Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. SIIV. 134. V Ljnuilani, v sredo, dne !6. junija 1920. Letom »SLOVENEC« velja po poiti na tjw strni jih' . etavtjo In t b{nbl)anl: « Mls late naprej. K 180*— n pol Hrta „ .. „ B0»— »i četrt lata * »« „ 4S>— te en mesec „ .. „ litoimnin eelpletno S2#-es Sobotna izdaja: s le oelo lato . .... K 30-— (n tnonutn« > < ■ a 35 r1lihih Inseratl: tm ga Eaostolpna petltvrsU (8 9 mm Stroka ta 3 mm visoka ali nfo prostor), n »sirat . . . po K i-51 •radnl rasglasl, poslana M. . . , , po K O-—. Url večje® stretiftn pojnsb Najmanjši oglas 5 9/9 mm K10. Ishaja vsak dan Isvsemil po> nedelje* tn d-in po prazniki, ok 5. url rjntrs|» DretolBtro i« ▼ Kopitarjevi nllol Stev. B/BL Hokopisl «• m vračajo; netranSirana pisma se n« sprejemajo. Dreti*. telet str. 50, npnrvn. Str. 328. Političen lis! za slovenski narod. Uprava Je v Kopitarjevi trt. 8. — Ra5n« pofhte hran. Ifnhljanske št. 850 sa naroSnlno la it 349 sa oglasa, arstr. tn čeSke 24.797, ogr. 28.511, bosa.-h8ro, /563. Knlfurnoisajsii IniffililS. n. Ne vemo, kaj si mislijo župani, učitelji, uradnii, ko jili hočejo slovensko - hr-vatsko-srbski demokrati s svojim predlogom k § 95. volivnega reda spraviti pod policijsko in žandarmerijsko kontrolo; kaj si mislijo posebno sodniki, ko bpdo razpravljali na podlagi dcnuriciacij in policijskih ovadb o »zločinih« svojih stanovskih tovarišev ali celo predstojnikov ter jih kaznovali z zaporom dveh mesecev do enega leta, z izgubo volivne pravico za 5 let in izgubo službe. Kaj si mislijo, to je njih zadeva; iu zadeva njih stanovske časti je, kako stališče naj v javnosti zavzamejo proti izumu demokratske svobode in modrosti. Ostanimo sedaj pri kultumo-bojnem instinktu, ki je pri demokratski stranki v tem predlogu spet planil na dan, Pehotno zadoščenje, ki ga njena glasila tukaj izkazujejo, jasno izpričuje, za kaj jim gre: Predlog je naperjen predvsem proti katoliški Cerkvi in njenim služabnikom. Z drako-ničnimi policijskimi sredstvi je treba za-braniti, da škofje in duhovniki službeno ni v najmanjši meri ne vplivajo na razvoj političnih strank iu na izid volitev, pri katerih hoče ta ali ona politična stranka dobiti premoč. Kaj pomeni vse to? Dr. Paleček, ki jc imenom demokratske zajednice prejšnjo soboto v Narodnem predstavništvu obljubil, da hoče policijsko - nadzoi-ovalni predlog v specialni debati spraviti na glasovanje, je moder mož. Kot bivši ban gotovo ve, kaj Cerkev dovoljuje duhovnikom na prižnici in kaj jim zabranjuje; gotovo to bolje ve, kakor pa njegov klubov tovariš Juraj Biankini iz Dalmacije, ki ni imel več morda ocl svojih bogoslovnih let dalje nobeno knjige cerkvenega prava v rokah. Pa so bo spominjal, da je sedanji papež Benedikt XV. dne 15, junija 1917 izdal posebno okrožnico »Humani generis Redemptionem«, kjer duhovnikom vesoljne katoliške Cerkve točko za točko tolmači naloge, ki jih imajo kot propovedniki in razlagatelji besede božje na leči in v cerkvi sploh. Tu pravi v tretjem poglavju, da morajo njih govori, razpravljati »argumenta esscnti-aliter saera«, predmete, ki so po svojem bistvu sveti in da jc vsem propovednikom »de rc politica iu ecclesiis agere omnino et absolute vetitum«, brezpogojno prepovedano, v cerkvah ])olilične zadeve obravnavali. Vse to popolnoma odgovarja odredbi cerkvenega zakonika (can. 1347 §1.): »V svetih propovedih se mora razpravljati predvsem to, kar morajo verniki verovati in delati, da se zveličaj o.« Duhovniki niso državni uradniki; državna oblast jim torej v cerkvi in v njih službi nima ničesar ukazovati. Oni so podrejeni cerkveni oblasti; Cerkev pa jc popolnoma jasno določila, kaj smejo v cerkvi in na leči in kaj nc smejo. Propovedi o političnih zadevah so jim strogo prepovedane. Vsi smo veseli, da je tako. V cerkvi tiočcmo imeti mir in tvet blažen oddih; tu hočemo le Boga in njegove besede. Če bi se pa morda zgodilo, da kateri duhovnik proli prepovedi greši, tedaj so lahko vsakdo pri ccrkveni oblasti pritoži, in prepričan naj bo, da bo ta kmalu vso najlepše uredila. — Dr. Paleček pa in njegova demokratska stranka, ki vse to vodo, ubirajo drugo pot. Škofe in duhovnike bi s svojim predlogom radi spravili pod drž. oblast, oziroma k ar je ae mnogo hujše, pod policijsko oblast slučajno vladajoče stranke! V tem vidimo dvojno sovražnost proti Cerkvi, prvič radi tega, ker hočejo