—• >» * -t' s 19 V Trstu, v četrtek 13. novatn&ra 1319 letnik KiVB ithsja vsak dan. odi ob acCc^aa in x; -nlktli, zjutraj. — Uretfui&.o: uilca FrciSfta AsOkoga Srv 20, i. nadstropje. — Dopisi ttaj se poffljajo Hred-— ?>Lh/mlriwM p*sma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCaja — In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lartnfk taraoreij list« fetiHosti' — Ttsk tiskarne Edinost. — Naročrdas maša as masec L 3'—, pol leti L !8 — fn celo teto L S6 —. — Tfclelon »redniSiva m uprave Stav. 11-57. i Posamezne številke v Trsia hi okolici po 10 si link. — Oglasi sc računajo » Src kosti eoe kolone (72 rrtfft). — OgUsi trgovcev in obrtnikov mru 30 stot; osmrtnice, zahvale, poslanke h) vabila po 40 stot . oglasi denarnih * svodov mm po 80 stot MaH oglasi po K) stot beseda, najmanj pa L I*—<. Oglr.se sprejema faseratal oddelek Edinosti. Naročnina in raklarn^dj« te pošiljajo tzkbučao uprav* Edinosti. Uprava in iaseratni oddelek s« nakajuta v Tfota, ct sv« Fizsu.aka As. Is Sklicanje narodnega predstavništva. BCT.GRAD, 10. V parlamentarnih krogih se govor, da bo narodno predstavništvo sklicano k eesedanju dne 20. t. m. Dalmatinci pri regentu. BEL GRAD. 10. Njegovo kraljevo Visočaastvo prestolonaslednik regent je v četrtek sprejel v avduenci bivšega predsednika Narodnega Veča «t Dalmacijo, dr. Gaja Bulaia in podpredsednika dalmatinske vlade dr. Makaleja. Predvčerajšnjim *« bil sprejet v avdijenci dr. Tresič-Pavičič. DciAa priznala kraljestvo SHS. BELCTIAD, 10. Danski minister za zunanje stvari je poslal našemu poslaniku v Kodanju noto, kjer ga obvešča, da je Danska priznala kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev. Novačenje v osvobojenih krajih. BELCRAD. 11. Kakor sc govori, s« j« na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenilo, da se v itOToosvobojenih krajih čimprej izvede redno novačenje dveh lt-tnikov. V Srbiji je to novačenje fc dovršeno. Kadar sc izvede tudi v novoosvobo-jenih krajih, bo vojno rainisli Hvo začelo odpuščati rezerviste prvega in drugega poziva. Pričakovati je, da se to izvrši do konca t. 1. Dr. Jackorić poslanik v BELGRAD, 10. Za zastopnika ministra za zunanje stvari bo imenovan najbrže naš poslanik v Bukarešti, g. Dragutin Jankovič. V tem primeru je verjetno, da bo njegov naslednik v Bukarešti g. Miloje Milojević. Ni izključeno, da bo eno izmed poslaničkih mest prevzel dr. Tresič-Pavičič. ErHBliski poslanik v Belgradu. BEI.CRAD, 11. Novi britanski poslanik pri na-*zm dvoru, Sir Aiban Young je bil sprejet v četrtek pri regenta v svečani avdijenci. Pri tej priliki je izročil svoje poverilnice. Sprejem se je izvršil z običajnim ceremonijalom. Pri avdijenci so bili navzoči namestnik ministra za zunanje stvari dr. Mihaiio Gavrilovič, minister dvora Balugdžič, dvorni maršal polkovnik Damjanovič in vsi pribočniki. Odhod finančne komisije v Ameriko. BELGRAD, 11. Finančni minister je dokončal pi^prave za odaod naše finančne komisije v Aice-liko. Komisija ima nalogo, rešiti izredno važna finančna vprašanja. Kongres prevoslavmh škoiov. BELGRA 3, 10. Kongres pravoslavnih škofov iz kraljestva bo sklican na 3. decembra t. 1. v Belgradu. Vprašanje izvoznih pristojbin. Bč&GRAD, 10. V četrtkovi seji ministrskega se je razpravljalo o vprašanju izvoznih primio,';, in. Kakor se govori, je finančnemu odboru /Ude poverjena naloga, da predloži pravilnik za izvozne pristojbine. Sklenilo se je tudi, da bo vUda odstopila cd letošnje žetve Franciji 4CC0 nagonov živil. Tc transakcijo bo na račun države gtvršil najbrže gospod Stevo Karamata, upravitelj Donavske trgovske družbe. KZ ITJS2J2. Kako je prišlo do umika Jadeničevih čet. PARIZ, 11. Vsak poraz se mora nekako opra-vi0rti; tako se opravičuje sedaj tudi Judeničev pevaz. Agencija »Radio« priobčuje estonsko poro-tiio o Judeničevem umiku, ki praVt: »Pohod na Pfrtrogra«. tekom katerega so se Jadeničeve čete v prejšnjem tednu precej uspešno borile, se je obrnil, vsled boljševiških protinapadov v prid vdećiip četam. General Judenič je umeknil del svojdi čet iz Luge in Udove, ker je moral braniti Gačioo, Boljševiki so pa uporabili to priliko, na-padii ravno na tej črti, kjer so bile severne ruske čet« najslabejše, in zavzeli Lugo ter železniške progo Pskov—Luga—Gačina. Začeli so tudi hitro prodirati proti Udovi, da bi prestrigK Judenlče-vim četam pot za umik. Judenič je moral vsled tega zapustiti Gačino in zasesti postojanke pred Lago in Udovo. Govori se, da so boljševiki dosegli take uspehe proti Judeničevim četam, ker so dobiH veliko novih čet na pomoč in ker so izvrstno organizirali svojo propagando. Nemogoče je predvidevati, kakšne posledice bo imel ta umik zapadneruske vojske. Vse je odvisno seda? od uspeha ruskega protinapada na bojišču pri Udovi. Dcafikinovo napredovanje. PARIZ, 11. Poročilo o Denjikinovih uspehih tekom oktobra pravi: »Prostovoljske Denjikinove £cte so napredoiale v minulem oktobru 180 km proti Moskvi in rešile izpod boljševiškega jarma llO.CCO m1 ozemlja. Zakaj ne sodeluje Finska pri bojih proti Fetrogradn. CURI H, 11. Po vesteh, ki prihajajo iz Helsing-k>rsa, so tr'je vzroki, zaradi katerih je odklonila Finska sodelovanje s Judičcvimi četami pri na- P O D L I S T £K U stara prnudo. (M) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Hvaljen bodi Jezus Kristu«!* je pozdravil mladič. -Na veke, G juro! Kaj je? Cemu bežiš tako, da komaj dihaš? Si li prihitel k meni?