetja v Trstu, 'vsak pa si je pri iem tudi rekel: istotako kot v Trstu ie potrebna revbija ljudskega štetja tudi v Gorici. Našteli so v Gorici Slovencev komaj 6653. Prvotno so jih našteli na magistratu po predloženih polali nad 11000. Tako so povedali možje z magistrata samega. AH ustrašili so se takega števila, šli no »revidirat«, potem so zopet šteli in šteli ter končni) spravili skupaj 6653 Sloven-eev. Ogorčenje se je polastilo slovenskega meščanstva v Gorici, ko je zvedelo, kako grdo ie bilo osleparjcno pri ljudskem štetju. Iz srca vsakega pa je donel klic: Revizija! Revizijo hočemo, ki naj pokaže, koliko nas je v istini v Gorici. Revizija se že vrši v Trstu v Gorici pa je še ni. Hodijo nas popraševat, kaj je trt 6e je kaj upanja, da se izvrši revizija ljudskega štetja tudi v Gorici. Na to moremo povedati, da je združeni odbor predložil namestništvu ves svoj materija!, kar ga je zbral, ter primerno pojasnil, koliko je v istini Slovencev v Gorici, in objednem povdarjal potrebo revizije ljudskega štetja v Gorici. Namestuištvo v -Trstu ima potrebne podatke v rokah'ter na podlagi jeh lahko zaukaže .-.revizijo ljudskega Štetja v Gorici. V glavnem treba vzeti v roke. seznam onih oseb, katere so obiskali revizorji z magistrata ter so pri njih »popravljali'. Te treba poklicati pa se hitro pokaže, kako je bilo z ljudskim štetjem v Gorici v kui mi. Če se vrši v Trsta'revizija ljudskega štetja od strani vladnih organov, se mora vršiti tudi v Gorici. Kakor v "Trstu tako so sleparili tudi v Gorici. Ljudsko štetje pa ne sme biti sleparija, goljufija, marveč mora kazati resnico in nič drugega kot resnico. Resnice pa ne kaže, kajti vsakdo v Gorici ve, da je Slovencev v goriškem me stu visoko število nad 6653. Zato zahtevamo levizijo ljudskega šteja v Gorici, ki naj se izvede pravično. Zahtevamo jo v kratkem času, ker boli vse Slovence sedanja cd strani Lahov -jim prizadeta krivica. Zahtevamo zato revizijo, ki naj da vsakemu svoje! Iz učiteljskih krogov. K svojemu zadnjemu dopisu Še sledeče: Za vsprejem v prvi tečaj učiteljišča je omejeno število gojencev oziroma go-jenk na 40. V Gorici pa se dogaja, da se jih sprejema po več, letos baje celo 46! Kako se to ujema z dotičnimi odredbami? Čemu to? Mar-li pomanjkuje učiteljic? V Ljubljani se sprejema v prvi tečaj le vsako drugo leto, tako da imajo eno leto 1. in 3. tečaj, drugo leto pa 2. in 4. in sicer zato, ker je število učiteljic že čez potrebo. Enako bi se moralo ukreniti tudi v Gorici. Tudi pri poŠti se enako postopa.* Letos n. pr, se ni pripustilo nikogar k poštni prak.M in v 'Trstu ne bo navadnega tečaja za pošto, ker poštnih uslužbencev ne pi imanjkujč. Vsi stariši ne vedo. da je težko dobiti učiteljsko službo in dajo hčerko na učiteljišče v nadi, da bi dobila službo, da. "bi bila preskrbljena. 'Tega bi ne sto-isli. ako bi vedeli, ^a je težko priti do službe, marveč, bi imeli hčerko raje doma, hI ji denar, ki ga imajo potrositi za šolanje raje shranili za doto, bi raje skrbeli, da se pripravi za dobro gospodinjo. Zato bi bila dolžnost šol. oblasti in dež. in drž. !, rslancev, da se ta stvar drugače uredi, ker ako pride leto za letom z učiteljišča po 40 učiteljic, kam pojdejo, ko so že vsa mesta zasedena in ni starih učiteljic, ki bi cJsli.« v "pokoj. ; Ako bi kdo dal na učiteljišče hčerko samo z namenom, da se mu izobrazi, stori iK.ije. da jo pošlje v kak zavod, ker na učiteljišču prav malo pridobi, ako se stvari korenito ne zboljšajo: disciplina, strogost in najboljše učne moči! Zdaj-pa še nekaj. Klerikalni listi so zagnali grozen hrup, ker je K. 'hčerka dobila precej službo, hčerka učiteljeva, pa | dobiti učiteljsko službo, nezaslišano! Slišal sem pa, da opravlja učiteljsko službo tudi hčerka g. Berbuča. G. B. je vpokojen profesor in ima kot tak trikrat toliko plače kot g. K., zraven tega vleče kot dež. odbornik 4000 K in gotovo še kaj pri »Centralni«. Ako je torej res, da njegova hčerka kot učiteljica službuje in prejema za to tudi plačo, je to naravnost škandal, ker jemlje potrebnim kruh od ust! In njega ni šolanje hčerke nič ali prav malo stalo, dcč!:n je moral g. K. plačevati za svojo hčerko najmanj po 60—70 K mesečno. Klerikalci naj torej, o takih rečeni le molčijo ter naj pometajo pred svojim pragom! DOPISI. Iz ajdouskega okraja Izpod Čavua. — Nekdo pisari po »Zarji«, da v ajdovskem okraju je že vse demokratično. Da pa ni tako, kaže dovolj letošnja volitev v državni zbor, pri kateri je imel gospod Vrče i samo 11 glasov pod svojo komando. To kaže, da ajdovski okraj ne bo nikoli tako socialnodemokra-tičen, kakor misli on, gospod Vrčon. Kar se pa tičy tega, da se mora braniti napada od »liberalcev«, mu povemo, da se mu ni treba, ker ga nobeden ne napada, za krivo socialno demokracijo pa ni mesta pri nas. Naj se nikar ne trudi Vrčon. Poprej je bil Vrčon zaupnjk agrarcev in je mislil, da pride po tej poti v deželni zbor, ali posušil se je kakor kafra na dlani in gotovo se zgubi tudi pri rdečkarjih, kajti v našem okraju je večina kmetov, ki poznajo dobro socialiste kakor so poznali agrarce in ni nihče stopil k agrarcem in tudi ne sedaj k socialistom, ki so vrh vsega še brezna-redni. Dokaz nenarodnosti je sam voditelj te stranke dr. Turna, kateri je pri nekem zaupnem shodu v Gorici nekemu zaupniku prepovedal govoriti ali kaj zahtevati, kar se tiče narodnosti. »Liberalci« v ajdovskem okraju pa so ustanovili že marsikaj narodnega in narodu koristnega in prispe- vajo n. pr. za šolsko družbo, ali socialisti še niti vinarja niso dali. Tudi ob vsaki priliki se pošlje vinar v narodne