Cerkev usužnjiti državi; drugič, ker hočejo njeno služabnike na milost in nemilost izpostaviti terorju kulturnobojnih političnih strank- -- Kdo ne ve, kaj naši demokrati nc prištevajo vsega k politiki! Poglejmo šo to, da a no znamo šo natančneje naravo njih kulturnobojnega inštinkta. Stranke se ločijo po svojih programih in po smereh, ki jih razodevajo pri svojem delu. Lahko si nasprotujejo kot dan in noč po svojih gospodarskih načelih in programih, n. pr. v zadevah valutno reforme, agrarne reforme, del. vprašanja, trg. politiko itd.; prav tako so si lahko nasprotni glede volivno pravice, centralizacije ali decentralizacijo notranjo uprave, zunanje politike itd. Tu jc cela vrsta vprašanj, ob katerih stranke v državi nastajajo in po katerih si nasprotujejo. Ta vprašanja, gospodarska in politična, nimajo vsaj direktno z vero in Cerkvijo nič opraviti. Zato tudi ni slišati, da bi škofje in duhovniki službeno, to je kot organi Cerkve, nasproti njim zavzemati svoje stališče. O valutni reformi ni še noben škof pisal pastirskega pisma. Toda poleg gospodarskih in političnih vprašanj je že cela vrsta predmetov, ki spadajo v področje Cerkve in pri katerih je Cerkev radi svojega od Boga ji danega poklica neposredno internirana.. Zakon, šolska vzgoja mladine, sodelovanje pri ti vzgoji, verski redovi in kongregacije, vzgoja svečeniškega naraščaja, nastavljanje škofov in duhovnikov, razmerje med Cerkvijo in državo itd., spadajo semkaj. Kultu m o b o j n e stranke proglas a j o krivično in le iz sovraštva do Cerkve ln katoliške religije vse te zadeve za politicum, jih sprejemajo v svoj program ter delujejo v javnosti ž njim. Proti takim strankam, ki niso več čisto politične, ampak versko-politične, oziroma protiVerskopolitične ali kulturnobojne, je Cerkev vsekdar nastopala: Pij IX. je izdal svoj »syllabus« proti njim; Leon XIII. je pisal proti njim svoje okrožnice in Pij X. jo dvignil proti njim zopet nov »syllabus«. Kakor so nastopali papeži, tako škofje in duhovniki. Za taka vprašanja gre! Škofje in duhovniki naj bi ne smeli več ljudstvu v Cerkvi povedati, katere stranke in kateri listi hočejo razporoko; brezversko vzgojo mladine; ločitev Cerkve od države, to bi dr. Paleček in njegovi demokrati s svojim policijskim predlogom radi dosegli. Zastonj vsi vaši napori! V teh vprašanjih, ki jih vi proglašate za politična, pa so religiozna i a uravna, no bodo škofje j n duhovniki kot s 1u ž a b niki Cerkve nikdar molčali, ne v miru, nc doma, ne v javnosti, najmanj pa ob času volitev. Kristusa bi zatajili, nesmrtne duše bi izdali, če bi molčali. Molčali bodo le tedaj, ako vi ta vprašanja izpustite iz svojega programa ter jih prepustite Cerkvi, da jih ona v smislu svojega božjega zva-nja rešuje ali sama ali na prijateljski način z državo. — Proti Cerkvi naperjena sovražnost demokratskega predloga sledi tudi iz tega, ker izroča škofe in duhovnike najhujši samovolji. Vzemimo n. pr. slučaj, da imajo pokrajinske vlade v rokah SLS v Ljubljani, demokratska zajednica v Zagrebu, radikalci v Belgradu itd. Vsaka stranka bo ta predlog le sebi v korist tolmačila, ker ga drugače niti mogla ne bo. Merilo za prestopek v smislu predloga ni očitno ogrožanje javnega miru, ni nastop proti državi ali državni avtoriteti, ampak le politična agitacija. Toda kje začenja politična agitacija? Kaj je pravzaprav politična agitacija kot delikt? Kdaj jc kazniva? Zavladati mora najhujša samovolja! Kar bo v Ljubljani prepovedano, bo v Zagrebu dovoljeno in obratno. NiMi tako orožje brezvestno? Gotovo; a demokratom v boju proti »farjem« zmerom pripravno! Zla volja kullurnobojnega demokratskega inštinkta se kaže končno še v tem, ker jo predlog popolnoma nepotreben. Volitve bodo vendar t a j -ne! Čc so pa tajno in je tajnost tako zajamčena, da sc volivec tega popolnoma zaveda, potom lahko voli kogar hoče, pa naj prihaja agitacija — sit vonia verbo — od Boga ali hudiča! Ni - li jasno, da da hočejo demokrati v predlogu Io sred-stva za pcrsckuciia proti Cerkvi, Škofom, župnikom, kaplanom? Tako je! — Vsak inštinkt hoče nasičenja; kulturnobojni instinkt demokratov ga išče tukaj! »a ItDllaESfiDS!. Univ. prof. H i n t e r 1 e c h n e r, t. č. 