« je vprašal starejši. •Sem, dragi ujec,« je odvrnil mladenič, »čakaj, da se mi povrne sapa. Da ves, kaj se je dogodilo! Prokle...« Sedi Gjuro, zberi se pa pripoveduj!« »•Joj. j^j, ujec, sam vrag nam je prinesel novega gospodarja. Razjokati se moraš k Bogu. Čuj! Ti poznaš tisto bedno vdovo Kato Marusičko iz Zaprešiča.« doznam.« ete-o šibkih otrok kna na vratu. Moža •• p odgnali v vojsko, a tam so ga Turki za- padu proti Petrogradu. Prvi povod hrti v njih razmerah dežele, kjer ne zavzema večina prebivalstva boljševikom nasprotnega stališča; drugi vzrok tvorijo težkoče, zaradi katerih »e ne more opremiti vojska za zimsko votno vsled omejenega števila sredstev, ki so na razpolago; in slednjič je treba vedeti, da se ententa ni obrnila na Finsko s prošnjo za njeno vojaško posredovanje. V tem eziru so se vršili le neuradni pogovori, tekom katerih pa ententa ni nikdar ponudila Finski denarnih, podpor. Tozadevno je prvi finski minister izjavil, da je položaj tako nejasen, da bi posredovanje izpostavilo Fmsko prercTnim nevarnostim. Dasiravno kaže Finska veliko simpatijo za borbo reskih prostovoljcev proti boljševikom — je rekel minister — in je pripravljena podati petrograjskemu občinstvu vso mogočo pomoč, cira pade mesto, ne more vendar finska vlada prevzeti odgovornosti za oboroženo poeredovanje. Zadnje vesti z bojišča pravijo, da je sedaj Ju-deničev položaj bolj jasen in da je nevarnost, da ga obkolijo boljševiki. za njega že izginila. Postojanke, ki jih sedaj zaseda Judenič, so približno iste. ki jih je imel pred začetkom svoje ofenzive. Načrt za zavzetje Petrograda se mora torej smatrati za opuščenega vsaj za daljšo dobo. Iz Poljske. Vračanje poljskih ujetnikov iz boljševiške Rusije. VARŠAVA, 6. (»Secolo«.) Poljska delegacija rdečega križa je podpisala dogovor s sovjetsko republiko glede izmenjave vojnih ujetnikov. Sovjetska republika je izjavila, da je pripravljena takoj osvoboditi vse ujetnike, pristojne v poljsko republiko in ozemlje, zasedeno po poljskih četah. Tudi talci z družinami so povrnejo na demarkacijsko črto. Vsak vračajoči se * ujetnik ali talec vzame lahko seboj do 240 kg prtljage in 10.000 rubljev. Potovanje, prehrana in zdravniška pomoč tekom prevoza po ruski zemlji bo brezplačna. Nadaljujejo se pogajanja za izmenjavo civilnih inter-nirancev. PKđ ztfJj'i&oni islra:a2 AMERIŠKA DELEGACIJA ZAPUSTI PARIZ. PARIZ, 12. (S.) Iz New Yorka poročajo, da je ameriško odposlanstvo na mirovni konferenci obvestilo vrhovni svet, da namerava zapustiti Francijo prve dni meseca decembra. Tudi angleško odposlanstvo je sporočilo isto željo. Smatra se, da se dela konference aokončajo v tej dobi. Nota jugoslovanski delegaciji. PARIZ, 11. Vrhovni zavezniški svet je določil besedilo note, ki sc je danes poslala jugoslovanski delegaciji kot odgovor na ujeno nolo, v kateri je zahtevala nekatere jzpremembe in pojasnila glede klavzul o zaščiti manj^i^. Vrhovni svet smatra, da da njegov odgovor |ugosio\ anski delegaciji zadoščenje v vseh toč .ah, v kolikor gre za ozemlje, ki je pripadalo Srbiji že pred vojno leta 1914. To ozemlje je bilo podvrženo kakor vsa druga klavzulam mirovne pogodbe glede zaščite roanjšin. Upa se, da jugoslovanska delegacija podpis« saintgermainsko pogodbo v sedanji obliki. Odgovor vrhovnega sveta jugoslovanski delegacij! glede postopanja z manjšinami je delegat Trambić poslal takoj vladi v Belgrad. Poraz dati tav trgovinskoga brodovja med Italijo m Jogoslavije. PARIZ, 11. Proučevanje vprašanja porazdelitve trgovinskega brodovja iaed Italijo in Jugoslavijo je vrhovni svet prepusii! komisiji za odškodnine. Smirasko, rosa unsko ia madžarsko vprašanje. PARIZ, 12. (S.) Vrhovni svet je določil besedilo note, ki se odpošlje Verizelosu vsled poročila smirnske preiskovalne komisije. Nota zaveznikov naglasa v prvi vrsti nepristranost preiskovalne komisije in omenja nato pregreške ia dogodke, ki so se izvršili, ko so se izkrcale grške čete, dogodke, povzročene po neprevidnosti s strani grških oblasti, katere so pa ukrenile razne ukrepe proti odgovornim osebam. Vrhovni svet dostavlja, da zaupa v grško upravo, ki naj odslej dalje zajamči vzdrževanje reda v mestu, in naglasa, da je zasedba s strani grških čet samo začasna Vrhovni svet je nato zaslišal razne predloge glede romunske note, katero je dobil včeraj; ugotovil je, da leta v nikakem oziru ne zadovolj je zahtev, ki so jih stavili zavezniki. Svet bo v drugi seji proučeval odgovor, ki se ima poslati romunski vladi. — Končr.o je vrhovni svet v glavnem odobril imenovanje zavezniških častnikov, ki bedo poveljevali policijskim in orožnitkim četam na Madžarskem. Staicbtti:nski podp'še mirovno pogodbo. SOFIJA, 12. (S.) Stambulinski je odpotoval di>-nes v Francijo, kjer bo baje podpisal v imenu Bolgarije mirovno pogodbo z zavezniki. Rok, ki se je dovolil bolgarskemu odposlanstvu, da naznani svoje sklepe, sc bo določil 13. t. m. PARIZ, 11. Podpis ptemirja ja M proslaviva danes zjutraj m religijorao ceremonijo. V invalidski kapeli so staH pred ogromno množico pod številnimi počrnelimi in raztrganimi zastavami maršal Foch, general Pan, vojni pohabljenci in veliko častnikov. S tem so mislili dati simbol dolge in mučne vojne. Čim je odbila 11 ura, je intoniral zbor vojnih sirot v čast zmagi »Te deum«. Nato se je brala maša za padle francoske vojake. Volitve ▼ Franciji. PARIZ, 11. Nocoj je zapadel rok za predložitev kandidatskih