namene, ali od ajdovskih socialistov nisem nikjer či-tal, da bi kaj dali v narodne namene. Socialistom je narodnost deveta briga, Bog pa trebuh. Povemo Vam, Vrčon, da prej pojde velblod skozi šivankino ušesce kakor postanete Vi .poslanec ali vsaki, ki bo kandidiral na socialnodemokratičnem programu na Ajdovskem! Več kmetov z Ajdovskega. Iz goriške okolice. Iz Oseka. — Slavnemu uredništvu za list »Soča« v Gorici. Na podlagi § 19. tisk. zakona zahtevam 'glede na dopis iz Oseka v »Soči« Št. 98. z dne 29. avgusta t. 1. naslednji popravek: Ni res, da »je ' naš Frankč zelo kunštno prevdarll namreč: Naj bi se dalo njemu dotična vedra vina (to je 4500 1) in on odpravi te tri maše«; res pa je, da je bil Črniški g. župnik voljan prepustiti svojo bero to je 17 hI vina Oseškemu vikarju po dogovorjenih pogojih, katero ponudbo pa je vikar odbil vpričo vsega starašinstva. Ni res, da je »naš Frankč odstranil štiri odbornike v posojilnici, ker so bili naprednjaki«; res pa je, da je občni zbor izvolil dva nova odbornika. V Oseku dne 1. septembra 191L Fr. Frankč. - '" Slavnemu uredništvu »Soča« v Gorici. Na podlagi §. 19. tisk. zak. glede dopisa iz Oseka v »Soči« št. 98. z dne 29. avg. ti. zahtevam naslednji popravek: Ni res, »da udobiva črniški dekan za tri maše od vsake hiše vedro vina (to je 4500 1)«; res pa je, da dobiva 17 hI vina ob občina rje v Osek-Vitovlje kot svoje plačilo vsled pogodbe sklenjene med to. občino in Črniškim župnikom — potrjenelod svetile in cerkvene oblasti. V Črničah dne ,L septembra 1911. Murovec dekan. Dbstavek uredništva: Torej ni res, kakor je bilo rečeno v dopisu iz Oseka, da hoče dekan Murovec, da popolnoma odpade tisti krivični oseški davek, ampak gospoda sta barantala med seboj. Dekan je bil le pripravljen odstopiti Franketu v Oseku krivično bero. po dogovorjenih pogojih, ali Franke je. noče (zakaj, že ve on!) in tako bo oseški velik davek za tri suhe rnaše še nadalje pobira).črniški dekan — VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteif. Poslovenil: F. K. (Konec.) Živel naš Župan! in Živela novoporočencal Albert je bil gmjen, in to še bolj, ko ie zagledal pred Monestrelovo hišo ne samo svoje- prijatelje, temveč skoraj pol Roybone zbrane, ki so rali: »živio« njemu, njegovi nevesti in repvbliki. Mu ti klici so pokale Puške. Vsi republikanc Rovibone, vsi oni, katere je združil M. maj, so bili gostje. Prišla je Lucija. V dolgi beli svileni obleki, s krasnim Pajčolanoiti, je izgledala jal:o ljubko. Žarela je sreče. Ob °beh straneh ceste so se razpostavili ljudje v dolgo vrsto, *° ie prišla nevesta mimo, povsod so se culi vzkiiki občudovanja*" .. , I ,. Pred GaTtiefovo hišo, ki je bila sedaj tudi njena, so stole majhne,1 belo oblečene deklice in ji poklonile šopek. Godba, katero so naročili prijatelji iz Grenobla, je stala tudi tukaj, in ko so zagledali nevesto, pričeli so svirati poročno koračnico. Pri obedu je bilo jako veselo, jedila, katera je pripravljal kuhar iz Lvona z mnogo pomočniki, so bila izbrana. Albert, ki je sedel poleg neveste, zapazi na njenih prsih, poleg vrtnic, malo ovenelo cvetko. »Kaj pa pomeni ta cvetka?« jo vpraša. »To je trobentica, katero si mi dal lansko leto. Ot-voriia nama je nebo ljubezni in naj nama ostane tudi nadalje predpodoba..:« „ »Da pomeni najin zakon nebesa.« »Da, Albert« , - »Kai pa vedno šepetata?« vzklikne Ana, »Ali vaju ni sram, ko moram laz, že tako stara'nevesta še čakati?« »Ne več dolgo, hčerka,« pravi Crilion, »za novoletno darilo dobiš gotovo Pavla.« ' »Da, srce,« pritrdi Goubault, »trpelo bo k večjemu še do novega leta.« Na večer so bile razsvetljene vse hiše, topiči so pokali, ljudstvo pa se je zbralo pred hišo in klicalo: >Živio!« Godba je pričela svirati za ples, v dvorani so se /rteip dvojice in ljudje na cesti so sledili njih zgledu. Albert odpre na široko okna, godba sede poleg njih in svira dalje, da so ljudje bolje slišali. Galtier je pustil nastaviti štiri hektolitre vina množici in zaklical: »Pijte, prijatelji, pijte!« .Ko je dosegla veselost višek, približa se Albert z notnim listom v roki k .neumorno igrajoeim godcem in vpraša kapelnika: »Ali znajo igrati vaši.ljudje kar po posluhu?« ..-. . ,...'. ..'-¦/' »Seveda, če ni ravno pretežko.« ;..;.'• »Ne, popolnoma lahko ,jveT:poglejte sami, -navadna pesmica je.« " '<'''"¦-"¦'¦ ' Kapelnik vzame gosli v roko in prične igrati carma-gnolo, drugi pa takoj za. njim.._ ; »Ana, Pavel, podajta.si roke> pravi Albert, »in ti Lucija, pridi k meni, plesali;bomo.kalkpr v Chamibarausi, ali se še spominjate«. Vi'drugi pa nam sledite, plešite in pojte!« - '..' '\- Albert poje, drugi"v žbbru za njim. Ljudje na cesti so komaj slišali prve zvoke carma-gnole, ko so pričeli tudi oni peti in kmalu je bučala revolucionarna pesem, kakor razlburkano morje. Albert in Lucija.sta.bila ie fdavno doma, v svojem mehkem, gorkerh gnezdecu, do katerega ni prišel šum zunanjega svjefa;- menjala sta poljub za poljubom, zunaj isa cesti pa je donelo še vedno petje., da je glasno- odmevalo v Ohambaroiis.i.; ".Chanatovi pa so si tiščali, v svoji onemogli jezf ušesa m vlekli odeje čez glavo. dokler bodo občinarji v Oseku in Vitovljati tako pAmetni, da bodo plačevali maše tako prepeto drago! i Ali res -ni v teh občinarjih zdrave pameti,-da da kot zavedni SlovencLupisete vsi svoje otroke v slovensko Narodno šolo! Stariši naj javijo svoje otroke za otroški vrtec oziroma prvi razred do 15. septembra enemu podpisanih odbornikov: Dr; E. Dereani, Stolni trg št. 9/1. Viljem Dominko, Koren v prostorih Gor. kmet. društva (Attemsova palača). J os. Fabčič, Gosposka ulica št. 7. Goriška tiskarna. Naročajte, ponudite, ------ zahtevajte in pijte samo - > - - Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., . kamor naročnik določi. — Naslov: TolstovHka slatina. poŠta Guštaiij, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim ! Svoji k svojim! Domače vesti Za Narodno šolo na Blanči. — Gospa Frančiška Likar, trafikantinja na državnem kolodvoru, je darovala 2 K za Narodno šolo na Blanči. Hvala! Odlikovanje. •— Cesar je z najvišjim odlokom z dne 26. avgusta t. 1. podelil deželnemu šolskemu nadzorniku v Trstu Franu Matejčiču red železne krone IIl razreda. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) naznanja, da prične redno vpisovanje učencev v društveno šolo za klavir, gosli in petje v petek, dne 15. septembra t. i. in traja vse dni do vštevši soboto $ne 23. septembra t. 1. od 10. ure dop. do 1. ure pop. —-(Radi boljše določitve učnih ur je v interesu učencev, da se oglasijo za vpis v navedenih dneh. Izredni občni zbor dne 17. junija t. I. je določil za leto 1911/12 članarino stari-šev 1 K na mesec, vpisnina za vsakega učenca letno l K; učnina za posamezne predmete: teorija (obligatno) 2 K za semester; klavir 4 K mesečno, gosli 4 K mesečno, solopetje 8 K mesečno. Za eventuelne druge predmete se določi uČ-nina po dogovoru. Odbor. Na c. kr. ženskem izobraževališču, na dekliški in deški vadnici začne šolsko leto 1911./12. dne 20. septembra. Vpisovanje za učiteljice bode 16. in 18. septembra od 9—12 ure zjutraj. Gojenke, katere so že ta zavod obiskovale, se zglasijo z zadnjim šolskim spričevalom pismeno alf ustmeno. — Nove gojenke za I. tečaj se imajo zglasiti 16./9. od 9—-12 dopoldne. V više tečaje se ne sprejme novih gojenk. 18. septembra se začnejo ponavljalni izpiti. Na c. kr. dekliški in deški vadnici bode vrpis.ovanje 19. septembra od 9—12 ure dopoldne. Učenke in učenci za I. razred naj prineso krstni ali rojstni list, zdravniško spričevalo o zdravih očeh,1 o stavljenju koz in ubožnillst. V vise raz-' rede.se ne sprejme novih učenk in učencev. Redno poučevanje začne 21. septembra ob 8. uri zjutraj. Natančnejše je naznanjeno na črni deski na zavodu. Gorica L. septembra 1911. Ravnateljstvo c. kr. izobraževališča. Napredna zmaga pri občinskih volitvah v Vipavi. — Pri občinskih volitvah v Vipavi so zmagali naprednjaki, ki so dobili 14 starašinskifh mest, klerikalci jih imajo 10. Klerikalci so poparjeni. Ta zmaga 'bo imela velik vpliv na celo Vipavsko dolino.. Na c, kr. moškem učiteljišču v Gorici bo vpisovanje za vstop v kak višji tečaj razen prvega (v II., III., ali IV.) v soboto, oVje 16. septembra t. I. od 9.—12. ure dopoludne. Ta dan in pa dne 18. in 19. septembra se zvrše tadi sprejemni in ponav* Ijalni izpiti. V srtjdo, dne 20. septembra ob osmih | zjutraj bo otvoritvena služba božja, po maši pa v šolskih razredii objava disciplinarnega reda in urnika. V četrtek, dne 21. septembra, prične redni pouk. V nemške šole so zaljubljeni nekateri kratkovidni slovenski starši; svojega otroka, ki še nikdar ni slišal nemške besede, tišče v nemško šolo, češ, da se bo nemško naučil. V nemški Šoli se slovenski otrok ne more naučiti nemškega jezika. Ni zadosti, da le sliši nemško govorjenje, treba tudi, da se pouči, kaj pomeni tista nemška beseda, ki mu je prišla na uho; treba mu razložiti nemško besedo; a to se more zgoditi le z jezikom, ki mu je razumljiv. Tujega jezika se more naučiti le na podlagi materinega jezika. Le slovenski učitelj more našega otroka naučiti tujega jezika. Slovenski otrok spada torej v slovensko šolo. »SI. Br.« Suplent na hrv. gimnaziji v Pazinu g. Rudolf Pregelj je imenovan za pravega iučitelja na realki v Idriji. Umrl je v Št. Petru na Krasu g. Matej Medica, lesni trgovec in posestnik. Vpisovanje v c. kr. pripravnico za učiteljišča v Podgori se bo vršilo 16. septembra od 9—12 predpoludne v prostorih ljudske šole. Sprejema se samo zdrave učence, ki so dosegli 14 ali vsaj 13 let in pol ter imašo primerne predštudije. K sprejemu treba je prinesti seboj: krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter zdravniško spričevalo napravljeno od c. kr. okrajnega zdravnika. Natančneja pojasnila daje voditelj pripravnice. Za Narodni muzej so darovali: Gosp. Josip Balič, učitelj, Vrh Sv. Mihaela, 14 dar: 1.) Smrt Sumil Age Čengiča. 2.) Pot svetiga Križa. 3.) Veriti, Popotnik široke in vozke poti. 4.) Veriti. Življenje svetnikov (4 zvezki). 5. Kerščanski katoliški nauk, drugi natis 1830 in tretji natis 1839. 6.) Janežič, Slovenski Glasnik 1. 1867. 7.) O Išchia, Le gare d' affeto iz 1. 1660. 8.) Dva rokopisa slovenska odlomka eden iz h 1827., drugi iz 1. 1845. — Gospod Srečko Kavčič, knjigovodja v Gorici: 1.) Titular kalender fiir Gorz und Gradišča, Gorica 1. 1799.' 2.) Rotanische Reisen von Ober-Karnten, sloveč 1. 1792. 3.) Schematis-rnus fiir Krain, Gorz und Gradišča, Ljubljana 1. 1807. 4.) 12 bakrenih ter 3 srebrne •novce. — Gospica Čičigoj Marija iz Gorice: 1.) Zirkouno leitu ali Evangelie, (Franc Hav. Goriup) Ljubljana 1. 1770. 2.) Testament iz leta 1804 italijansko in slovensko pisan. — Gospod Belfram Ivan, krčmar v Mirnu: 1.) 9 raznih, srebrnih novcev. 3.) Janez Kerstnik, izrezljan iz lesa, zelo staro umetno delo. — .Odbor.