'dekan teh. fak.: Tehniška fakulteta ljubljanske univerze sestoji v 1. letu svojega obstanka iz sledečih oddelkov: gradbeni obenem z ar-liitekturskim, ki so naj pa že prihodnje leto ločita drug od drugega, daljo strojni, elektrotehniški, rudarski, kemični in geodetski oddelek. Na kemičnem imamo sedaj dva, na vseh ostalih oddelkih po štiri semestre. V šolskem letu 1920/21, torej letošnjo j osen, naj bi se o tvorila izvzeniši geodetski oddelek, na novo na vsakem oddelku še dva semestra izmed ostalih, ali kratko rečeno, kemija naj bi dobila drugi, vsi ostali oddelki pa tretji letnik. Zato bo pa treba izpolniti predpogoj, ki je tolike važnosti, da nisem upravičen le reči brez njega izpolnitve ni misliti na otvoritev novih letnikov v jeseni. Kot letošnji dekan tehniške fakultete smatram naravnost za svojo dolžnost, da opozorim na pretečo nevarnost naše dijake tehnike, njih svojce, vso slovensko javnost in last., not least tudi našo pokrajinsko vlado! Od odločitve pokrajinske vlade je namreč trenotno nadaljni razvoj in morda colo obstanek tehniške fakultete bolj odvisen kot cd kateregakoli drugega činiteija. So krogi, ki mi bodo morda očitali, da je nepotrebno stopati s tem člankom pred javnost, ker se ž njim duhovi razburjajo. Temu po moji sodbi ni tako. Ker so razvijajo stvari za tehniško fakulteto trenotno na način, da sc bo moralo sprijazniti našo dijaštvo in njega vzdrževale!ii morda prav kmalu z mislijo, da si mora izbrati nov zavod, kjer bo nadaljevalo svoje študije, in ker si bo moralo preskrbeti v tem slučaju t; ta namen do jeseni tudi gmotnih sredstev, za. to je treba v vsakem oziru jasnosti. In upravičeno bi so mi sr, "^ očitati, da sem pustil dijaštvo na -.-.jasnem zadevno njegovih živ-Ijenskih potreb, ga ne opozorim pravočasno na pretečo krizo. Verižnik pošlje svojega v drago, tuje mesto lahko vsak l-*,notek študirat, pripadniki srednjega stanu »' takih financialnih eksperimentov dandanes ne preneso. Iz teh krogov so pa danes (skoro) vsi naši tehniki. To in kar bom še navedel, je moralna legitimacija tega-1 e članka. I. Žc jeseni lanskega leta sem stavil pri-lično predlog, ki ga. jc zaznala o f i c i c 1 n o tedanja pokrajinska vlada, da si ogleda mešana komisija prostore tukajšnjo obrtne šole z namenom, da sc prepriča, so li ti ogromni prostori vsestransko izrabljeni ali ne. Predmetni predlog mi je postal pozneje pravcati »ceterum censes«, ki sem ga lansiral in zastopal pri vsaki priliki, kadar se jc šlo za ubikacijo tehniške fakultete. Misel, ki me je pri tem vodila, jo bila v bistvu sledeča. Vede! sem, da ima vsa obrtna šola le okroglo oOO učencev in učenk. Poslopje ima poleg razsežnih kleti 2 nadstropji, visoko pritličje in na dvorišču šc posebno stavbo. Na vsako etažo porazdeljeni nc pride na e n o celo etažo niti 100 učencev. V dvorani s kakimi 5, oziroma 6 ogromnimi okni v oni fronti, jih sodi torej lo komaj 20. To jc potrata prostorov, ki jc lo na ta način razumljiva, ker jo bivša država predpisovala, kakšna naj bo stavba, stalo jo pa ni vso skupaj niti vinarja; saj je morala graditi občina. Lo mimogrede naj pripomnim, da sodi v nekaterih teh dvoran pri predavanjih tehniške fakulteto okroglo po 150 in več slušateljev! Takih prostorov bi so dalo pridobiti za tehniko nekoliko glasom mojega predloga, čo sc zmanjša nekaj učilinc za obrtno šolo, kar bi se dalo s tem doseči, da se prestavi par tenkih, vmesnih zidov, v katerih ni nikakih cevi dimnikov, itd. V kljub temu, Ha jc bila upravičenost mojega predloga jasna kot beli dan, seni našel povsod — gluha ušesa. Bivša vlada so ga ni dotaknila, moj predlog ji je bil isto kot lisici v kopo zviti — jež. Občina ljubljanska se je pa izjavila po svojem reprezen-tantu, da odobri vse, kar ukrene v tem oziru — vlada, samo vtika se ne v stvar aktivno! Specialno na strani gosp. župana dr. Tavčarja, sem našel vso razumevanje za težnje tehniške fakultete, ki mi je celo izjavil, da misli tudi sam: L da bi bilo začasno dosti mesta za oba zavoda, za viš. obrtno šolo in za tehniško fakulteto, in 2. da se mestna občina uc bo protivila preureditvi prostorov obrtno šole, čo to odredi — pokrajinska vlada. V tem razvojnem stadiju vsega vprašanja sem sc obrnil aprila meseca do po-litiškoga očeta slovenske univerze, do g. poverjenika dr. Kure! Verstovška, ki jc bil tudi sedaj prvi in cd i n i — kar kon-statujem izročilo, ki ni bil — vsaj tedaj — pripravljen pomagati univerzi z lepimi besedami, ampak tudi z dejanji! V svrho objektivne ocene Verstovšoko-vega koraka naj pripomnim, da