list za državnozborske volitve. Opoldne je bilo vpisanih v ministrstva za notranje zadeve 1986 kandidatov. črkostavska stavka v Parizu. PARIZ, 11. (S.) Ravnatelji listov so se sestali danes prcdpoldne v sedežu sindakata pariškega časopisja. Ravnatelji so določili v sporazumu z onimi, ki so podpisali noto, katera je bila danes zjutraj objavljena v »La presse de Pariš«, da bo izhajal od jutri dalje skupno s »Presse de Pariš« tudi nov organ »La Feuille«, katerega bodo stavili črkostavči, ki jim stavkajoči sindakat dovoli delati. Ta novi časopis se bo tiskal v tiskarni lista »L* Ouvre« in bo izhajal dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, kakor »Le Presse da Pariš«. Premogovna kriza ▼ Parizu. PARIZ, 11. Glede premogovnega vprašanja se nahaja Pariz v zelo kočljivem položaju; tovarne, ki so prej neprestano delale noč in dan, so morale ustaviti radi pomankanja premoga svoje delo. K temu pridejo še sedanji socijalni položaj in grožnje stavke, kar znatno otežkoča že itak kritični gospodarski položaj. V prvi vrsti so prizadete občine v okolici, v katerih se je moralo radi pomankanja električne energije delo skoraj popolnoma ustaviti. Iz istega razloga ne deluje nobena telefonska zveza v okraju Wagrama. Potrebni so najodločnejši ukrepi, ker bi drugače postal položaj haravnost usodepoln za vse pariško prebivalstvo. Povrnitev belgijskega kralja tz Amerike. BREST, 12. (S.) Parnik »George Washington<, na katerem se nahajajo belgijski kralj, kraljica in prestolonaslednik s spremstvom 18 oseb, je pri-plul danes zjutraj ob 6'30 v tukajšnjo luko. Iz £ng!ije. Proslava premirja ▼ Londonu. LONDON, 11. V Londonu ni bilo na dan obletnice premirja skoraj nič izpremenjeno. Ulicc so bile nekoliko bolj okrašene, toda to se mora pripisati tudi Poincarejevemu prihodu. Zvečer jc igrala vojaška godba po mestu. Delo se je vršilo, kakor po navadi. Toda vkljub temu je bila angleška proslava zmage morda najlepša; ob 11 se je namreč vse delo ustavilo za dve minuti, ki ste se posvetili spominu na padle angleške vojake. Obed v čast angleški kraljici. LONDON, 11. {S.) Predsednik Poincarč je priredil v čast angleški kraljici v prostorih francoskega poslaništva obed, katerega so se udeležili ministri in ugledne osebe mornarice in vojske. Iz Amerike. Ameriški senat odklonil predlagane pridržke k mirovat pogodbi. WASHINGTON, 11. Senat je zopet začel razpravo o pridržkih k mirovni pogodbi, ki jih je priporočala komisija za zunanje zadeve in ki se tičejo člena 10, Predlagalo se je, da se pusti kongresu pravica do razpravljanja, ali so Zedipjene države v vsakem slučaju obvezane na obrambo neodvisnosti in celotnosti osemlja kake države, ki je član Zveze narodov. Senator Walse je nagla-šal v svojem dolgem govoru, da bi ta pridržek žalil druge zavezniške države, ki so sedaj prisiljene pomagati Zedinjenim državam, dočim bi se lete izognile obveznosti napram njim. Po dolgi razpravi jc senat odklonil v poimenskem glasovanju s 46 glasovi proti 36 nadomestitev tega pridržka z umerjenim pridržkom republikanske skupine, ki je danes glasovala proti temu, kar je prej predlagala. Senat je odklonil tudi predlog senatorja Boraka, ki je predlagal, naj bi Zcdinjene države odklonile obveznosti, ki jim jih nalaga člen 20. Brazilija odobrila versaillesko pogodbo. RIO DE JANEIRO, 11. (S.) Senat je odobril versaillesko mirovno pogodbo, katero je nato sank-cijoniral predsednik republike Epitaccio Pessoa. Delovanje delovne konference. WASH1NGT0N, 11. (S.) V ponedeljski seji mednarodne konference se je dokončala razprava o osemumem dnevnem in 48 urnem tedenskem delu. To vprašanje se je nato predložilo veliki komisiji, sestavljeni od 15 članov, ki sestavi poročilo. Konferenca je danes odgodila svoja dela ob priliki podpisa premirja. ^ klali. Muči se sirota in vsakdo jo pozna za J pošteno dušo.« : »Ia?« i »Pa je došel Tahov sluga, Peter Bošnjak; j Bog ga ubil! Šepetal je ta antikrist gospe Ta-hovi, da Marušička govori za staro gospodarico in proti novi gospoščini. Res je, da ste gospa Marta in gospodična Sofika često zahajale k Marušički in da ste stokrat obdarile revico, ali, da bi bila grdila gospo Jeleno, to ni res. Briga se žena za to. Ali la! je, kot osat, kamor je padlo zrno, pokrije osat polje čez noč. In kaj se je dogodilo? Pomislite, ujec! Jela in ta naš novi gospodar sta verovala prazni besedi Petrovi in gorje Marušički. Prišel je Peter s četo takih maloprid-nežev, kakršen je on« v Zaprešič. »Tj že jaz dam gospo Uršulo!« je zakričal Peer sme-joč se, videla -boš, kdo je tvoj Bog, nekrščena psicaU in udaril je siroto s pestjo po hrbtu, da je padla na obraz. Razbojniki so razbili vrata odnesli žito, turščico, pitanega vola, ki ga je bila dobila od stare gospoščine. še več. Oteli so ji lep vinograd, razbili klet, odnesli vino; sirota sedi na kanmu pred hišico in joče, pa tudi otroci jočejo, da ti srce poka.« »Ali je to res?« je rekel ojec, Matija Gubec, prebledevši, ter je, odioživši sekiro, skočil pokoncu. » »Tako Živa resnica, ujec, kakor se jaz i-menujem Gjuro Mogaič, tako živa resnica, kakor jaz nimam ne očeta, ne matere, ki ste mu vi, ujec moj, hrana in obrana od malih nog. Bil sem danes v Zaprešiča videl sem nesrečno vdovo in prišle so mi solze. Ali pa gospoda nimajo Boga? Vprašajte samo Zapre-šičane Grgo Zdelaija. Stepana Jelakovića in staregaMato Jabučiča. Ti vam povedo to ibolje; vsi ti so videli na svoje oči.