- pelavski shod v »Centralii« v nedeljo ni bil sicer kdo ve kako dobro ubiskan, vendar je bil v izvestnib ©zirih. zanimiv. Dr. Pavlica je pravil, da ni-res, da oni obljubljajo delavcem- plačilo onstran groba, marveč že tu na zemlji. Sklicevat seu/e-.jia »oče naš«, rekoč, da že v dče"riašu molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh.... E, ne pomaga* nič. Javno, odkrito in očito so jim rekhV da jih čaka plačilo onstran groba po trdem delu zemeljskem. Dr. Pavlica to dobro ve. — Gregorčičev faktor Lukežič je pokazal, da so klerikalci veliki nasprotniki ljudstva, ker se je na precej drzen način'izrekel proti uvozu argentinskega mesa. Govoriti je tudi odposlanec N. D. O. Zanimivo je bilo tudi to, da se dr. Pavlica boji za svoje delavce ter hoče, da se jih pusti v miru; blizu je dan, ko bodo klerikalci v Gorici brez vsakega delavca! Procesija za dež v Gorici. — V nedeljo so naznanili po vseh cerkvah v Gorici, da se bo vršila danes v torek velika procesija iz vseh mestnih .ar na Kostanjevico. Danes zjutraj ob 7. uri se je vila procesija iz vseh cerkva na prijazni hribček Kostanjevico. Cerkveno bandero je nosil mož v temnordeči halji, za njim procesija: tiho, resignirano so stopali moški, fantiči,-mladeniči, največ postarni možje, prišla je duhovščina: frančiškani, kapu-cini, svetni duhovniki, župniki, kanoniki, semeniški profesorji, sam nadškof in knez. Dunovniki so bili oblečeni v navadnejša oblačila, nič bleska ni bilo na njih in tudi ne na nadškofu. Potem so sledile ženske: deklice, dekleta, žene, mlade in stare — dolga, dolga vrsta, katere kar ni hotelo biti konec* Molile so" rožen venec, litanije. Procesija se je vrnila ob deveti uri ter se razšla. Nad njo je bdelo mebo jasno kot ribje oko in vročina pritiska in žge, da kmalu ožge zadnja stebla in blljke. Ljudstva je bilo res mnogo — ali kje pa so bili razni drugi nad ljudstvom takole stoječi pobožrrjaki? Kje je bil urednik »Gorice« Hočevar, urednik »Novega Časa« pobožni Krem/žar, vodja novostrujar-jev dr. Breceij, kje je bil Gregorčičev »faktor« Lukežičj kje pobožni poslanci? Častno je bil zastopan »Prim. list« po uredniku dr. Pavlici in Luki' iDugarju. Drugi so pa spali na staro- in novostrujarski podlagi..... Opažalo se je, da so bili med udelež-niki procesije skoro sami Slovenci in Slovenke. Udeležba se je cenila nad 4000. Kje so pa laški verniki in vernice? Ali nič ne dajo na take-le procesije?! Mnogo ljudi je gledalo procesijo in iz-reklo kako besedo. Neki zagrizen liberalec, katei\jga že drži vrag za vrat, pa je rekel, da so udeležnrkl procesije nekaj pozabili, namreč dežnike, Češ, da procesija, ki ne da dežja, ko se udeiežniki vračajo domov, ni nič vredna. Naše dijaštvo, ki ima veselje do narodnih umetnin in drugih etnograiičnih zanimivosti, opozarja tem potom »Muzejsko društvo« v Gorici na važno nalogo, ki jo še v teh dveh tednih lahko izvršijo. Pogledajo naj po naših vaseh, kje je Še kaj naj onega blaga, orodja, posodja itd. Tako bodo prišli z narodom v ožjo dotiko in koristili //nabiranjem tudi kulturnemu delovanju, ki ga zasleduje »Muz. društvo«. Tedaj le vrlo na delo za »Nar. muzej«, mladi rodoljubi, kajti delo krepi in — časti človeka, posebno pa mladino. Odbor. Konjska dirka na klerikalni podlagi. — V Št. Andrežu napravijo dnč 8. t. m., na praznik Device Marije, konjsko dirko združeno z zvčranjem čukov. V nedeljo med mašo (med mašo — ali slišite pobožnjaki okoli »Gorice«, »Prim. Lista« in »Novega časa«?) so imeli poskušnjo na Velikih Rojah. Gonili so uboge domače konje sem in tje, neki »čuk« je bil padci pod konja, »ritmojster« se je delal posebno važnega. Potem so jih »portofirali«. Taka konjska dirka kot bo ta v petek ni nič drugega ?iego trpinčenje uboge živali. Ce! teden gara ubogi kmečki konj pod žgočim solncem. v nedeljo pa so gonili konje čuki po Velikih Rojah in v petek je napovedana konjska dirka. Oni kmetje, ki so vzeli na dražbi košnjo po delili Velikih Roj, bodo trpeli šk.)-do, če bodo tekali po njih štandreški čuki s svojimi konji. Ti se lahko upro in ne do-volc, da bj jim. teptaff "travo konjski čuki iz Št. Andreža. i— V nedeljo je biyyciik špas po Št. Andrežu: vse je gevorilo o nerodnih čukih, ki-so vzbujali s svojim divjanjem po Velikih Rojah le posmeh: Za praznik se zopet pripravlja špas .— toda čukom nevaren špas, kajti utegne se pripetiti kaka nesreča. -Naj pokličejo "na pomoč »Rdeči križ« in klerikalni dohtar naj bo pripravljen z avtomobilom, da bodo pomagali, če cabiie^kaVšen od dela utrujen konj v jezi kakega nerodnega čuka. Siidmarka na Predelu. — Poročali smo, da je kupila Siidmarka na Predelu hišo blizu gostilne g. Bugarina. V tej hiši je tudi gostilna, kjer se boJo zbirali nemški heilovci ter izzivali, ako ostane oa-prta. Culi smo tudi, da celo od vojaške strani se podpira Siidmarkino početje ter da so vojaki delali reklamo za nemško oštarijo na Predelu. ČUjemo pa tudi, da ona ženska v Siidniarkini hiši izvršuje go-sti.Iničarsko obrt, ne da bi imela potrebno koncesijo?! - i Pričakujemo, da se stori od strani prizadetih vse-potrebno, da se prepreči nemško heilanje in izzivanje na Predelu. Tudi bi ne bilo prav, če bi trpel g. Bugarin vsled nemške soseščine! Suša na Krasu. — Iz Škrbine: Že dolgo časa pričaikujem© zlatonosnega dežja. a vse zaman. Pri n,as je huda suša. Z žalostjo gleda kmet v bodočnost. Uničila nam je skoro vse pridelke, Jarega žita bilo je malo, turšica v bolj revnih njivah je že končana, ajde, repe in drugega ne bo nič-Grozdje je vse ovelo, listi se sušijo in nedozorelo sadje se pobira aa tprašiče. Prvega sena je bilo malo, otave nič; — uboga žival trpi, ker nima kaj brati na paši. — »kaj bo za prezimovanje« ? ker že v poletju se porabi večja polovica krme. Voda v napajališčiih je zelo slaba, tako da se mora uboga žival človeku smiliti. Žalosten pogled — nobenega up#ja ni, ,^net vzdihuje: Kaj bo, s čim