je naša univerza po zakonu avtonomna, vsled tega torej ni podrejena poverjeništvu aa uk in bogočastje, ampak direktno ministrstvu. Kakor prejšnja vlada, tako bi bil tudi V c r s t o v š e k vso zadevo lahko vsaj zavlačeval; tega pa ni storil. Za 29. dan meseca aprila je sklical anketo v obrtno šolo, ki smo sc je udeležili: zastopnik poverjeništva za uk in bogočastje, zastopnik mestne občine ljubljanske, vodstvo obrtne šole in podpisani kot zastopnik tehniške fakultete. Pri tej priliki sem obrazložil znova Vodilne misli svojega načrta, ki obstojajo vbistvu iz spodaj sledečih idej, ki sem jih pa zastopal šele, ko sem podal nastopno principielno izjavo. Življenje jc primerjati fino organiziranemu stroju. V njem sc vrti nešteto večjih in manjših kolesc; tu rabimo opor razne odporne sile, tam različnih vijakov, vzmeti itd. Če izločiš iz takega stroja le eno kolo, ti stroj pač ne funkcijonira več. Podobno velja danes bolj kot kdaj o našem narodnem in gospodarskem življenju. Pri vsakem tehniškem delu je treba marljivih rok, tudi najpreprostejšega delavca; brez njega se tic. opravi nič. Ilav-no tako sigurno je pa, da se tudi nc opravi v tehniki ničesar brez duševnih vodnikov in to so brezdvoma na višku situacije stoječi inženirji. Vmes stoji v modernem življenju še en činitelj: obratovanje in kakor se imenujejo še sicer absolventi o b r t n i h šol, kajti za vse nad-zorovalno delo navadni delavec vsaj navadno ni zadostno izobražen, inžener bi bil pa za to — predrag. V njegovih študijah naloženi kapital sc mora višjo obrestovati. Sicer bi pa bila taka zaposlenost vsaj navadno tudi potrata duševnih zmožnosti. — Tako se je glasila torej principielna moja izjava, ki utemeljuje, kakor upam, zadostno jasno potrebo obrtne šole, iz česar sledi, da sc ji prizna po strani tehniško fakulteto nc le njena eksistenčna pravica, marveč se želi, kakor sem ustno tudi dejal že v predmetni principielni izjavi, da jo potrebna obrtna šola v marsikaterem oziru še bistvene izpopolnitve- Praktično bi bilo pa potem lo še želeti,« da se posvetijo absolventi obrtne šole po dokončanih študijah res industriji i 11 obrti, kar se doslej žalibog splošno ravno ne more reči, kajti večina njenih absolventov je drla le v urade (pošta, železnice itd.), ne da sc posveti kakorkoli praktični uporabi priučeno snovi. Za vzgojo uradniškega naraščaja so ni obrtna šola ustanovila! (Dalje.) Dr. Val. Rožič: 'BM ZTO3I. Vivos voco — žive kličem roortuos plingo — mrtve objokujem fulgtira Irango — grome uničujem. Koroški Ncmci so leta 1()J7., ko jc avstrijska vojna uprava z brezobrazno drznostjo rekvirirala cerkvenc zvonove, javno in uradno orotflasili po svoiih časo-s pisih svetu dejstvo, da avstrijska vlada le zato ni vzela velikega gosposvetskcga zvona za vojne namene, ker je gosposvet-ski veliki zvon skupna nacionalna last Korošcev (Nationaleigcntum des Karnt-ner Volkcs). Koroški Nemci so se tedaj jako previdno izrazili o lastninski pripadnosti znamenitega gosposvetskega zvona; niso rekli ali celo poudarili, da jc last samo nemškega ljudstva, ampak »koroškega«, torej vseh Korošcev: Slovencev in Ncmcevl Koroški Nemci so že leta 1917. instinktivno čutili, da sc bo bil hud boj — nc boj, temveč »mesarsko klanje« za gosposvetski zvon! In res! Vse to se je žc zgodilo! Tudi okoli Gospe Svete je tekla jugoslovanska kri za našo staro pravdo — za Gospo-svetsko polje! Toda kljub temu, da so meseca junija 1919 jugoslovanski junaki zasedli zgodovinsko Gosposvctsko polje in da nam je mirovna konfcrenca v svojem prvem sklepu — seveda s »pridržkom« — isto tudi pripoznala, vendar se šc danes — po enem letu — nahaja Gosposvctsko polje z vojvodskim stolom v spornem pasu B — pod nemško upravo. Toda bliža se zgodovinska ura odločitve, oni usodepolni dan, ko bodo »Korošci« sami odločili, kam pripade stari veliki gosposvetski zvon, kam zgodovinsko Gosposvctsko polje s svojim starodavnim vojvodskim prestolom. Glasovanju v coni A se bliža s trdimi, neizbežnimi koraki tudi glasovanje v coni 13 — na Gosposvetskem polju! Tedaj se bo odločilo, čigav bo znamenit gosposvetski zvon—naš — jugoslovanski —r- ali nemški! V prcstolici Slovenije — v beli Ljubljani so sprožili koroški akademiki hvalevredno in pomenljivo misel: ustanovitev društva »Gosposvetski zvon«. Dolgo so žc gojili v svojih navdušenočutečih srcih in dušah to