,irn Pva ev&arisfiftta hon- V Ptuju. V nedeljo dne 26. junija se je vršila v Ptuju evharistična manifestacija, kateri je navdušeno prisostvovalo 25.000 udeležencev iz raznih župnij Slovenskih goric ter Ptujskega polja. Mesto Ptuj je bilo v zastavah že na predvečer, ko se je pripeljal na kongres lavan tinski vladika dr. Andrej Karlin, ki je bil slovesno sprejet in na večer počaščen s podoknico. V nedeljo so napolnile Ijudske množice Slomškov trg, na katerem je bil postavljen oltar. Ob 10. uri je prispel na trg v. spremstvu duhovščine šl^of dr. Karlin. Evharističnega Zveličarja je slavil v slavnostni pridigi g. mariborski stolni dekan dr. M. Vraber. Po slavnostnem govoru je opravil slovesno sv. mašo sam škof. Med sv. mašo so prepevali ob spremljanju mestne godbe združeni pevski zbori. Po končanem sv. opravilu je podelil nadpastir množicam apostolski blagoslov. Ptujski prošt g. dr. Žagar je otvoril evharisti.no zborovanje, na katcrem je govoril tajnik Ilatoliške akcije g. F. Kolenc iz Maribora ter svetinjski g. župnik in du'.ovni svetovalec Bratušek. Nad vse pričakovanje sijajno uspeli kongres je zaključil prošt dr. Žagar, ki je podal zbranim nekaj navodil za popoldansko procesijo. Popoldne ob r^veh je pričela slovesna procesija, ki je bila dolga nad 3 km in je korakalo v njej 25.000 oseb. Procesije se je udeležil škof, Najsvetejše je nosil g. stolni dekan dr. Vraber ob spremstvu 50 duhovnikov. V procosiji sta stopala tudi g. srezki načelnik dr. Bratina ter mestni župan. Navdušeno manifestacijo je zaključil blagoslov z Najsvetejšim, katerega je podelil vladika dr. Karlin, posvetil zbrane množice presv. Srcu Jezusovemu in po navdušeno zapeti zahvalni pesmi je pri- čel razhod tiso.erili in tisočeriti udeležencev. V Celju. - ' Na praznik apostolov prvakov Petra in Pavla se je zbrala v prijaznem Celju nad 20.000 oseb broječa ljudska množica iz Savinjske doline in Posavja, da manifestira za evharističnega kralja. Množice ljudstva so prihitele v Celje iz dekanij: Celje, Novacerkev, Braslovče in Laško. Vernike je spremilo na kongres okoli 50 duhovnikov. Pričele so evharistične slovesnosti ob 9. uri na Petrovo in sta jih povzdignila s svojo navzočnostjo nadškof dr. A. Bonaventura Jeglič in prevzvišeni lavantinski vladika dr. Andrej Karlin. Na prostem na Glavnem trgu je govoril z lepo okrašenega balkona o Kristusu Kralju v presv. Evharistiji župnik in pisatelj g. F. S. Finžgar. Slovesno sv. daritev je opravil vladika dr. Karlin. Službo božjo je povzdignilo petje 112 pevcev. Po sv. daritvi je otvoril kongres celjski opat Jurak, ki je pozdravil nadškofa, škofa, duhovščino ter vse zbrane mnogoštevilne vernike. Kot prvi je govoril na zborovanju predsednik škofijskega odbora IavantinSke Katoliške akcije g. ravnatelj Jerebič iz Maribora, za njim pa še g. urednik dr. Fran Vatovec iz Maribora. Ob koncu obeh navduš.no sprejetih govorov je spregovoril med burnim odobravanjem še občepriljubljeni g. celjski opat Jurak. V popoldanski mogočni procesiji po celjskih ulicah j» nosil Najsvetejše škof dr. Karlin, udeležil se je je tudi nadškof dr. Jeglič, duhovščina, g. sreski načelnik Hubad, katoliški starešine, akademiki, prosvetna društva, gasilci in nad 20.000 glav broje.a ljudska množica. Slovesnost je bila zaključena s posvetitvijo presv. Srcu, z litanijami in blagoslovom. Ptuj in Celje sta pokazala, da je slovenski narod v sedanjih težavnih časib. s trdno vero in globoko ljubeznijo za Zveličarja, ki nas vlada, vodi in nam pomaga v Najsvetejšem zakramentu. 