se bomo oblačili, kai številu, da. bo imelo soaisee mesece *•"" , . ., \*""~*~r naterial in prisodi sleparfein primer- nab/h hribih prvousianj bomo jedli in kako druga opravila opravili. .'Davki veliki; živila hi drugo vse drago. Kje dobi kmet pomoč? Revizija ljudskega štetja v Trstu. ¦— V »Edinosti« črtamo: »Revizija ljudskega štetja prinaša na dan najneverjetnejše načine ialziiikacij naznanilnic iti to v tolikem številu, da. bo imelo sodišče mesece iti mesece mni mater« no nagrado za njihovo izborno delo. Fal-/jfikatorji so "bili tako predrzni, da so fal-zjficirali celo naznanilnice najpoznanejSib Slovencev v Trstu. MecjUdruginotiJe n. pr. celo eden izmed tržaških slovenskih dr-žavriozborskih kandidatov — »vpisan« z vso svojo družino za Italijana. Ravno tako se je zgodilo tudi nekemu drugemu Slovencu. Bil je poklican v revizijski urad v ulici sv. Frančiška in tu so rnu pokazali popolnoma italijansko nazna-nilnico, na kateri so bili on, njegova soproga in 4 otrsci vpisani za Italijane, a spodaj je stal — falziiiciran podpis' njegove seproge. Ponarejena je bila torej vsa naziumilnica. Na zahtevo dot«Cnika je poslujoči uradnik napravil zapisnik, da se stvar potem izroči sodišču. Soproga se je pač spominjala, da je prišel nekdo k nji z zahtevo, da naj nekaj podpiše, a to je bil le majhen listič in dotičnik je rekel, da je to zaradi matičnega izpisa za sina, dasi-ravno je bil matičen izpis že priložen na-znanilnici. So se pač res imenitno izkazali ti fabrikanti tržaškega italijžmstva!« Poštni avtomobil po Vipavski dolini. — Kakor -čujenio, začne voziti v kratkem iz Gorice po Vipavski dolini poštni avtomobil namesto sedanjega poštnega voza. Potem borno imeli v deželi tri avtomobil-ne vožnje, in sicer vse med Slovenci. »Ftihrer durch die gefurstete Graf-schaft Gorz umi Gradišča«. — Ta knjiga ki ma služiti tujskemu prometu v naši Je-želi, je v sedanji sestavi preobsežna; zato izide, kakor nam poroča njen sestavitelj, v manjšem obsegu. V kratkem odide sestavitelj'v (lorc, Ja nabere kaj iuseratov ler prouči', kaj naj se dene v knjigo in kaj dosedanjega opusti. NaproŠeni so oni, pri katerih se oglasi, da rnu pojdejo na roko. Pomanjkanje vode. — Živo občutimo pomanjkanje vode v „Gorici. Pa .tudi iz okolice nam poročajo, da manjka vode. Če bo žgalo solnce še nekaj časa, ne bo nik-jer-i pitne vede v okolici. Tombola v Solkanu v nedeljo je privabila obilo občinstva. Činkvino sta zadela dva, tombolo tudi dva. Iz Devina je odšel pretekli teden ši-rokoznani zdražbar nune Švara. Devin se je oddahnil, ko je šla ta nesreča iz občine. V De vinu se mora marsikaj spremeniti in nastati morajo druge razmere; one, katere je ustvaril Švara, so bile v škodo in nečast Devinu. Radi tatvine na pošti v Krm hm so aretirali v Vidmu nekega Tržačana R. Ronca-ti, v Poidenone pa Tržačana G. Filosa. V Solkanu je b'i ranjen v nedeljo 25. letni Josip Bašin v spodnji de! trebuha. Ranil ga je 22 letni Štefan Černe; tega so aretirali. Zvečer sta se baje nekaj sprič-kala in oklofutaia in v prepiru je bil ranjen Bašin. Z drevesa je padel ter se močno poškodoval 28 letni Franc Plahuta iz Batuj. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Zgubljeno. — V pe.tek je zgubil nekdo od Grojne do Cingrafa precejšnjo svoto denarja, zavito v papir. Pošten najditelj je uljudno napr^šen, da ga prinese v naše upiavnistvo, kjer dobi lepo nagrado. V nedeljo predpoldne je zgubila neka gospa zlato zapestnico v vrednosti 30 K in sicer iz kapucinske cerkve po ulici Treh kraljev, Korsu, do ljudskega vrta. Z ozi-rom na to, da je zapestnica drag spomin hčerke, je pošten najditelj uljudno napro-sen. da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi lepo nagrado. Iz Kobarida. — Kakor je javljeno, se bode vršil v nedeljo popoldne dne 10. septembra prvi nastop tukajšnjega »Sokola«. Pokazati 'hočemo s tem nastopom, kaj se zamere doseči tudi v kratkem času s pridnim delom. Velikega .pomena za napredek bo ta nastop — v ihovljenega »Sokola«, ki naj bi bil- v vzpodbujo in bodrilo drugim, tako da bomo imeli po nekaj letih tudi v naši okolici v vsaki večji vasi samostojnega »Sokola« ali pa vsaj odsek. Da bi ne bil kdo presenečen od upov, ki jih goji za ta dan, moram že vnaprej ječi, da se ne bo videlo nikakih veletočev ali kaj sličnega; izvajale se bodo le bolj lahke vaje, kajti še nobeno telovadno društvo ni doseglo od jutra do večera svojega vrhunca. Toda vseeno apeliram na bližnje okoličane, kakor tudi na bratska društva v Tolminu in Bovcu, da se, udeleže tega nastopa. . Žal, da mi ni mogoče na tem mestu imenovati moža, ki si je iztekel zaslug s tem, da je oživil in navdal mladino s pravim sokolskim duhom. Vsa čast in hvala takemu možu! Luegerjevem smislu, delovati kakor samostojna dunajska krščanskb-miselna stranka na zgradbi svoje organizacije in sodelovati z ostalimi nemškimi meščanskimi strankami v smislu nemSke skup-nesti. Španci v Maroku Mavre namenoma izzivajo, da bi dobili povod za vojaško intervencijo, to kaže-vnaslednji slučaj: Dva Mavra angerskega plemena sta pred kratim prestopila h krščanstvu im škot" v Ceuti ju je svečano krstil. Škot je odredil, da novokiščenca- peljejo v slavnostnem sprevodu po mestu. Angerci, ki prihajajo trg v Ceuto, so bili* nad procesijo vrsti z nesnosnim gmotnim po)ož>jem tiči-. t teljstva. Posamezni govontiki so govorili ^ za pasivno resistencoj- končno, sel zmagali | zmernejši elementi, da naij se za sedaj ne uporabi to sredstvo, ker upasjo, dafcodo odločilni faktorji vedeli, kaj jim je storiti. Sklenili so na to, predložiti spomenico dež. zboru. Ljudsko 'štetje .v Dalmaciji.