« »Na svoje oči »o videli?« ja vprašal Gulec srdite je, »a kaj so delali s svojimi rokami?« »Kaj so hoteli? Mrmljađl so seveda, celo zbrali so se. Ali kaka korist? Ćrez malo časa je prišla v selo četa orožnikov pod ostrim kopjem. Namestili so ae pri sodniku. Tu so vso noč piti. vae razbili — m sodnik je molčal. Bože moji SO«.« (Ddje.) * Rudarska stavka se btth h koncu. PARIZ, 11. Zdi se, da stavka ameriških rudarjev se bliža h koncu. Voditelji stavke so imeli danes v Indianapolisu sestanek, na katerem so sklenili, pokoriti se vladnim ukarom in priporočiti delavcem, naj s« povrnejo na de-lo. Predsednik rudarske zveze Luvis je izjavil po sestanku takole« »Gospoda! Podvrgavamo sc :epu razsodišča, seveda, z živahnim protestirani em. Amerikanci smo ia ne moremo se boriti proti lastni vladi. Evo. to je vse, kar moremo reći!- Govori se, da so opustili voditelji stavke svoj sklep za nadaljevanje stavke do skrajnosti vslcd zadnjih aretacij anarhistov, ker niso hoteli-biti na sumu, da so v zvezi z boljševiškhni elementi. Ne ve se sicer, ali bodo delavci poslušali nasvete svojih voditeljev, toda voditelji bodo na vsak način poskušali vsa sredstva, da jih pregovore na povrnitvi k delu. Ne more se še z gotovostjo reči, ali se tudi železničarji odločijo za stavko, toda na vsak način se smatra, da bo v tem dolgem boju zmagala vlada, ki bo morala sicer ugoditi nekaterim upravičenim zahtevam rudarjev. Iz Nemfh. Spor med ministroma Heinejem in Erzbergerjem. CURIH, 11. Med pruskim ministrom za notranje zadeve in Erzb&rgerjem, ministrom za državne finance, je prišlo predvčerašnjim do hudega spora, ki bi lahko imel težke posledice. Heine je namreč izjavil v svojem govoru v Berolinu, da se socijalisti ne morejo udeležiti proslave obletnice revolucije vsled velike bede, v kateri živi država. Napadel je tudi Erzbergerja zaradi njegove finančne politike in rekel med drugim: »Če bi se morali davčni načrti finančnega ministra doslovno izvršiti, bi vrgli v pogubo ne samo države tgjnveč tudi občine. Obnavljajoče delo ne bo mogoče, če bodo morale občine skrbeti za pokojnino ministra Erzbergerja. Tudi sklep glede šolstva se mora smatrati kot nesreča za kulturo. Če bo vlada tako nadaljevala, bo morala država razpasti. Erzberger se je izjavil za podpis mirovne pogodbe; naj torej misli, kje bo našel potreben denar. On se moti, če misli, da lahko dela kar hoče; dobil bo sicer denar za eno, dve leti, toda potem ne več. Občine ne bodo hotele delali večno le za enteutni žep. Zvezne države bodo morale najodločneje odkloniti Erzbergerjeve namene.« Erzberger je bil baje vsled tega Heinejevega govora ves izven sebe. Predložil je baje ministrskemu svetu vprašanje zaupnice. Predvideva se, da bo moral Heine, ki je morda najboljša moč pruskega kabineta, podati svojo demisijo, ki bo gotovo povzročile, veliko razburjenje v državi. Konec stavke v tovarnah. BASEL, 11. (S.) Iz Berolina poročajo: Stavka v tovarnah jc prenehala; kjer bo mogoče delo, se začne v sredo zjutraj. »Berliner Nachmitiagszei-tung« pravi, da so bili izidi posvetovanja znani šele tekom dneva, delo pa da sc je pričelo popolnoma ali deloma že skoraj v vseh tovarnah danes zjutraj. Češkoslovaški železničarji proti izvažanju premoga. DUNAJ, 11. Ker manka v Češkoslovaški premog, preti nevarnost, da se bo moral železniški promet ustaviti. Železničarji so sicer izjavili, da ne dovole izvažati premoga čez mejo ne v Nemčijo ne v Avstrijo. Tittoni odstopi? MILAN, 12. :,Secolu« brzojavljajo iz Pariza, 11. t. m.: »Nekateri smatrajo ,da bo Tittonijev odhcd iz Pariza definitiven, in sicer iz dveh vzrokov: govori se, da bi Tittoni ne odklonil senatovega predsedništva, če bi se mu ponudilo, a z druge strani je mogoče, da bi se ne strinjal z vlado v vprašanju nadaijnega postopanja. Ne nameravamo se baviti s prvo domnevo, ki bi se lahko uresničila v slučaju, da bi moral vsled spora s svojimi tovariši zapustiti svoje mesto v delegaciji. Bavili se bomo rajši s to drugo domnevo, in sicer zato, da jo dementiramo.« Nato ugotavlja »Secolo«, da Tittoni ne odhaja v Rim zaradi sporov s svojimi tovariši, temveč zaradi tega, ker je izčrpal že vsa vladna navodila, ter smatra za potrebno da pride žnjo ponovno v stik. Na Wilsona delujeta sicer Francija in Anglija, toda lahko s? že sedaj predvideva, da bo položaj ostal tak, kakor je bil poprej. Vlada mora torej preučiti položaj in potrebuje zato Tittonija, ki je v tem oziru najmerodajnejji. Tako »Secclo«. Ali je pa stvar res tako nedolžna, je drugo vprašanje. iS Uallji in Koilsrsncii. Carlo Russo je žurnalist dobrega slovesa: v prvih vrstah, je med časnikarji ItaLje. Menda pa ni treba še le naglašati, da ne pritrjamo temu, kar piše, marveč izrekamo le priznanje njegovi žurna-listični rutini, njegovi spretnosti in bujnemu rlogu. Carlo Russo je priobčil v »Giornale d ltalia« — listu torej, ki je zastavonoša opozicije proti Nitti-jevemu ministrstvu — članek, izvajanja so dosegla višek v sledečih glavnih mislih: Reka se bo odslej sama borila z mirovno konferenco. Na ta način bo doseženo, da ne bo trebijo Italiji žrtvovati drage — zaradi Reke! Saj Reka itak pripade Italiji, ker Rečani sami zahtevajo tako, skiicevajc sc na pravico samoodločbe, dasi jim drugi nočejo priznati te pravice! Sedaj se je oglasila turinska »Stampa« in utegne argumentacija tega lista zelo zanimati tudi naše občinstvo. Začenja z vprašanjem: kako naj se reši