14. štev. V Ljubljani, dne 15. julija 1899. IX. leto. Izhaja 1. in 3 soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati Narodni TIskarni" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Shod slovenskih leso-tržcev. Trgovina z lesom je za slovenske kraje največjega pomena. V tej trgovini, « je nekdaj jako lepo cvetela ter je še danes najvažnejši vir naših dohodkov, so v zadnjih letih zavladale deloma prav kla-verne razmere, katere zlasti občutijo manjši »ssotržci, ki so tržaškim in reškim pre-kupcem izročeni na milost in nemilost ter 8e vsled pomanjkanja kapitala ne morejo teh pijavk otresti in se postaviti na svoje noge. Italijanska trgovina razteza svoje pohlepni; kremplje tudi že po naših slovenjih krajih. Firma Feltrinelli, ki ima svoj sedež v Milanu, je najnevarnejši konkurent slovenskih lesotržcev. Feltrinelli dela 1 Velikim kapitalom in je skoro vladar na Koroškem in na Tirolskem ter tudi na Notranjskem že izpodriva domače kupce ln pod kopava eksistenco domačih produ-centov. K tej konkurenci velikega kapitala a Feltrinelli ni jedini kapitalist-konku-rent, kajti poleg njega jo še več dru/.ih škodujejo naši lesni trgovini tudi še vWg0 okolnosti. Tržaški in reški Lah je ^epar in ocigani malena trgovca koder ^Ore. Navadno mu pri prevzetju blaga ^artira, kolikor je le mogoče, tudi če je r°0a izborna. Lah jo škartira, ker ve, da 'e potem mali lesotržec primoran, mu jo dodati za vsako ceno, tudi v izgubo, ker mora čakati na denar. ' l rekriminacijah 111 ■leparstvih, s katerimi spravljajo Lahi nUse ljudi tedaj ob zaslužek, ko jo blago e oddano — niti govoriti ni. Najdrastič-n°išo je velik lesni trgovec — Nemec — ^načil tržaške razmere, rekši: Če greš v ^ rstu v kavarno lah ris nuj lesotrško mo-^arje, skrij uro in drži roke v žepih. Io razmere so napotile male sloven-0 losotržco, da so začeli uvaževati misel U8tanovitvi svojo organizacije, s katere polnočjo bi se osvobodili laških prekupcev ln obvarovali škode. , sprožilo se je več projektov, izmej erih jo vsekako najpametnejši projekt 8P- Lavrenčiča, naj društvo napravi svojo ^nturo nuJPn'j v Trstu, potem pa po po-^ 1 tudi v Ankoni, v Aloksandriji itd. Projekt so da izvršiti brez posebnih ua». 0v — »» to jo veliko važnosti pri vond mal,n lr£ovcih — l31"®7' rizika *n 0, . lxr lahko iz njo nastane zavod, ki bode nal vso slovenske losotržco. ^°sti ^ julija vršil so je v Ljubljani Im 1 ^ODr<) obiskan shod slovenskih loso-iu ' ^»od »ta pozdravila župan Hribar StVa 8odnik trgovskega in obrtnega dru-Voiij Xa ^ranJ»ko Fr. Trdina. Shod je iz-Poseben odbor, kateremu je dal na- ročilo, da stvar vsestransko preštudira in uvažuje ter potem stopi s svojimi projekti pred lesotržce. Mi želimo, da bi se odboru posrečilo dobiti pravo obliko za to zadevo,, kar je jako težavno, tako da se reši vprašanje na korist slovenske lesne trgovine. Luteranska doba na Slovenskem, (Dalje.) Z razkritjem Amerike so se odprli novi viri bogastva; meščani so bili Kolumbu kmalu za petami. Pa že prej so dobili nemški meščani rudokope srebra in zlata v svoje roke. Nakupili so jih od prejšnjih revnih rudarjev in so razpolagali že pred odkritjem poti v Ameriko z velikim bogastvom. Ti tako bogati meščani niso trpeli grajske ali duhovensko