• — Sedaj so bili obelodanjeni zadnji podatki o izvršenem ljudskem Štetju v Dalmaciji. Po teh '. podatkih je imela Dalmacija $L decembra 1910 — 129.112 hiš in 636.700 prebivalcev, \ od.teh 31,^.794 moških in 322.906 ženskiii. Katolikov 531.364,. uniatov 218, pravo- skrajno ogorčeni, Prišedši demov so skli- ' slavnih 104.432, iuteranov 126, Židov 354, cali shed vsega plemena in sklenili, da mohamedaneev 108 Pnoan wa ,-a ob/J: shed vsega plemena in sklenili, da odpadnika pri živem telesu sežgo, če ju dobe v" pest. rrpsko-oDrtne in gospodarske vesti. Število angleških malih kmetov vidno nazaduje. V 22 letih, to je od 1873.-»1895. se je znižalo število za 60Vrs v Nemčiji pa je močno naraslo. Od 1. 1895. dalje je število še bolj nazadovalo. Anglija se je industrializirala, zato gre mali kmet pod zlo. Živinski trg v Gorici. — Na zadnjem živinskem trgu v Gorici je bilo 455 glav goveje živine, 500 prešičev, 13 konj. Podraženje plzenskega piva. Poročali smo, da se podraži plzensko pivo. Pivovarne v Plznu so sklenile podražiti rlzensko pivo za 3 K. drugo pivo pa za 2 K pri hI. Izvoz živine iz Hrvaške in Slavonije leta 1910 je po uradnih podatkih znašal •143.644 glav v skupni vrednosti 70 milijonov 890.100 kron. Glavni del -krog 60 odstotkov -- odpada na govejo živino:' 131.972 kosov v skupni vrednosti 41,949.627 kron. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici piiiedi v nedeljo dne 10. septembra t. 1. ob 3. uri pop. društveno cestno dirko. Start v Mirnu pri pokopališču. Cilj pri artilerijski vojašnici gostilna Krek, I. oddelek dirkačev junijorjev: i. darilo velika srebrna pozlačena svetinja, 2. darilo velika svetinja, 3. darilo srednja srebrna svetinja, 4. darilo mala srebrna svetinja. II. od delek dirkačev, ki so si že pridobili kako darilo. 1, darilo velika srebrna pozlačena svetinja, 2. darilo velika srebrna svetinja, 3. darilo srednja stebrna svetinja, 4. mala srebrna svetinja. Po končanih cestnih dirkah skupen odhod na Senenski trg gostilne Moiar. III. oddelek polževa dirka, katere se lahko udeleži vsak Slovenec, 1. velika srebrno pozlačena svetinja, 2. darilo mala srebrna svetinja. IV. oddelek umetna peš-dirka J.—K katere se udeleži lahko vsak Slovenec 1. darilo velika sre-" brna svetinja, 2. darilo srednja srebrna svetinja. Šivalni stroj in svetinje bodo^ 3 dni pred dirko na ogled v oknu Stolne ulice štev. 2. Vloga k vsaki dirki K L Vsa bratska kolesarska društva so napro-šena, cla se snidejo točno ob 4'30 pop. v. društveni gostilni pri Molarju kjer bode g, Weis slikal vsa došla društva. Ob 6 uri se vrši srečkanje za nov velik šivalni stroj ..»Smger« na stojalu. Srečka stane 20 vin. Prijave dirkačev sprejema predsednik ko!, dr, »Danica« F./Batjel. Zaključek prijav opoldne na dan dirke. V slučaju slabega viemena se vrši S dni pozneje. Odbor. Velika Gorici, nesreča v Pri dozidavanju tukajšnjega žensk. učit. PosJopja se je pripetila danes ob 3. pop. velika nesreča. Ulomil se je oder in padli so dol 4 delavci. Eden je mrtev, trije težko ranjeni, eden, ki je stal spodaj, je lahko ranjen. Mrtev je Ivan Klančlč Iz Ločnika, star 18 let. Težko ranjeni Anton Bizjak, Andrej Komel in E. Grli, lahko A v g. Mar-l<&, Zidarski mbjsteV se piše Mracn, katera skrbi za zdravo kožo in hoče iz ebiti 86 peg-ter ohraniti nežno in mebko kožo ter belo pplt, - " se umira to t liljinim mlečnim I milom (znamk« konjiček tvrdke Bergmann & drug) Teschen na Elbl. Komad po 80 vin. so dobi v vseh lekarnah, mirodilnicah in prodajalnah parfamor. Razne vesti. Razen tega je PoHtiŽni pregled. Generalni štrajk železničarjev po angleškem vzorcu preti v Avstriji, Organizacije na Dunaju in Pragi so se posvetovale ot em, če ne kaže >glede na žalostne razmere železničarjev uprizoriti splošči« štrajk po angleškem vzorcu. Za Roseggerjev bojni sklad imajo Nemci nabranih 2.846.000 K tako, da dosežejo 3 milijon«*. Posebno tekmujejo dijaki. Po 2000 '. so nabrali soinograški in nižjeavstrijski srednješolci. Draginja v Belgiji. — V raznih industrijskih centrih je veliko protestno gibanje proti draginji; bojkotirajo kmetske pridelke in pridružili so se tudi trgovci. Mesarji hočejo zapreti mesnice. V Bruslju •bodo velike manifestacije. Gozdovi gorijo. — Dan na dan čuje-mo ,o gozdnih požarih. V gozdih pri Kb-nigSNvaldu je uničil požar 8000 jutrov gozda. Srbska princesinia Helena se je poročila v Pctragradu z ruskim velikim knezom Ivanom Konstantinovičem. Ponesrečeni zrakoplova*. — Francoski stotnik Carnine je padel z aeroplanom na tla in se ubil. Poročnik Graillv je zgorel z aeroplanom vred; imel se mu je v zraku bencin. Aviatik Afornn je padel z višine 300 m ter obležal mrtev. Irski aviatik Frisbie se je ubil. Povodnji na Kitajskem. — Povodnji v mnogih pokrajinah Kitajske zadnjih dni so napravile škode za 30 milijonov taelov. Okoii 50.000 ljudi je izgubilo življenje. Sueški kanal je v prvem polletju 1911 prinesel sveji družbi 68,058.000 frankov dohodkov nasproti 68.098.000 . frankom minulega leta. Vojaški kapelniki na kolesih. <— Fran^ cosko vojno ministerstvo je dovolilo, da smejo vojaški kapelniki I, razreda in oni, ki so nad 45 let stari, rabiti na marših kolesa. . Nova Iznajdba v zrakoplovsivu. — Neftemu ruskemu aviatiku se je posrečilo konstruirati letalni stroj, ki se vzdrži v 'zraku, ne da bi se premikal dalje. Rusko vojfto*mfnisterstvo je ponudilo aviatiku za iznajbč 17.000 rublje v. Mesno vprašanje v dunajskem mestnem svetu. — V seji mestnega sveta je prišlo povodom razprave za povišanje kredita od 10 000 na 35.000 K