reško vprašanje? Po kaki poti naj pridemo do rešitve, ki bi odgovarjalo resničnosti položaja? Z Reke prihajajo glasovi, ki zahtevajo, naj Italija vrne konferenci mandat za rešitev reškega vprašanja! Tako bi bila reška vlada sama in edina odgovorna napram konferenci za svoje postopanje. In ta reška vlada da je pripravljena, da vsako nasipe odbije z nasiljem — pa naj pride nasilje od katera bodi strani! In D'Annunzio sporoča: tu sem s rvofirai tovariši; tu, proti vsemu svetu; ne zapustim Reke, odločen sem, da ostanem tu< i Stampa- odgovarja na te reške glasove, da bi to ne bila nikaka rešitev — niti ne začetek rešitve! To bi bilo le sentimentalrK postopanje. To bi bilo pač v čast dobrovoljcem, ki stražijo ita-lijanstvo Reke. Moralična vreduost -rešitve (tudi »Stampa« stavlja besedo med navednice), kakor jo predlaga d'Annunzio, utegne biti velika; ali nje politična vrednost — sodeč z narodnega in mednarodnega gledišča — bi bila absolutno ne'ativna! Metoda, bi mogla komplicirati, prej idicirati ter izzvati hude posledice proti Reki in Italiji! In te poslcdice bi bile: 1. Čim bi Italija vrnila konfercnci poverjeni ji mandat in bi izjavila, naj Reka stori sama«, bi-se Ita'ija sama postavila Izvsn Ironfcrcnce, kar bi bilo na škodo nje položaja v »Zvezi narodov*.. 2. Res je sicer, da Italija ne more rešiti reškega vprašanja kot svojega notranjega, ker ne more nastopiti proti legijonarjcm, branečim italijanstvo na Reki. Ali istotako resnično je, da Italijani ne bi megli ostati brezbrižni, čim bi si konfercnca — ob odsotnosti Italije — nadela nalogo, da iz-žene sedanjo vlado z Reke. Na nasilje bi trebalo odgovoriti z nasiljem. In tako bi sc Italiji, odklo-nivši »notranjost vprašanja«, ravno to vprašanje postavilo nasproti na neizogiben in n&jtragičnejfii način! Zadošča — tako naglasa »Stampa« —. uvaževati te možnosti, da vidimo, da D'Annunzijev predlcg, nikakor ne pomenja izhoda, marveč le pot do še hujšega gorja! Če bi se Italija odcepila od konference radi reškega vprašanja, ne le, da bi to ne bil nikak korak do zaželjcne rešitve jadranr.kega vprašanja, ki bi bilo nadalje prepuščeno razsodbi drugih, marveč bi tak korak Italije pomenjal novo nevarno csamljenjc Italije v svetu; Italija bi se odrekla pozicije, ki ji gre v Zvezi narodov, pa naj pomenja že la veliko ali malo! Če bi drugim vlastim prepustili rešitev problema, bi šli naproti težkim in mučnim dogodkom. Dvojno je možno! Ali najde konferenca rešftev, zadovoljivo za Reko in nje sedanjo vlado. V tem slučaju bi ne bilo nobenega vzroka za to, da bi se ta možnost uresničila izven Italije. Ali pa konferenca ne najde zadovoljive rešitve in bo prisiljena poseči po nasilju, po krutih odredbah, ter poveriti Zvezi narodov nalogo nasilnega posredovanja. V tem slučaju pa bi bila Italija neizogibno zapletena v najhujši položaj, ki bi ji ne dovoljeval, da bi gledala stvari mirno. Označivši vse te možnosti v slučaju, da hi se Italija odcepila od konference, pravi »Stampa«, je še edina nada v tem, da reškega vprašanja ne more rešiti Italija sama proti drugim vlastim^ a istotako ne druge Masti proti Italiji. Zato mora Italija sodelovati na konferenci srčno in lojalno v ta namen, da pridobi zaveznike za zadovoljivo rešitev. Italija naj se opira na soglasje v narodu, na blago voljo iste Reke in nje sedanjih predstavite-Ijev. Toda pravice, i^iajajoče iz italijanstva Reke, ne morejo ostati za vedno v zgolj idealnem stanju. Uveljaviti se morajo v konkretnem dejanskem stanju, v resničnosti političnega položaja, prepoznanega od vseh! Sedanje stanje stvari, sedanja negotovost in stiska, ob nasprotstvih in sovraštvih, osamljenost v razburljivem pričakovanju: goto\o ni na korist ne Italije, ne Reke, ki mora delali, če hoče životi in uspevati! Na to naslovlja »Stampa- to-le svarilo na naslov Reke, svarilo, ki zveni kot nekako očitanje r^di dosedanjega vedenja: Reka mora biti italijanski vladi v pomoč, »mora se tudi ona zavedati realnosti, resničnega položaja, v katerem se inore idealna aspiracija konkretizirati, stvarno izraziti v pozitivnem pravu in v trajni blaginji!-* — To se pravi: samo idealno navduševanje ne koristi! Drugače more priti — zaključuje »Stampa* — z'o za izmučeno mesto in zlo za Italijo. Radi stvari Reke ni Italiji treba povzročiti os«culjenje, si mora Italija zagotoviti mesto v Zvezi narodov, ne sms prezirali potreb, ki jo vežejo z ostalim svetom. Mera se izogibati vsakega nasilnega spora, vsake stvarne komplikacije v notranjosti in inozemstvu! Zanimiva razmotrivanja zares! Kdor zna dobro citati tudi med vrstami, čuje iz teh izvajanj marsikaj, česar ne govori beseda izrecno. Čcjc očitek, da je bilo traktiranje reškega vprašanja od sirani hura-politikov na Reki in v Italiji — zgrešeno. SJ3J2T2 I S3:]jll!Sil£nI Kon^tS o ubijani. — lis-HlsdiiOsii. Prejšnjo soboto in nedeljo se je vršil v Ljubljani XI. kong-es slovenske socialistične stranke. Iver ne cfcbivamo iz Ljubljane nobenih listov in nam tudi ni došlo nikako zasebno poročilo, nam je v edino informacijo poročilo, ki je je priobčil tržaški »Lavoratore«. Naj naglasimo takoj dejstvo, da je tudi to poročilo prikrojeno primerno tisti neskladnosti, ki je karakterna poteza v politiki naše nekdaj jugoslovanske socijalne demokracije. V Trstu proglašajo naši socijalni demokratje, ali vsaj tisti, ki jim določajo sedaj smeri kot vrhno zapoved, da se mora socijalizem strogo izogibati vsakega partikularizma, vsakega ločevanja po deželah, da mora biti torej abso-l"ino in čisto mednaroden. A v Ljubljani? Naslov Doročila v socijalnodemokratičnem glasilu tržaškem glasi: ^Kongres slovenske socijalnodemokratične stranke.