10. julija. Možje bojevniki! Beremo malodane vsak dan, kako po drugih državab. bojevniki še vedno oblastno prirejajo shode, se zbirajo v paradnih oblekah, korakajo z glasnim šumom po velemestih itd. Mi smo za tako stvar preresni, preizkušeni. Samo enkrat na leto usmerjamo svoje trudapolne, a še vedno možate korake k vrelcu moči in tolažbe na Brezje. Tovariši! Zove vas Marija k sebi dne 10. julija, da inolite za padle in sebi izprosite milostipoln odhod k zadnjemu raportu Gospoda nebesnih čet. Tovariši, agitirajte za naš 10. julij, povejte vsem, da imajo vsi brez razlike: možje, žen. in otroci, polovično vožnjo do Otoč ali do Radovljice, ki velja od 9. do 15. julija. Potrdila (izkaznice) dobite pa na Brezjah pri odboru Zveze, ki bo posloval pred gostilno Finžgar. Tovariši! K Mariji v težkih, grenkih časih! — Odbor. Sedaj pa bodo gorell. V nedeljo, dne 3. julija, so v Gradcu otvorili krematorij (sežigališče za Ijudi po smrti). »Delavska Politika« v Mariboru ga hvali, da je »krasna zgradba«. Ob enem poroča, da se bo od 3. julija naprej tam izvrševalo upepeljevanje mrličev. S tem, tako poudarja ta socialistični list, so tudi Mariborčani dobili svoj krematorij. Mariborsko društvo »Ogenj« je namre. stopilo v zvezo z graškim »Ognjem« in graški »Ogenj« bo sežigal tudi mariborske »Ognjičarje«. Kajpada še le po smrti. To je gotovo znamenito »ognjiCarsko« tovarištvo. Samo drago je treba plačati to tovarištvo: članarina znaša 15 Din mese.no, zraven pa je še treba plačati vstopnino in pristopnino, ki pa je različna po starosti članov. Torej draga stvar — ta sežigalni šport. Kateri delavec pa more danes v dobi brezposelnosti in nizkih delavskih plač utrpeti takšne svote! Takšne so žrtve na žrtvenik svobodomiselnosti! Samo da se zabriše vera v posmrtno življenje ter se vzbuja videz popolnega uničenja! Ni čuda, da je sežiganje mrličev obsodila ne samo katoliška Ccrkev, marveč tudi vsaka verska skupina, ki ji je do tega, da ostane med njenimi člani sveža zavest posmrtnosti in večnega življenja. Proti katoli.anom. Nemški narodni socialisti vedno _olj jasno kažejo svoj obraz, in ta je odločno protikatoliški. Nekaj časa so s^ skrivali za krinko ncmštva in s tem zakrivali svoje prave namene. Čim bolj pa se bliža trenutek — vsaj po njihovem mnenju —, ko bodo prevzeli v svoje roke krmilo Nemčije, tem bolj kažcjo svoje rogove. V deželah, kjer so prišli do večine, že izvršujejo svoj protikatoliški program. V nemški deželi Mecklenburg-Strelitz imajo narodni soc;.alisti večino. Svoj večinski položaj so takoj izrabili proti katoliški duhovščini. Vlada te dežele je namreč izdala odlok, s katerim so črtane vse podpore katoliškim duhovnikom in katoliškim verskim občinam. Protestantovski duhovniki in protestantovske verske občine pa bodo še na dalje dobivali podporo iz deželne javne blagajne. Vidi se torej, kam pes taco moli. Bolj jih zanimajo žabe ko ljudi. Prctekli mesec je bila v Angels Campu v Kaliforniji — v zapadni Ameriki — čudna tekma. Tekmovali niso med seboj Ijudje, marveč žabe. Šlo je za to, katera žaba bo dalje skočila. Pri tej tekmi je zmagala neka zelena žabica, ki je skočila 4 in pol metra daleč ter s tem dosegla svetovni rekord. Kakšno darilo je zmagovalka dobila, o tem listi ne poročajo. Pač pa so ameriški listi javili, da se je tekme udeležilo — preko 20.000 ljudi kot gledalci. Prireditelji te tekme so torej imeli ogromen dobiček. Amerika ima na milijone in in milijone brezposelnih. Ti nastopajo z raznimi obhodi in manifestacijami. Za to se ta čudna ameriška inteligenca ne briga. Njeno zanimanje je posvečeno žabjim tekmam, za katere trošijo denar, za podporo bednih brezposelnih pa ga nimajo. Sv. Kr!ž prl Beliti v.dah. Kraseh užitek razgleda nudil se je obiskovalcem naše najlepšs razgledne točke, še ide^nejši in srčnejši pa je bil du.Evni uiitek množ.ic vernih romarje\ povodom svečanosti lepe nedelje dne 19. juni ja. Slavnostno streljanje in slovesno pritrkava nje zvonov je pozdravljalo že na poti množic«romarjev, ki so se od blizu in daleč zgrinjale na tem hribu, kjer je prijazna, z zelenjem iv cvetjera okusno okrašena romarska cerke\ sprejela v svoje okrilje blizu do 2000 romar jev. Na sporedu so bile s1.vesne večeraice, pe; sv. maš, trije cerkveni govori in procesija. Sr ca poslušalcev eo vnemali z lepimi cerkveniin: govori: pri večern"cah č. g. Kolenc, tajnik KA iz Maribora; zjutr"j č. g. Presnik, šmiheljski župnik in pri slovesnem sv. opravilu č. g. Ko vačič, profesor iz Celja. Kakor ves spored, ta ko tudi slovesna procesija sv. Rešnjega Te!e sa, je toliko povzdignila svečanost in vernr^ čuvstva romarskih množic, da so se z najbolj šim vtisoni in srčnjm zadovoljstvom opoldan razhajali na svoje domove.