nadvlade; vladali so se sami, in da so močnejši postali, združevalo so jo po več mest skupaj. Kmet je silil v zidovje teh meščanov. Ali vzeli so le toliko kmetov v mesto, kar jih je imelo prostora; potem so mesta po rokodelskih in obrtnih zadrugah, zasnovanih v bojih z grajščaki in škofi, proti uselitvi s kmetov zaprli. Kmet je bil potem še bolj ko prej na milost in nemilost izročen svojemu gospodarju, dol jo zapuščati svojo zemljo in tlako, zanemarjal delo za svojega gospodarja. Ko so odslovili grajske bojne hlapce, jo prišlo dosti ljudi mej kmete, ki niso imeli kaj jesti in so bili pripravljeni na vse. S takim človekom se ni dalo več z nakaznico na svitla nebesa v miru shajati; ta tlakar postal je rabijaten. V 14. stoletji divjala je huda kuga v Fvropi in je baje polovico ljudi največ seveda revnih pobrala. Delavcev je bilo treba in lepše se jo s kmeti in z delavci ravnalo ko prej. To je kmete še nazaj držalo na Nemškem, da so še niso prej spufftali. Na drugi strani je po ti kugi kat. duhovonstvo še bolj obogatelo. Na smrtni postelji ljudi pridobila je tedaj cerkev veliko milijonov premoženja k onemu, ki ga jo že prej imela. Postala je prevzetna. Živeli so duhovniki vzlic veliki revi ljudstva pohujšljivo, potratno. Seveda se niso dosti brigali za svoja duhovenska opravila. Imeli so kaj druzega opraviti. Skofjo in opati samostanov ter drugi višji duhovniki so bili navadno drugi, tretji sinovi grajščakov. Le jeden sin jo podedoval po očetu graj-ščino, drugi so morali iti po drugem zaslužku, in ta drugi zaslužek so dobili kot duhovniki višjih vrst. Tedaj uradništvo še ni bilo razvito, in sta bila grajščak in duhovnik uradnika za vse posle tedanjega časa. Delati niso znali ti grajski otroci, pač pa dobro živeti. To je mogoče bilo lo v višjih duhovenskih službah. — Po več far je imel jeden višji duhoven v tem Času (14—15 stoletje) v svoji roki in dal jih je v najem manjšim ubožnejšim, s kmetov prišlim duhovnikom. Da celo o tedanjih nemških bogataših, trgovcih Fug-gerjih, se je dokazalo, da so nekaj dobrih duhovenskih mest imeli v najemu ter jih oddajali z dobičkom manjšim duhovnikom. Ti višji duhovniki so živeli razkošno kakor mogoče. Če pogledate slike škofov in opatov iz teh časov, videli boste obraze, na katerih se presneto malo pobožnosti pozna. To so orjaške, življenja polne postave, to so oči, roke, ki po življenju, po prijetnem življenju drhte. Manjše pare seveda so skušale živeti, kakor je šlo. Vino, ki so ga nabrali ti manjši duhovniki kot desetek, so sami v farovžih na drobno točili. Imeli so točarice in veselo se je živelo v teh farovžih, kakor dandanes v tistem konsumnem društvu, kjer je kaplan natakar. Prišlo je v takih farovških krčmah tudi do bojev z noži in je bil tudi, kak duhovnik v takih bojih zaklan. Potem so na novo blagoslovljali sveti dom duho-venski. Ženske so seveda igrale veliko ulogo v farovžih. Tudi po več jih je bilo v katerem, kakor še dandanes. Za negotovimi nameni. Slovaški spisala L. Podjavorinska. (Dalje.) Po jasno-modrem nebu je tiho, počasi priplaval bel oblaček, kakor bi se misel povznašala v čistih globeljih duše. Zuzka jo dvignila pogled ter pozorno ogledovala njegov let. »Poglej, Samko, ko bi imela krila, kakor tale oblaček, bi ne sedela sedaj tukaj«, dela je mladeniču, ne pustivši očij od oblaka. Tudi on jo pogledal kvišku, pa takoj so mu ušle oči na dekličje lice in z začudenjem so obstale na njej. Čudno se mu je zdelo, da se ona briga za nekaj ta-cega, za kar se on niti ne zmeni. *^ »A kam bi odšla, Zuzka?