« Socijalni demokratje istega jugoslovanskega plemena so se torej začeli ločevati po pokrajinah v isti skupni državi! Gojiti so začeli — partikula-rizem. Kajti, če imajo v Jugoslaviji slovensko socijalnodemokratično stranko, mora analogno obstojati tudi hrvatska in srbska! V Trstu proglašajo mednarodnost socijalizma, v Jugoslaviji pa so opustili celo medpokrajinsko skupnost. Porečejo morda: to je le stvar taktike, or« ganizacije; ali načela, ideje in cilji da so jim skupni vsem. Ali vprašati moramo, kako naj spravimo s tem v sklad dejstvo, da voditelf slovenske, oziroma sedanji sovoditelj vse-skupne socijalne demokracije v Trstu dr. Turna — saj je na kongresu v Bolonji slo- 1« M V Trti«, IX Cfff. vuoa sporočil, o »e socijalisti v Trsta ? d ružili v skupno organizacijo 4rrez razlike plemeusk« pripadnosti — obsoja češke socl-jaliste, ker so se odcepili od dunajske centrale rn i*stv«riii svojo posebno čeiko. neodvisno organizacijo?! Kako oaj razumemo, da dr. Toma skoro zasmehuje socijalizem v Avstriji: tel. da je to socijalizera z rezervo, ker je v brnskeni programu proglasil načelo na rodne avtonomije?! Za Boga svetega: veljajo U za Trst drugačna — — — mednarodna načela, nego pa za Ljubljano, oziroma Dunaj in Prago?! Morda pa si je le -Lavoratore dovolil korekturo na imenu socijalnodemokratičnc organizacije v Sloveniji in hoče ta ostali jugoslovanska?! V tem slučaju bi imeli zopet pred seboj navzkrižje organizacijsko in idejne naravi, med Trstom in Ljubljano! Iz poročila v >-Lavoratorus< posnemljemo, da je bila prva točka dnevnega reda na kongresu v Ljubljani vprašanje sodelovanja z drugimi strankami. Nagiašamo hitro: že dejstvo samo, da je bila ta točka na dnevnem redu in da je — kakor posnemljemo iz poročila — izzvala ostro debato: že to dejstvo priča, da je to vprašanje sporno med našimi socijalnimi demokrati samimi! Logični zaključek: vprašanje sodelovanja z drugimi strankami je vprašanje taktike, umestnosti, ne pa načel. Kajti, drugače bi morali sklepati, da socijalni demokratje tudi glede načel niso v soglasju med seboj! Će bi bilo temu tako, potem gre vsa ponosna stavba dr. Tume na kose! A on je sedaj med duševnimi voditelji tržaške socijalne demokracije! Poročilo pravi torej, da je bila debata o vprašanju sodelovanja z drugimi strankami ostra in da je bila sprejeta resolucija, ki obsoja tako sodelovanje! To bi zvenelo jako lepo, če ne bi bilo pripombe, da se je dosegel kompromis med obema tendcncama! Ta pripomba ovaja zopet — nesoglasje, . kajti, kjer je soglasje, ni treba kompromisov! Je to — da govorimo z dr. Turno — resolucija z — rezervo. In v kaki smeri je bil sklenjen kompromis, kaj je njegovo bistvo? Poročilo v r.La-voratoru« beleži: »Nova eksekutiva je dobila nalog, naj se ravna po tem sklepu in naj porabi primeren trenutek, da ta sklep privede v prakso.« ' Nekam teman je zmisel besede; opremljen je z značilno — reservo. Sklep je storjen, ali praksa bo sledila, ko pride — primeren trenutek! Nekoliko nam je zasvitalo, ko smo prečitali nastopno pasažo, sledečo neposredno na to: »Vrhu lega je bilo sklenjeno, da se store potrebni koraki, da se v jup.or'ovanski socialistični stranki doseže združitev vseh različnih struj in tendcnc« temelječih na razrednem boju in na internaciiončilil! Ta sklep so sprejeli vsi zborovalci z največjim entuzijazmom!« Ho-ho! Kaj pa je to? Poprej oster boj med dvema tendencama, petem pa soglasje v sklepu, da naj oe šele — išče soglasje! Grenko za dr. Tumo! Mož je dobil lekcijo, ki mu pravi, da tudi on ne more kar diktirati in vrinjati svoje ideologije, kjer je resničnost napoti. In dejstvo je, da socijalisti v Jugoslaviji sede v vladi v Bclgfadu, da torej — sodelujejo z drugimi strankami! In hočejo menda nadalje sedeti, kajti mi vsaj ne moremo drugače razumeti tistega »kompromisa« na kongresu v Ljubljani: da bodo čakali primernega trenutka, za udejstvilev sklepa za nesodelovanje z drugimi strankami! Je pač tako in nič drugače: vsaka dežela ima svoje pesebne razmere, ki nalagajo strankam posebne naloge in posebno postopanje. Tudi praktična politika socijalno demokracije se ne da stlačiti na eno kopito, kakor bi hotel to dr. Tuma! Posebne razmere, posebne naloge, ki jih ne sme prezirati nobena politična stranka, ako hoče biti smotrena in plodna. Drugače je brezplodna. 2iv dekaz za to je — dr. Tuma! Od tod politična odisejo tega »desetega brata- na torišču slovenskega javnega življenja! Iz neskladnosti v neskladnost! Mari pa niso pri nas v Primorju nastale za nas razmere, ki nalagajo našim — da se pokorimo novi ternvnolegiji — slovenskim so-cij. Inim demokratom pesebne naloge, ki jih morejo vrš'ti edino-le kot slovenski socijalni demokratje?! Ali bodo res slepo sledili dru. Turni 7! Razpravljali so v Ljubljani tudi o vnanji politiki. Spre;eli so sklep, ki protestira proti vsem imperijalistom; zahteva, naj v narodnostno mešanih krajih ljudstvo samo z glasovanjem določi o svoji bodoči usodi; protestira proti imperialističnim sklepom konference v Parizu; odklanja vsako agitacijo za vojno, bodi od italijanske, bodi jugoslovanske strani. Soglašamo popolnoma. Obžalujemo pa, da koncept govori tudi o jugoslovanskem