prelepo misel, a si niso prav upali z njo na dan. Toda pomenljiv čas in resen položaj, v katerem sc nahaja Koroška Slovenija baš sedaj zlasti pa A in B pas sta pregnala vse pomisleke in koroški akademiki so sklenili ustanoviti v Ljubljani nekako plebiscitno društvo z imenom »Gosposvetski zvon«. Vsa pripravljalna dela in društvena pravila so že dovršena in predložena oblasti v potrjenjc in v najkrajšem času se bo vršil ustanovni občni zbor. Kaj je torej prvi in glavni namen no-ivega društva »Gosposvetski zvon«?i To društvo, ki ni politično in stoji izven strank, ima predvsem in v prvi vrsti namen, zainteresirati vso širšo slovensko in jugoslovansko javnost za plebiscit na 'Koroškem. Pa nc samo za plebiscit, am pak za celo Koroško sploh: za Ziljsko in Kanalsko dolino, za koroške šege in običaje, za koroško narodno pesem in pravljice, pokazati vsem Jugoslovanom naravno krasoto, lepoto in veliko bogastvo Slovenskega Korotana. Društvo »Gosposvetski zvon«, bo zlasti zdaj v plebiscitni dobi glasno klicalo iz j visokih gosposvetskih lin ob zadnji, dvanajsti uri po celi Sloveniji — Jugoslaviji z zgoraj omenjenim geslom: Vivos, voco — mortuos plango — fulgura frango! S predavanji, brošurami, s članki po časopisih, letaki, razglednicami, zemljevidi, s cvetličnimi dnevi, društvenimi prireditvami sploh, z vlogami itd, bo »Gosposvetski zvon« klical vse Jugoslovane na pomoč, na narodno obrambeno delo za Koroško. Razni govorniki, odlični in zaslužni koroški rojaki kakor naš narodni mučenec in begunec poslanec Grafenauer, posl. dr. Šaubah, sodnik dr. Čemer, župnik dr, Ar-nejc in Arnuš, ravnatelj dr. Kotnik, zobozdravnik dr. Jancžič, profesor-ravnatelj dr. Mišic, odvetnik dr. Miiller, prof. dr. Arnejc, vseučil. prol. dr. Kušej in dr, Rozman, gospa dr. Piskernikova, Špicar in dr. bodo prišli na ljudske shode in tabore na Kranjsko in Štajersko ter kot domačini-trpini naslikali sedajnost in preteklost na Koroškem. Nastopili bodo tudi narodno-zavedni vrli kmetski koroški fantje in dekleta ter tako zanetili ogenj navdušenja in razumevanja in na ta način potegnili za seboj narod, vso jugoslovansko javnost v plebiscitno valovanje in bojevanje za Koroško. Društvo »Gosposvetski zvon« bo v svojem delovanju in stremljenju podpiralo bodisi gmotno bodisi moralno »Narodne svete« po Koroškem, zlasti centralni »Narodni svet« v Velikovcu ter tako skušalo pripomoči do častne zmage pri glasovanju. Kakor veliki gosposvetski zvon bo skušalo društvo predoneti, prevpiti in preglasili koroške meje — Karavanke ter vzbuditi mrtve — zaspane k navdušenemu in nesebičnemu narodnemu delu za Koroško. Zato ustanovitelji društva »Gosposvetski zvon« trdno upajo in pričakujejo, da se bo njegovemu klicu in vabilu odzvala cela slovenska in jugoslovanska javnost z odprto, razumevajočo dušo in z darežljivimi rokami, ko bo klicalo na oprostitev zatiranih, tlačenih, »Na smrl obsojenih« izpod tujčevega jarma. Nemci na Koroškem, v Avstriji sposvetsko polje z vojvodskim prestolom, prelepo Vrbsko jezero z Otokom, Rož in Podjuno z njenimi naravnimi lepotami in bogastvom. Razširjeno in prepreženo imajo javno in tajno organizacijo po celi Avstriji in Nemčiji, pa tudi po slovenski Koroški in cel ogromen aparat deluje z vso paro in močjo. Znani vseučil. nemški nacijonalni profesorji kakor n. pr. geograf Penck v Berlinu, Sieger v Gradcu in drugi hodijo od mesta do mesta, od društva do društva ter predavajo svojim rojakom o enotnosti, važnosti in vrednosti koroške dežele za Nemško Avstrijo in Nemčijo. — Organizirali so vrh tega sistematično zbiranje prispevkov za plibiscit na Koroikem. Nabira sc povsod: med narodom, v šoli med mladino, po zadrugah, industrijskih in bančnih podjetjih ter bogatinih - zasebnikih; vse, vsak naj žrtvuje svoj dar domovini na oltar — za slovensko Koroško! — In slovenska, jugoslovanska javnost? Kaj je ukrenil celokupen slovenski narod za zmago koroških Slovencev ob priliki glasovanja? Na desnem stolpu gosposvetske cer-kve na jugozapadni strani pod kazalom so zapisane velepomenljive besede: »Kdaj bo tebi zadnja bila?« Ko sem prvič bral te v srce segajoče besede, tedaj sem nehote rekel sam pri sebi: »Slovenski Korošec, Gosposvečan, kdaj bo tebi, vam, slovenskim Korošcem, zadnja ura bila?