« »Letela bi proč odtod, tja, kamor bi me vlekla moja duša; nemara na konec sveta«. »A no mislila bi na-me,--ne bilo bi ti žal, pustiti mene tukaj ?«, del je mladenič žalostno. »čemu neki; saj ti si tukaj privajen in srečen boš z Dorko. Toda jaz — jaz bi ne hotela bivati tukaj; bilo bi mi predolgo-časno«. »Niti z menoj, Zuzka? Oh, moj Dog! jaz pa sem se toli veselil, da bova skupaj gospodarila ... a ti nočeš, duša moja?! V resnici nimaš niti kosčoka srca . . .« V očeh odkritosrčnega mladeniča zaigrale so solze; kakor dve rosni kaplji padli ste solzi k Zuzkinim nogam. Ta pa je osuplo pogledala kvišku — in spustila se v veseli smeh, ki je Samka vedno očaroval. »Lejte ga no, mladiča, ni ga sram plakati. Prav tako, kakor mali fantin, ki ne more z vrbove veje zviti piščalke. Nemara se vendar ne boš žalostil za nekaj takega, kar je nemogoče? Saj veš«, nadaljevala je, in na njenem licu se je prikazala senca resnobe, ki se ji je istotako dobro podala, kakor ti dve mali jamici, ki sta se naredili pri blaženem nasmehu na njenem licu; »saj veš, da ne le tvoja mati, marveč vsa tvoja rodbina bi ne dovolila, da bi se midva vzela, zato, ker sem jaz uboga in ker — — no, ker smo mi taki klateži. Trpela bi oba; — ti pa si že itak prestal dovolj radi mene . . .« »Oh, jaz bi bil pripravljen zate marsikaj pretrpeti«, dejal je radostno in se zravnal po koncu; »samo to mi povej, duša moja: ko bi mati dovolila, ali bi me imela zopet rada, ali bi me vzela?« To vprašanje je spravilo deklo v zadrego; tudi poguma ni imela, prevariti njegovo zvesto ljubezen. Pobesila je oči ter zacepetala z bosima nogama po vroči zemlji; Samko pa je zajemal v tej zadregi sladko upanje. »Ne boj se, Zuzka, vse bo zopet dobro!«, tolažil jo je ter, prijemi i jo za roko, ji gledal naravnost v obraz, da ji je bilo že nekako čudno pri tem, — kakor bi so bil s tem pogledom dotaknil najbo-lestnejšega prostorčka v njenem srcu. Prevzelo jo je pomilovanje, pravo pomilovanje. »O moj Bog! on me tako ljubi, jaz pa — no morem ga imeti rada! A vendar sem ga odvrnila od Dore, in to samo za to, da bi se zabavala. O, on bo sedaj radi mene nesrečen ter zapusti Poro . . .« »No, vidiš Zuzka, to bi mi ti imela že davno povedati, da se le zato odteguješ od mene, ker te mati nočejo. Jaz, bedak, sem si že mislil, da me nimaš več rada. Počakaj, saj midva se vendarle v/ameva!« »iKaj, ko pa naši hote iti proč, doli za Pešto, in tildi jaz moram z njima? < >čo že nimajo več mini, mati, revica, istotako«. »No, saj to lahko učinijo, — toda po svatbi, ko bova že svoja . . .