mestni posredovalnici za nakup živine do velike debate o mesnem vprašanju. Tekom debate ic prišlo do viharnega prizora, po kateri je bil sceijalnodemokratični občinski svetnik Skaret izključen od dvdh sej. Stališče opczrcijonelnih govornikov je pojasnjeval obč. svetnik Schumaver dočim je bivši trgovinski minister dr. Weisskircbner v daljšem govoru omenil težkoč, ki. jih je^ imel v svojem uradu. Dalmatinsko učlteljstvo pred pasivno resistenco. — 'Dne 28. avgusta se je vr-Lilo v Splitu . zborovanje dalmatinskega mohamedaneev 108. vojakov.. Vodni sloni. — Nedavno je bila došla v Evropo vest, da se; nahajajo v jezerih srednje Afrike čudne živali in paiižki muzej je poslal tje 2 učenjaka, da pregledata in opišeta živa?i. J eden izmed teh-dveh poroča v »La Mature«, da, imenujejo .doma-.. Čini te živali vodene slone. Pet jih je bilo', kakih '500 korakov oddaljenih od obali'.; opazovati so jih mogli le malo časa, ker so , se hitro poskrili pod vodo. Rilec je kratek, ; ušeca kratka, vrat pa daljši kot pri navadnih slonih. Ko plavajo, se vidi iz vode • samo vrh glave in rilec. Štrajk tkalcev v Belgiji. — Iz Bruslja poročajo, da je stopilo v Štrajk 3500 tkalcev. Senzacionalno življenje. — V Londonu so zaprli neko Miss Edith Bingham,., . ki je obdolžena, da je zastrupila svoji dve h •okrog 40 let stari sertri, triinsedemdeset-letnega očeta, dne 15. m. rn. pa Še 27 letnega brata. Edith je imela Iahkoumne dolgove, vsled česar je bilo v obitelji mnogo prepirov. Ko je umrl brat, se je od stre-žajke zvedelo, da ni imel nihče razven sestre pristopa k njemu. Ko so ga raztelesili so našli v truplu mnogo arzerilka. Vaje nemške mornarice v Severnem morju so nekaj izrednega. Parada,mor-I norice 5. t. m. je nekaj tako veličastnega, da kaj takega Še ni videlo Severno morje, i Tako.poročajo nemški listi. Udeležuje se 26 linijskih ladji, 5 križark, 8 malih kri-I žark, 8 tenderjev, 73 torpedovk, minska .. J divizija, hi flotila podvodnih Čolnov, Trije'; * j dreadnoughti so pozdravili nemškega cesarja. Navzoč' je tudi avstrijski admiral Montecuecoli. Kako skrbi država za Kočevarje. — Na c. kr. obrtni Soli' v Kočevju je bilo koncem preteklega šolskega leta v obeli raz-. redih pripravnice 7 učencev, v vseh "treh letnikih pa 15/učencev, torej skupno 22 učencev. ->$sgčevalo pa- je razen . ravnaj . telja še 6 profesorjev, 2 strokovna in 2.pb-,".. možna učitelja, torej skupno 11 učnih oseb> tako da je hnel-vsak učitelj ravno 2 učen- . ca. Srečni KočeVarji! Manjka jim samo še vseučilišče. AH se izplača? — V Kočevju vzdržuje država celo gimnazijo. Letos so bili prvi zrelostni izpiii. Vseh maturantov je bilo 7, :u od teh sta toila dva Slovenca. Mali oglasi Vajmaajla pristojbina stane 60 rln. Ako je oglu otaetnejll se tacuna ta vsako besed? 3 Tin. Hajprlpravnejse t&scrlranje ta trgovce it obrtnike. Koliko Je manJSlh trgovcev In obrtnlkot Y Oorlel, keterih as deieli (in celo t mestu) nlhfi« n« pora«, ker nikjer n« lmerirajo. Skoda ni majhna. volicn Leopold Sčeiner; in sklenili so, držati se kiščanskosocjalnega programa v rr- Maroko; »-^.Pogajanja med francoskim poslanikom Cambonojn in Kiderienr* Wfichterjeni'§e nadaljujejo. Drži pa se vse tajno. Dunajski krščanski socialci. — V petek se je vršila seja* provizbričnega stran-kiuega vodstva. Za'p^dsednika je bil iz-j u-Čiteljstva, na katerem se,je združilo vse učiteljstvo, ki je bilo dotlej ločeno v.^dveh društvih. Zborovanje se je bavHo v prvi Dobra slovenska družina Sfc^. letnike na prenočevanje, t. j. one, &i im.ajo hraiio' v ^Dijaški kuhinji*. — Naslov pove, iiaše uprav- Hiša na prodaj ^t^l^t^fi tančneje se izve pri lastnici Uržuli .Černovic. Slovenska družina sprejme dijake na stanovanje in hrano. — Natančneja pojasnila v našem upravništvu. \ t aH 2 na novo mešani sobi se odda v najem. Lega v 3redini; mesta, prost vhod, zračno. Naslov povi naše upravništvo. UftA nD iždnlovatelja aodavico, kateri ima kon-lOilitJ dG cesijo za iKdeiovanje- Zglasiti »e je' takoj pri ALOJ&UU IPAVIC, ŠEMPAS. Ilnu« hi6«i * obsežnim vrtom in velikim nuid Hlod dvoriščem, $.plinovo in električno vpeljavo — se proda. — IJfaslov pove naše upravništvo. ^ ^, ' m •* Dve tuji, mladi gospodični S'vL seča v Gorici. Želita še seznaniti t dvema inteligentnima gospodoma v svrho zabave. Ponudbe ie pošiljati pod šifro . Zabavni večeri* .poštno ležeče. , Eno ali dve kandidati!!]! lAt-l™ hrano, — Kje pove" aaše upravništvo. Na c. kr. pripravnici za srednje šole v Kobaridu se bodo vpisovali učenci dne" 16. septembra ocl 8. do 12, ure dop. Priti morajo v spremstvu starišev in prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo, krstni lisi. in zdravniško spričevalo. Sprejme se dečke v starosti od 9. do 13. leta, ki so z dobrim vspehom dovršili tretji razred ljudske šole. Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole v Kobaridu. „CROATIA" zavarovalna zadniira v Zagrebu: edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. Ponifilh v Zagreb" v lastni hiši, vogal Uvlliiulu Marovske in Preradovičeve ulice. Podružnica v TRSTU, \ Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon št. 2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti; 2. zavarovanje doto j 3. zavarovanje življenske rente. II. Proti kodi po požaru; 1. Zavarovanje zgradb (hiS, gospodarskih poslopij, tovarn). . 