« Zdi se mi, da se zdaj resnično bliža z neizbežnimi koraki oni grozni, velepor membni zgodovinski dan, ona zares historična zadnja ura, ko bo kladivo s trdimi, neizprosnimi udarci odbilo na gosposvetskem zvonu usodo koroških Slovencev — morda za večne čase! In tc bližajope se usodne udarce v stolpu gosposvetskega zvonika koroški Slovenci lahko zadržijo, zabranijo, ako sc strnejo z vsemi ostalimi Slovenci in Jugoslovani v eno močno bojno vrsto, ki bo zabranUa izprožitev teh udarcev do konca dni slovenske povest-nicc. In te smrtonosne udarce za koroške Slovcnce v gosposvetskem stolpu zadržati, jih zaobrniti v nasprotno smer ter jih spremeniti v vesele, bodočnost in srečo oznanjujoče akorde, to je glavni in prvi namen, smoter in cilj, ki ga bo zasledovalo novoustanovljeno društvo *Gospo-svetski zvon«. Mlačne — zaspane vzbuditi, Nemške nakane zlomiti, To hoče zvoniti — storiti — »Gosposvetski zvon« glasoviti. Pripravljavni odbor tvorijo koroški akademiki -visokošolci: Grafenauer, Ra-der, vseučil. prof, dr, Rožman, prof dr. Arnejc, zobozdravnik dr. Janežič, poslanec Fr. Grafenauer in še par rodoljubov. Pojasnila daje g. dr. Janežič, zobozdravnik v Ljubljani. — Ustanovni občni zbor se bo naznanil po časopisih. in zunaj Avstrije — v veliki iNemčiji, vse se jc organiziralo v to svrho, da nam šc v zadnjem Ircnotku iztrgajo, ukradejo G«. nje za tabor. Čehoslovaki pridejo s posebnim vlakom. Največ udeležencev bo članov Čehoslovaške orlovske zveze in Venkov-ske (kmetske) omladine. Z organizacijami pridejo tudi njihovi voditelji prof, Šranek, Žampach in dr. Žurek. Potovalni stroški za Čehoslovakc so neizmerno veliki, samo potni listi stanejo 300 kron. — Čehoslovaki doprinesejo veliko žrtev, da pridejo vzlic temu v takem številu. In mi naj bi ostali doma? Katoliška jednola čeških učiteljic iz Olomouca (severna Morava) je sklenila na svojem sestanku 5. junija, da se po večji deputaciji udeleži I. slovanskega orlovskega tabora. Društvo katoliških akademikov »Mo-ravau« iz Brna pošlje na mariborski tabor veččlansko deputacijo, da dobi tesnejši stik z jugoslovansko kat. akademično omladino. Italija. Kriza. LDU Pariz, dne 15. junija. (DunKU * Brezžično) Zavlačevanje rešitve italijanske ministrske krize je, kakor piše »Journal do Debats«, pripisovati okolnosti, ker hoče Giolitti prej sprejeti ustno poročilo grofa Sforza o pogajanjih v Londonu. si!! sfei tabor t? Pisarna Osrednjega pripravljalnega odbora za I. slovanski orlovski tabor posluje v Ljubljani (Ljudski dom, II. nadstr.) v vseli zadevah, ki se tičejo tabora; razpošilja taborske izkaznice, sprejema naročila za stanovanja in prehrano, daje pojasnila glede vlakov in urejuje druge tekoče zadeve, pisarna v Mariboru posluje v krajevnih zadevah. Škof iz Kraljevega Gradca (severna Češkoslovaška) sporoča, da pošlje na mariborski tabor svojega zastopnika ter želi prireditvi najlepšega uspeha. Buntič, provincijal hercegovskih frančiškanov v Mostaru pride osebno na mariborski tabor. Vnetega zastopnika katoliške misli in organizatorja hercegovskega ljudstva pozdravimo z navdušenjem na taboru. Taborske izkaznico za I. slov. orlovski tabor je izgotovila Jugoslovanska tiskarna v lični žepni obliki. Osnutek za sliko na naslovni strani je napravil akademik g. Kos. Slika predstavlja Orla-telo-vadca, ki gleda s križem v roki k nebu. Taborske izkaznice so troje vrst: rumene po 10 kron za aktivno sodelujoče (Orli, Orlice, dijaki, pevci, igralci), roza po 10 kron za udeležence iz mariborske okolice in zelene po 20 kron za udeležcnce sploh. Izkaznica bo veljavna le tista, ki bo nosila pečat Osrednjega pripravljalnega odbora, posestniki rumenih izkaznic morajo pa imeti poleg teh še izkaznico svoje organizacijo. Stanovanje v Mariboru. Mariborski hotelirji in gostilničarji co dali za orlovski tabor vse svoje sobe na razpolago Osrednjemu pripravljalnemu odboru, ki bo edini razpolagal s hotelskimi sobami. Cene ne bodo pretirane. Naročila sprejema le Osr. pripravljalni odbor v Ljubljani, "udi mnogo zasebnikov je radevolje odstopilo svoje sobe. Kdor se prijavi do 5, julija, se mu zasigura stanovanje. Prijave sprejema Osrednji pripravljalni odbor v Ljubljani. čenoslo -} " na taboru v Mariboru. Na Čehoslcv > vlada r r. i*, cčie. zanima- Malarska. Volitve. LDU Budimpešta, 15. junija. (DunKU) Kakor poročajo listi, je iz volivnih okrajev onkraj Tise doslej znano devet volitvenih izidov, po katerih pripada šest mandatov stranki malih kmetovalcev in