imperijalizmu in jugoslovanski agitaciji za vojno, ne da bi prinašal konkretnih dejstev v pod-krepljenje trditve, ne da bi povedal, v čem da obstoji ta imperijalizeni in kje in kdo da tira agitacijo za vojno!! To je jako komodna taktika: imperijaliste treba pebijati in imperijalisti so — vsi!! In imperijalisti smo po njihovem tudi ini, čeprav v resnici ne steg-mo reke po nobeni tuji lasti in po nobeni drevoredu! dušil Imperijalisti smo, ker ne pripadamo k socijalnodemokratični organizaciji, četudi vidimo pred seboj naloge v obrambo ur šega naroda, ki jih neremo vršiti edino le v znaEiea;u narodne idc;e in narodnega načela! V teoriji sodi v soglasju z nami tudi marsikak socijalist, praksa pa je pri nas v Trstu — dra. Tume! To so neskladnosti! Kongres v Ljubljani je na'ožil eksekutivi, naj dela na to, da se priredi čim prej kongres med socijalisti Italije in iu|wltfije, Id naj določi skupno m složno akcijo. Odobrajemo in želimo popolnega uspeha, seveda pod pogojem, -da se uveljavi načelo pofiolM enakovrednosti obeli pleme*! Ali ne samo tako načelno, platoničao, marveč tudi v praksi, s dejanji v naših pokrajinah) Sloueislu sefcBJEz o T:^'. 25. predstava. Sezona 1919-20. Noroj, točno ob 20*30 Na splošno želja. Na tplcšao željo. PcT*^. L- Drama v treh dijarjili. — Spisal Avgust Strind-berg. — Režiser Emil Kralj. Cene: Sedeži v pritličju: Prvih sedem vrst po 4 L; ostalih osem vrst po 3 L. Sedeži na gileriji po L 2'50. Stcjišča v pritličju L 1'50. c jaške in otroške vstopnice (za otroke do 1?. letni L 1 — Lože L 20. Domače vesti. Rojstni dan italijanskega kralja. Generalni civilni komisarijat nas naproša, da objavimo naslednjo brzojavko, ki jo je poslal generalni civilni komisar Ciuffelli ob priliki rojstnega dne italijanskega kralja ekscelenci Mattioliju Pasqualiniju, ministru kraljevske hiše: »Na rojstni dan kralja-osvoboditelja pošilja Julijska Benečija svoje tople čestitke ter izraža svoja globoka čustva hvaležnosti in vdanosti, ki naj jih Vaša ekscelenca blagovoli izporočiti. Med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Poslanik Jugoslavije na Dunaju Pogačnik je imel v družbi z dvema gospodarskima izvedencema razgovor z državnim kancelar jem Nemške Avstrije dr. Rennerjem o različnih vprašanjih trgovskega prometa med obema državama. V razgovoru z nekim sotrudnikom dunajske »Neue Freie Presse« je rekel poslanik Pogačnik: »Prav nikakega razloga ni za domnevo, da bi Jugoslavija glede dobavljanja živil za Avstrijo hotela delati kake težave. Poznamo ogroženi položaj, v katerem se nahaja Avstrija, in gotovo nočemo poslabšati tega položaja. Povsem kriva jc vest, da bi Jugoslavija zaustavila dovoze živil, čim ne dobi množin industrijskih izdelkov, določenih v dobavni pogodbi kot kompenzacija. Saj vemo, da je v Avstriji industrija zelo ovirana vsled vladajočega pomankanja oglja in vsled neugodnih delavnih razmer. Sicer pa je 490 vagonov živil iz Jugoslavije za Avstrijo že naloženih, a jih ni možno doposlati, ker se vlaki ustavljajo na progah radi pomanjkanja premoga. Nadejamo se, da bodo te ovire kmalu premagane. Krajevna imena v. južnem Tirola. Glasom vesti v milanskem *Secolo« je generalni komisar za ju* žni Tirol, Credaro, odredil, da je v Trentinu rabiti lc italijanska krajevna imena, ker je vse prebivalstvo italijansko. Na ozemlju od Solurna do Merana naj sc rabijo enako veljavna nemška in italijanska imena. Od Bolcana do Brennerja in Innichina, kakor tudi od Merana do Reschen-Scheidecka in Stilfser locha ostanejo imena nemška. Vendar se v krajih, kjer je bilo poprej italijansko ime v rabi dostavi ttidi nemško. Kaj meni g. generalni komisar za le primorske pokrajine: ali ne bi bil že čas, da se tudi tu že enkrat uredi raba krajevnih imen: primerno načelu narodne pravičnosti, značaju krajev, praktični potrebi in — volje ljudstva! Kajti — verujejo naj nam! — praksa, ki so jo uvedle vojaške oblasti, je element ozlovoijenja. Istotako, kot v južnem Tirolu, kar je priznal g. generalni komisar Credaro sam s hvalevredno odkritosrčnostjo. In ozlovoijenja si menda ne morejo želeti ne v Trstu, ne v Rimuf Blagovestje Viktorja Hugoja. Včerajšnji »Lavo-ratore« citira proroške besede Viktorja Hugoja, tega slavnega francoskega pesnika, apostola človekoljubja, rojenega leta 1885. in umrlega v letu 1902.: »-Pride dan, ko ne bo drugih bojišč razun tržišč, odprtih trgovini, in duhov, odprtih idejam. Pride dan, ko se granate in bombe nadomeste z volitvami, splošnim glasovanjem narodov, častitljivim razsodiščem suverenega senata, ki bo za Evropo to, kar je parlament za Anglijo. Pride dan, ko bodo kak top kazali v muzejih, kakor se kaže danes kak instrument torture in bodo str-mcli, kako je sploh mogel obstajati tak instrument.