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškega blaga, gospodarskih strojev, 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, * sena itd. III. Zavarovanje steklenih šip. Zadružno imetje vs°h oddelkov znaša K 2,519.068-21 Od tega temeljna glavnica . . . . „ 800.00000 Dohodek letne premije s pristojbinam i „ 1,2-21.748-41 Izplačane odškodnine...... . „ * ^:5.268-44 Sposobni posredovalci iti akvizitorji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, IL nadstr. Zastopnik za Gorico in okolico: • PETER GRUDEN & Gomp. U GORICI. V Čvrstega in moenega osla z opravo kupi takoj V. Paar, hotelir na kolodvoru na Jesenicah. Iščem vzgojiteljico svojima hčerkama, j Pogoj je znanje laščine. Absolvirane učiteljske kandidatinje zmožne poučevali klavir imajo prednost! j Plača in vse drugo po dogovoru 1 Dr. Anton Schiffrer Ribnica — Kranjsko. Ivan Baroni - Borisa ulica Arir sto Mattioli goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu iti iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprefme se kakoršnokoli delo. Jako zanimiv, zabaven in poučen Ust s slikami je mmmamsmasosBmmmasmm ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlftl, aoapoak« ulic« Št. 7, I. nadstr.) — Tnlnfon it. 70. Batna paltae hranilnice Itav. 837.515. Ne občnem zbor« dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranita« vina* se obrestujejo po 4V, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru, Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po b%%% na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1009. s 6%. Stanja 31. dec. 1910.: Zadružnikov 1886 z deleži v znesku 73.642 kron. — Hranilne vloge: 1,423.351-26. Posojila: 1,488.919—. — Reeervni zaklad: 92.847*44. — Vrednost hiš: 372.096 66. ki izhaja vsak petek, ter stane Mit letno le 1 -80 K. Zahtevajte ga povsod! ! Naročite ga in inserirajte v njem! naslov. ilustrosani tednih, i Lfnbllana. | Pozor rodoljubi! | % Zahtevajte povsod naše igralne karte jf I „Primorka < 1 | Prva slovanska tovarna igralnih kart | * v Ijubrjani. | Je- Za one, ki trpijo na želodcu! Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prehiajeajem ali s preoblože-njem želodca, z zanžitjem slabih, za prebav« težkih premrzlih ali prevročih jedi ali z nezmernim življenje - kakor: želodčni kata*. krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo tli laslilenje, se priporoča tem potoni dobro domače sredstvo, cegar blagodejni vpliv se je preiskusil Že več iet. In to je Hubert Ullriclt-ovo zeliščno vino. -^B To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojnci in oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prenavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se udusijo želodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporab'. Simptomi, kakor: glnvobolj. kolcanje. žganje, napihnjenost. bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih bo!ezr!\ pojenjajo večkrat po par požirkih tc(,'a vinn. Z»prt|e in njega slabe posledice, ka» • kolika, utripanje, srca, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani ncprebavljivost in vse nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem. da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje kruh clp*l%r\zt s0 p0 naVa,1i posledice slabe prebave, pomanjkljive krvotvoritve in bolnega 3luUU.)l stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljeno. trpijo na glavobolu, so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Miioga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno *ino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah ateriftih krojev : • oriea, Kormin, Gradišče, Humane, Ajel, Campolongn, Konke, Tržič, AjuVšcin«, Gi r. .Hrij«, Tolmin, Knnul, Čedad, Videm, 1'almn. Čttrvinjun, OtH, FiumiCel, Gradež, Sežano, Vipava, Postojna, Trst, Milj* itd, kakor tudi v vseh drugih manjSih in večjih krajih Goriško-Gradi86an*~« v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino pO orgiualoili cenah v vse kraje Avstro Ogrske. =--------Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno «*r~ -Hubert @llFicb'o$o *"*<¦ Zeliščno vino. Moje zeliSCino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so: vino »nalaga 4^0.0, vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0. črno vino '240.0. sok jerebike i">0.o. eresnjev sok :t2!».o. aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmeSajo. j Kupujte pri tvrdki Kupujte Kerševani <& Cuk na Stolnem napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana B velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, al studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. bm alkohola Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. Edini izdelovale!]: moriti Ltt», Brlntt-HlISSOUlIfZ. Trgovino „pri železnem možu" loffo starin se je preselilo v magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, ntinjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd. Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, šiber itd. itd. '-•¦ „ Cene konkurenčna IDAH Gljra, fcdelooafelj orožja in zapriseženi izvedenec. Original Vicforia! trgn (Plana Dnema! o eomci Ker le ta Vam nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča šivalne stroje, kateri so pripravni za umetno vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Original Victaria^tl^t^ čaasni tek, ter so po rabi 20 let še vedno brezšumni. Z Original Victoria ^!^1SX 3000 ubodov v l minuti. Za Original Victoria filLtt Jvfdka opozarja cenj. kolesarje na sfvojo zalogo koles Puch, Styria, Dttrkopp ter domače izdelke.. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrezen solidno in si prihrani najmanj K 30-^ ker tvrdka ne vračuna proviziji za« ? stopnikov. Vskd tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. iteiL 0 Daje tudi na mesečne obroke. [Ceniki zastonj in poštnine prosto. 794111