trije krščansko - nacionalni stranki. Francija. Vojaška zveza z Belgijo. LDU Pariz, U. junija. (DunKU) Kakor poroča »Figaro«, razniotrivata belgijski načelnik generalnega Štaba Maglinse in maršal Focb sredstva in pripomočke, ki bi bili potrebni za uspešno obrambo obeh držav; njih glavno načelo je menda takojšnje sodelovanje Francije in Belgije, ako bi Nemčija napadla Francijo ali Belgijo. »Figaro« dostavlja, da so imeli porazgo-vori jako povoljen uspeh in da se bodo obravnavanja marljivo nadaljevala. Nameravani dogovori bi sloneli na najširši podlagi in bi varovali neodvisnost in suvere-niteto Belgije, Vladna kriza. ' LDU Berlin, 14. junija. (DunKU) Poslanec centruma dr. Trimborn je včeraj razpravljal s predsednistvoma soc. dem. stranke in nemške ljudske stranke radi eventualnega vstopa v vlado. Ker so sc soc, demokratje izjavili proti ljudski stranki, je nemška ljudska stranka izjavila, da je pripravljena sodelovati v čisto meščanski in celo v manjšinski vladi. Kot pogoje za vstop v novo vlado zahteva nemška ljudska stranka, da se imenujejo ministri strokovnjaki in za ministra za zunanje stvari diplomat. Nemško-narodna ljudska stranka je imela včeraj sejo, da razmotri politični položaj. Včeraj popoldne je bila tudi seja predsedništva centruma, na kateri je dr. Trimborn naznanil direktive za svoje nadaljnje delovanje. Italijani zapuščajo Črno goro. LDU Berlin, 15. junija. (ČTU) »Borli-ner Tageblatt« poroča po rimskem listu »Tempo«: Italijansko čete zapuščajo Črno goro, Bar in Ulčinj sta že izpraznjena. Usoda posadke v Skadru ni znana. Boljševiki prosijo za premirje. LDU London, U. junija. (DunKU) Kakor doznava Reuterjev urad, so boljševiki pioeili Finsko, naj takoj sklene premirje. Sestanek Lloyd Scorgea z MHlerandom, LDU London, 15. junija. (DunKU - Reuter) Na željo ministrskega predsednika Lloyd Georgea se sestaneta on in ministrski predsednik Millerand 21, t. m. y Boulogne sur Mer, Polltitn« novice. + Rekonstrukcij« pokrajinskih vlad. Pogajanja za rekonstrukcijo pokrajinskih vlad niso dovcdla še do nobenega cilja. Demokratje stavljajo nesprejemljive pogoje. Zahtevajo zase vsa važna poverjeništva. Po našem mnenju to tudi ni prava pot, ki so jo nastopili v Belgradu. Sestava pokrajinskih vlad jc v prvi vrsti stvar strank, ki hočejo pokrajinsko vlado sestaviti. Nas n, pr. prav malo zanima, kakšne nazore ima predsedstvo demokratske zajednice o ljubljanski vladi in njeni sestav Golov.0 je io, da naša stranka nc bo flavta' baspozavna rlUuu in helikon F za godbo na pihata. Obrniti se je na Godbo požarne brambe v Krškem. za moško obleko, črn žamet, eventuelno z vso pripadajočo podlago se proda. — Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 2365. SaOorsKe pomočnike, njo Ropič, sodarski mojster, Ljubljana, Kolezljska ulica 18. (Trnovo). 2383 z gostilno ali trgovino na deželi v kakem prometnem kraju blizu železnice iščem v najem. Začetek lahko takoj. Resne ponudbe pod »Gostilna 2384" na upravo lista. 2384 Dfffltfa C0 velika preproga 7 m', uovi riUUu oG ženski čevlji št. 39 in vol-neni zastori. Naslov pri upravništvu .Slovenca" pod št. 2385. pilšpevajie za sklad s. L. s. Proda se ~ov po^t s svno. Gosposvetska cesta 10/It. VrlllflP izurien v sadjarstvu in zelenja-VillIUl darstvu se sprejme v stalno službo. Gospodarstvo grajščine Impolca, p. Radna na Dolenjskem. SlulDo skladna preielavca ali ink.asanta išče mlad mož, ki lahko položi kavcijo. Ponudbe prosi Joško Poljše Dunajska c. 47. Ljubljana. flnlrlp 2:a vsako delo se sprejme za čez uCAlb dan od 8 ure zjutraj do 6 ure zvečer. Vprašati Dunajska cesta 36. levo. Oni dve znani gospodični, ki sta # prevzeli v Ljubljani na dan Sv. Rešnjeg.a telesa na kolodvoru zabojček, na katerem je bil napisan naslov: Svetec, Novom.esto., z obljubo, da ga oddasta na Novomeškem kolodvoru komu od te družine ali pa postrežku, se pozivate, naj zabojčelK takoj izročita naslovljencu, drugače je isti prisiljen sodnijsko nastopiti. Razpisana je služba v Artič sil pri Brežicah ob Savi. Jakob Rccetto stavbeno podjetje Ljubljana, Tabor 2 sc priporoča, za vsa, v stavbeno stroko ! spadajoča dela. Zahirala. Za sočustvovanje ob bolezni in smrti našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, gospoda Josip Ovčjaka za poklonjeno krasno cvetje in častno spremstvo za njegovi zadnji poti izrekamo vsem, posebno čč. duhovščini, gasilnemu društvu in obrtni zadrugi, našo najiskrenejšo zahvalo. Kranj, 14. junija 1920. Žalujoči ostali. 