« — Take besede je govoril veliki mož iz minulega stoletja v prokletstvo barbarstva, vojne in nesreče sovraštva med človeštvom. Ali, koliko viharjev sovraštva je vihralo še preko človeštva; koliko truda in čoveškega imetja je bilo še po tem Ilugojevem proročanstvu žrtvovanih za — izdelovanje morilnih sredstev; koliko rek krvi je še namakalo tisto zemljo, ki naj bi prinašala človeku le blagoslov; koliko 6olza je še lilo iz očes neštetih žrtev vojne katastrofe! Zamislimo se in pred oči nam stopi pretresljiva slika nepreglednega in nedoslednega gorja! In vendar je bil Viktor Kugo pesnik — prorok! In vendar se uresniči njegovo proročanstvo! To je trdna naša vera tudi danes — danes boli, nego poprej! Pride dan, ki ga je gledalo proroško oko velikega francoskega pesnika in ko ga napovedujejo njegove besede! Mora priti dan, ko se človek zave svojega dostojanstva, svojega velikega zvanja, svojega božjega izvora, ko bo človek res — Človek, ki ne bo več sledil nizkim, surovim nagonom, marveč bo stremel gori k vzvišenim ciljem! Naj le pride hitro dan, ki ga napoveduje francoski pesnik: ko bodo klanja na krvavih bojiščih le še zlogolčen, mračen spomin iz minulih časov, in ko se bodo narc ii borili le v plemenitem tekmovanju: na sre-čon«.snem snovanju človeškega uma in blagoslovljenem delu človeške roke! Blagovestje Hugoja se j izp* "i: pride dan, ko bodo potomci strmeli, kako da je bilo sploh možno med prosvetljenimi ljudmi tako — barbarstvo, tako sovraštvo, taka podivjanost čustevf Italijani v Gradcu so ustanovili društvo pod imenom xAsscciazio:ie aazkmaJe. Ita!'-ana«( ki mu bo nemen. d;: .T-a-stcoa moraVične In materijalne interese Haićanskih državn-ih pripadnikov, naseljenih po vsoj Sta-iersJd. Ustanoviti hoče v Orai.cu 'konsurrno d rastvor ki' naj I tabanom na Štajerskem o&čšure živirenske razjrvere. Namen jc gotovo krp in •človekoljuben. Glavni namen tega društva pa bo — kake* čhemo v »Tai^esposti« —- de5ovan5e v to, da iprijatelske izvez-e med Nemško Avstrijo in lta!.\k> p»?taT>e:o £hn tesneje. (M:s!'"o pač le na nemški deJ dosodan'e Šta/er-ske. karti drugi cel ne bo pripadal Nemški Avstriji!) Tudi temu ru opore&ati, karti: kam fci prišel svet, če bi biH narodi in države v večnem nasprotstvu med feboj? Kar fe pomrsilo in urri-č:lo -sovraStvo vojne, na/j zopet poprav* m viz-po-ftavi prijate^stvo miru! Saj rte more n-c'hen narod srečno živeti in uspevati trajno prav in iz-k'h?ono sam ob sebi: sa; smo navezani drwjr drtisejra! Saj še snovanje človeštva kakor vet:k trnu: n:zem. ki mu kolea pc~e>7.a:o rfnfgo v druct>! Ramo z to pa bi mi vprašali Itad"ane: mari menijo, da ne c^to'a za njih potreba prijate4:sVih L'e ško-due?! Le ms'o pameti v jflavo in treznega mišl'm'a, pa ne bodo icjosprda samo v Gradcu misiji — na potrebo pojateftjskfh stikov! Slovensko gledališče v Trstu. — Danes, v četrtek, dne 13. t. m^ točno ob 20*30. se ponovi. na sni osno želfo. narizra-zi t-oi Strindberjuv. va girtrMU— trirtrijMMfrn «Mkaa«. te je tmefe prt Ker se to fcrMBo sezoni, priporočamo omš. (KM« to predstavo, ki se je ras m—....... tort tm najboHšiii v tej serom. V dkroib rfocaii naotopgo «a. S*orv»: Mati. - retir JHl'03 ROGEJ 239 z;aven n.irod 1' ic ■ se je na nzvo td.r.lj Na tm s VM13 Ki Velika zaloga k ompi ja, čebnle, jabolk, smokev, oivho , m n ielj o v, citron in raznega južnega sidj«. Priporoča se trgovcem k okolice In Krasa. Cene z e ne. B. STAMČ & COMP. £3 ¥i v« v rnr Era® Grli m m qL Mm 40 (vogel uL S. Lazzarj) Za prihodnjo sezono: bogaia tzber volnenega blaga, bart enta moškega blaga, volnenih ode| zaves »n lastno Izdelovale vOanili o:':]. ci ZlATARMCA 6. PIKO, TRST N Mfcaja m K•rsu M. 13 fMvte tatanriai O. ZESKKOVTTZ & A^ih) V«Uk* izbera srebrnih !■ slatth m, ufcami. verift« u i — TVRDKA — Alarico Lantsciiner v Trstu, VI3 Roma 28 (bKva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galattl. Zraven velike pošle. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. V hotelu »KLANEC« v Klancu štev. 21 se dobivajo najboljša bela in črna vina iz koprskega okraja. — Prodaja se na debelo po najnižjih cenah. kupuje r Ivan in dr, Tisi, \n s. i it. 3. Kupuje drva v gozdih, da se posekajo, in tudi na drobno. Dolgost 25 in 50 centimetrov, za kurjavo. Ponudbe sprejema gori imenovani, tudi pismeno. PFfiFF Stroj za šiYun]*3 in vezanja pravi nemški uzorci Seidel & Neuniann in »Sluger* Gast & Gasser Tvrdka ustanovljen 1878 FRAKCESCO BEDNAR Trst, ul. C;i p ur le 19 Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehaničn delavnica za vsaka popravljanja. if ALOGA DR IN ZLATflHIHc::: M g na veliko izbero se vdobi pri m G. POVH v Trsili rrri TRG GAR1BALDI (BARRiEIiA) 3. P Nogavice, žepni robci, naglavne rute, razne maje, česalniki. pisemski papir, pipe, radirke, traki /a čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago. GIACOMO LEVI, Trst, u . S. Nicold st. 19. ZOBOZDRAVNIK ^ D". MRACEK TRST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop. Eieztjoiestao M\m\i ztfi, pMimu in nM zoMe za miši In pofPnne povzroča med mišmi ii po an.mi kugo, vsled kit r^ p gi. e^o \se v iiMjk ajšem času, ker ena df bi bo-Itzen t d druge Za vse dnu e živali je „strup za m ši' b e/. uči ka in ne arno ti. Ena doza s p štuinj vred L .irl. Lekarna IVAN MED v Vfpivi. Zaloge : Okrajna lek rua v Sežani, U Bre ir-Antoni?z :o, G Bav: n--cich, lek rna v Posiojni, lekarna k sv. Ciril i in Metod i. Ivan Dorčič v Pazi: u., Ha Mm Zvu^ » z in brez čel usti, zlate krone In tudi o'iobkl VIUeMTUSSHBti TkSr, ul oktobra (ex Cascr ? Ordinira od 9 rredp. do o zvečer k u ic ti>oal.'iai ijjji^.i.^irf v m Detn. K 30,>0X0)0. Rean:o4»iro-prj:netu proti d> j let i! n o-brciti n .' .a odpoved na^čza ie z les sprejema po naju^odnejš h pobojih, vi i.uajo pogoditi od slučaja UJ sijtija. UiU UjjJH 131333131 ITJiiJl (ii« JjDiifli). Blagajna poštuje oJ y.H0— J.Ji» ia 14. JO—1(1 ZzžJŽ*^'-* »i. r ^tCSad^BGSGSl k) -^Si*)** Krasne slike na porce!anastiEi p [\"Ie umetno 03 o^stno-fotogr atelje, y®5co Rg^z^cZZo 27 -- Pes'sr I — Govori se slovenski in srbsfco^rvstski L U_i jl y j u j y -a 5f- — Poze 7 l