« Spodaj na cesti zaropotal je težek voz, ki sla ga vlekla dva siva vola. Prignal ju je Melanov pastir za Samkom, ki je bil namenjen h kozolcu po rž. Samko, ovesoljen po namišljeni sreči, stekel je na cesto, skočil na voz ter veselo pokal z bičem. Zuzka sije po njegovem odhodu svobodnejše oddahnila, in to čudno pomilovanje se je začelo polagoma izgubljati iz njeno duše. Vstala jo, vzela lonec ter šla k jarku po vode. V svoji zamišljenosti jo pozabila celo na delo; lonci so stali še od jutra neomiti. Vlila je vode v skledo ter jela umivati lonec z grahovo vejo. Med delom se je spomnila vseh teh čudnih občutkov, katere so zbudile v njej Samkove besede. Prišlo jej je na misel, kako smešen je bil, ko je začel jokati. »Gotovo ga radi tega ne morem ljubiti, ker je tako čuden; okolo prsta bi so mi dal ovijati«. — Na to jo začela popovati neko pesmico, ki jo je bila slišala od Stel'ana. Ta ji je popolnoma razjasnila lice. Ivo so se stariši vrnili čez nekaj časa iz mesta, stopila je Zuzka k očetu: »Kaj mislite, oče, ali bo že dovolj teh košičkov ?« »Jojojo! vseh niti ne odpeljemo. A ti, dekle, bi rada . . .?« Zuzka je pokimala z glavo. »In kmalu?« »Kaj jaz vem? Kadar mati. —« »No, kaj ta! Kadar midva, pa tudi ona!« Čez nekaj časa je zlezel Mikula na strop ter dolgo časa iskal nečesa. Potem je spuščal doli kos za kosom v voziček, skladal jih skupaj in močno mazal posušeno os. Pozor je z umnim očesom spremljal vsako njegovo gibanje ter radostno mahal z repom. »O moj Bog! moja koča, moja dobra mati!«, zastokala je Mikulova, obstavša na pragu nečedne hišice; toda urno si je otrla z rokavi solze iz očij, ker sta šla mimo Mikula z jasnim licem ter Zuzka vsa srečna in na smeh se držeča. Politični pregled. Položaj v naši državni polovici je še vedno popolnoma nejasen, kajti vlada še vedno neče pokazati svoje barve. V nekaterih listih se bere, da hočejo nemški klerikalci na vsak način, naj se začno z nemško opozicijo spravna pogajanja, in čuje se, da se začno meseca septembra. Ta pogajanja bi so nanašala samo na spravo mej čehi in Nemci, tako da bi mi Slovenci in Hrvati ostali na cedilu. Čehi in vlada. Kakor Slovenci, tako so se tudi Čehi naveličali postopanja sedanjo vlade. Poslali so deputacijo štirih poslancev k ministrskemu predsedniku, naj zahteva pojasnil, kako in kaj misli. Ta deputacija je dobila od grofa Thuna veliko lepih besed, a Cehi pravijo, naj vlada že prida na dan z dejanji, sicer je ne bodo več podpirali. Ogrska, hržavni zbor ogrski je ta teden končal razpravo o nagodbi in je vse dotično predlogo odobril, potem pa je bilo zasedanje preloženo. Srbija. Minuli teden je neki bivši gasilec .1 uri j Knežević v lielemgradu poskusil ustreliti srbskega razkralja Milana, to nesrečo srbskega naroda. Trdi so, da je policija sama Kneževića najela, zakaj koj po atentatu je zaprla vso polno bivših ministrov, visokih uradnikov itd., ki so nasprotniki Milanovo politike in katero dolži, da so provzročitelji atentata. Milan je dal tej radikalni stranki pripadajoče politike zapreti, da bi stranko uničil. V lielemgradu je razglasil obsedno stanje in naglo sod bo. Belgija. Združena opozicija, liberalci, socialni demokratje in krščanski socialisti, ki je bila uprizorila revolucijo proti klerikalnemu naklepu zoper volilno pravico, j<- dosegla popolno zmago. Klerikalna stranka se je morala vdati. Vladajo sama predlagala, da naj se njen načrt odkaže posebnemu odseku v posvetovanje. To se je zgodilo. Opozicija zahteva, naj se odpravi sedanji volilni red, po katerimi ima vsak duhovnik in vsak menih po štiri glasov, drugi davkoplačevalci pa po jednoga, v polovičarsko pivmeiubo