5 razpošilja na drobno in debelo v vsaki množini: sladkor, kavo, cikoriio, papriko, poper, rozine, namizno ol]e, kis, milo. pralni prašek ter vsakovrstno špecerijsko in kolonialno blago po najnižjih dnevnih cenah ter se za mnogoštevilna naročila priporoča. 2377 Državno nadzorstvo posestva Davida Egoer-Hodiše, St. 59. Sprejme se deklica dobrih krščanskih sta- t*f>gxn\rn v trgovino z rišev kot UL.ClII\a. mešanim blagom pri tvrdki Fr. Bernard na Polzeli (Savinjska dolina). lšs\* stanovanje z dvema sobama, eventuelno se kupi W vila ali hiša, seveda v Ljubljani. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenca" pod štev. 2355. dalmatinsko 10%', 11% in 12 % močno; belo in črno dalmatinsko za steklenice; ter izvrsten rizling letnik 1917 ima v zalogi po zmernih cenah tvrdka Br. Novakovih, veletrgovina vina in žganja Ljubljana (Kolizej). Tele/on interurban 131. Pristno medicinsko ribi© oSle nudi lekarna Ficcoli Ljubljana, Du< najska cesta. množino slS VF60 Z3 Oglje. Ponudbe na Franc Dolenc, industrija, Škofja Loka. Rpfllfl CPVPE* za!°ga pohištva in ta-UIUIll JGSCi pntnlšba delavnica, Ljubljana, Gosposvetska cesta, Kolizej, priporoča vsakovrstno pohištvo po zmernih cenab. Vabimo na ogled. Zidna ž si sfrsSno opeko, apno, sfrsšno lepenko, Sfukafaro, „Wafproof" (a la Ceresit), mizarski klel ponuja Ljubij. ko- mere. dražba, Bleivveisova c. 18. France Jager tapefnik, Ljubljana, Komenskcga ulica 12. (Rokodelski dom) se priporoča slav. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela diva-nov, otomanov, modroc, žaluzijcev. V zalogi imam vedno žimnice. Popravila se točno izvršujejo, prevzamem tudi nova naročila. 2235 Snbljana, Stari trg 6 ima na razpolago večjo množino corja v zabojih od 50 kg po najnižjih cenab. i Papir za cimie! atbS: ter vsakovrstne stročnice in pečatni vosek, oddaja na debelo Uranus-papirnlca Ljubljana, Mestni trg IL Proda se Jf Q H j ' ln BOTa prsna oprema Naslov pri upravi lista pod Stev. 2376. Mestni stavbenik Ivan Bricelj stavbeno podjetje tehnična pisarna. Ljubljana, SEom ikova ulica 19 nasproti mestne elektrarne, se priporoča za vsa stavbna dela, napravo načrtov in proračunov. Delo solidno, cen« zmerne in najboljšo klasificirani delavci. 3377 (desetiisoč kron) izplačam onemu, kdor mi pripomor«, da dobim nazaj jermen, ki mi je bil ukraden v noči od 9. na 10. junija t. 1. s parnega stroja v moji tovarni v Metelkovi ulici št. 4. Jermen jc 21-30 m dolg in 40 cm širok, zlepljen (brez šiva) Specialne strojbe. Če se ga prerežo je znotraj oranžasto rumen, tvan SiSka, tovarna parketov in parna žaga, Ljubljana, Msiclkova ulica 4. 2373 Vsled padca tujih valut izvrstna francoska angleška italijanska letnik 1917 fn 1918 naravnost od vinogradnikov kupljeno sc toči v restavraciji P. KOSAK, _preje „prl Ferlincu" Ljubljana Krekov trg. kolesna pnevmatika ^ gladka In gorska znatno znižana. J. G0REC Gosposvetska cesta 14. išče banka za takoj. — Le prvovrstne moči, začetniki izključeni. — Pismene ponndbe s spričevali in zahtevami o plači je nasloviti na »Zadružno zvezo« v LJubljani. Rožek, 11. junija 1920 1200 m3 stoječega mešanega iglastega lesa, ki se nahaja na posestvu Davida Egger v Dobajni pri Hodišah nad IIo-diškem jezeru na Koroškem. — Pismene ponudbe za ta les na panju je vložiti na upravo posestva Davida Egger Ing. Mirko šušteršlč v Rožeku - Koroško do 25. junija 1.1. — NatanCna pojasnila daje ime-menovani upravitelj. 2371 (ali lokomobilo) dobro ohranjen od 30 HP naprej, sc takoj kupi. Ponudbe pod »Parnt stroj« 2328 na upravo .Slovenca" na debelo vedno 5—10% ccncjc kot drugod. Stalno skladišče v Zagrebu. Cenjene naročilu veuno naravnost pri producentu: VLADIMIR JAL1Č, ZAGREB, PANTOV-CAK 11. 2346 IPi" iSče se sposobno m za parne žage, riltope in in sicer; 1. dva struino Ižveibana opravitelja za parne 2ag« 2. trije strojniki 3. štirje lagarji (gateristi) 4. dva brusaia za pile 5. dva knjigovodji, katera so obenem vešča korespondence ti. dva blagajnika 7. dva kantinerja, eden s kavcijo od K 50.000'—, drusi s kav-cijo od 20-000-— 8. dva skladiSinlka drv 0. dva Šoferja na tovorne avtomobile 10. Štirje liljučavniiarje. 2550 Ponudbe z referencami je poslati na: jfELEHir, i fl, za izMfavanie gozdov in rudnikov, Zagreb, Gajeva ulica 35.