pa da ne prividi. Rusija. I'.rat rus k.'ga carja, in kor car nima sina, tudi prestolonaslednik, veliki knez Jurij Aloksandrovič, je te dni še jako mlad umrl. Domače in razne novice. Boj tudi v kmetijski družbi. Dne 13. t. m. vršil se je občni zbor kmetijske družbe, a po krivdi klerikalcev se ni dovršil. V družbinem odboru doslej niso poznali politike. Prav narodna stranka, ki bi lahko zasedla sama vsa odborniška mesta, je vedno delala na to, da je bila v odboru tudi klerikalna stranka dobro zastopana. Hotela je, naj stoji družba na nevtralnih tleh, naj bi se vsaj v to tako važno družbo ne zanesel razpor. Toda to klerikalcem ni bilo po volji. Kolcalo se jim je po bogatih sredstvih, s katerimi razpolaga družba, in poskusili so na zvijačen način, vtihotapiti v družbin odbor svoje pristaše. Prignali so na občni zbor razven duhovnikov še vse polno nečlanov in ti so hoteli vsi voliti. Zborovanju je predsedoval ces. svetnik M ur ni k, o družbinem delovanju je poročal ravnatelj Pire. Poročilo se je vzelo odobruje na znanje, na kar je bil deželni glavar Detela izvoljen častnim članom. Pri volitvi podpredsednika je pristaš narodno stranko Ciril Pire iz Kranja predlagal, naj se z aklamacijo izvoli klerikalec Povše. Temu se je uprl duhovnik Šiška in zahteval glasovanje po listkih. Pri oddaji glasovnic se je pokazalo, kako so klerikalci »švindlarili«. Glasovali so tudi nečlani in glasovali po trikrat! Vsled tega je dr. Tavčar predlagal, ker ni nobenega jamstva, da se bo volitev zakonito vršila, naj se volitev za 14 dni preloži. Klerikalci so radi tega predloga zagnali strašen hrup. Posebno surovo so se obnašali nekateri duhovniki, lljoveli so na ves glas. Vladni zastopnik je zagrozil, da razpusti občni zbor, ako se tem prizorom ne na rodi konec. Ker hi bilo upanj;;,, da nastane mir in da bi se mogla vršiti zakonita in pravilna volitev, je predsednik ces. svetnik .Murnik občni zbor zaključil, na kar SO prišli policaji in so razsajajoče duhovnike iz "Katoliškega doma« ven pometali. Ustanove. Za leto L809. so razpisano od umrlega barona \Vurzbacha napravljeno »cesarica* Elizabete« ustanove za invalide, in sicer: a| tri ustanovi; po 00 gold. Z* Ljubljančane, hi tri ustanove po 30 gold. za rojake iz Kamnika, Jarš ali Homca, in c) tri ustanove po HO gold. za rojake iz Vontarjevca v občim šmartinski pri Litiji« — To ustanove oddaje gospod baron Al" fonz \\ urzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega od-bora, ustanove za Kamničane, Jaršano 111 llomčane po nasvetu županstva v Kam* niku in ustanove« za Ventarjevčano p° nasvetu županstva šmartinsko občino- ""** Pravioo do teb ustanov imajo v prvi vrt" ubožni vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražmojstra ali narednika iia/;lJ' ki so lepega vedenja in vsled v votfr dobljenih ran nezmožni, da bi se saU«1 mogli preživeti. Ako bi so za omenjen0 Ustanove no /.glasilo zadostno število v°* jaških Invalidov z opisanimi lastnostm1« tedaj imajo pravico do njih tudi drugi r° veži spodobnega vedenja iz imenovan''' krajev, ki se zaradi bolehavosti in staro8 ne morejo sami preživiti. V obeh slučaj dokazati je s posebnimi obč., po c. kr. I' litionem oblastvu potrjenimi spi-icevali JU oinadeŽovanost prosilcev. Dotične prosnj ulože* naj prosilci iz Ljubljano pri Ijanskem mestnem magistratu, drug« P 0 njiki pa vsak pri županstvu svojo OP 1 do 80 julija t. I. Nova ustanova. Finančne prokura-ture pristav gosp. dr. Josip Stare v Ljubljani je daroval 15.000 gold. za napravo dveh dijaških ustanov za srednješolce in visokošolce. Cesarjev dar. Cesar je podaril gasilnemu društvu v Sori 60 gld., onima v Vinici in v Boh. Beli pa po 80 gld. podpore in to iz svoje zasebne blagajne. Prešernov spomenik. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika je razpisal dvoje častnih nagrad po 600 in 400 kron za najboljši načrt. Kolikor nam je znano, se zanimata za spomenik najznamenitejša naša kiparja Gangl in Repič. Skušnje na podkovski šoli. Na ljubljanski podkovski šoli vršile so se skušnje iz podkovstva in mesogledstva dne 27. in 28. junija t. 1. Izpraševalni komisiji predsedoval je vodja dr. vit. Bleivveis-Trsteni-Ški, praševalca bila sta c. kr. okrajni ži-vinozdravnik Hugo Turk in učitelj E. Šle-gel. Kovačev, ki niso obiskavali šole, prišlo je 12, in sicer delalo je izpit prvikrat 11 kovačev, eden je ponavljal izpit, ker je lansko leto propal. Izmed kovačev brez šole bilo je 5 Štajercev, 4 Kranjci, eden Korošec, 2 Hrvata. 9 kovačev prestalo je izpit z povoljnim vspehom, 3 so propali in smejo izpit ponavljati po preteku enega leta. Učencev podkovske šole bilo je 11, in sicer 9 Kranjcev, eden Štajerc, eden Primorec. Razun učenca iz Štajerske, dobili so vsi učenci podpore. 10 učencev delalo jo izpit iz podkovstva in mesogledstva, eden učenec le iz podkovstva, ker ni znal dovolj brati in pisati. — Vspeh skušnje bil jo sledeči- Hed »mrav dobro« so dobili: Učenci Kaj ž ar Janez iz Sorice, okraj Kranj; Čuden Janez iz Brezovice, okraj Ljubljana; Ster Fran iz Predaslja, okraj Kranj| Gruden Peter iz Vojske, okraj Logatec. — Red »dobro« so dobili: Tavčar Janez iz Lukovice, okraj Kranj; Mazelj Marošič Fran Iz Toplic, okraj Budolfovo: Prešern Ivan iz Javornika, oki-aj Radoljica; Blažun Jurij na Visokem, okraj Kranj; Trinajslie Matija iz Svet. Matije, Goriško; Horvat Janez V Digošah, Štajersko; < iašpari Josip iz Stare Fužino okraj Badovljiea. Nedeljski počitek je vsled sklepa deželnega odbora uveden z dnem 1. julija pri deželnih uradih. Vrhniška železnica. Dne 23. julija Se otvori železniška proga Ljubljana južni k olo d vor-Vr hn ika s postajo Brezovica (7-8 km), postajališčem Log 124 km) in postajama Drenov grič (16 km) in Vrhnika (19'8 km. od Ljubljane). Postajališče Log ho urejeno za Osebni, prtljažni in tovorni promet, postaje Pa bodo urojene za ves promet. Vsak dan bodo vozili trije vlaki na Vrhniko in nazaj. Obrat bo oskrbovala južna železnica. Otvoritveni vlak, s katerim se popeljejo samo povabljeni gostje, odide oh dopoludne iz Ljubljano ter se vrne ^b 5. popoludne z Vrhnike < >d ponedeljka ^'■o 24. t. m. začne se na tej progi redni Promet, Tržaška občina — zopet pogorela, fZaška občina seje proti razveljavljenju 8v0jcga sklepa, naj se v mestni dvorani ^'''ida posebna plošča v spomin na pro-,''s,lu shod primorskih laških županov, '^'■■"i shod je bil naperjen proti ustano-hrvatske gimnazije v Pazinu, prito- ka kot .na državno sodišče. To je pritožbo neutemeljeno odbilo. Istotako je dr-