138 štev.
V Ljubljani, v soboto 13. decembra 1VT9.
Letnik VII,
Inseratl ae «prejemajo in »elj4 triatoona vtat*:
R (fr,, če ne tiska lkrat.
1*1 1 - 11 II » » " II
II II II 11 3 „
Pri večkratnem tiskanji «ena primerno «manjka.
Rok o piti
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N .ročnino prejema opravniitvo (»d^ nistracija) in eksfediciia na Donnjski cesti St. 16 v Medija-ovl hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po pošti	preiemar veli« :
Za celo leto	. 10 gl. — kr.
za poiieta	. , 5 __
ta četrt ieta	.	J „ 50 „
V administraciji v»lis:
Za celo ieto	^ si. 40 kr
za poi leta	« ., ju «
xa četrt ieta	i: „ m „ "
V Ljubljani na dom tmsiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiSi, štev. 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Ravnopravnost in šola.
Z velik m zadostenjem tmo č tali izjavo ministerskega predsednika, grofa Tanffeja, da hoče braniti enakopravnost Slovanov, da jih ue bo pustil na steno pritiskati.
S principom je mnogo rečeno, vendar uam z golim teoretičnim pri/nanjem naših pravic ni dosti pomagano, dokler se ne uvedejo v dejansko življenje. Zdaj nastane imenitno vprašanje, kako se hoče ta ravnopravnost dejansko izvesti? Prvo zanimanje zavzema v tem oziru poduk mladine, šola. Prvi korak pravičnosti bi bil ta, da se vlada dopolni z ministrom poduka , ki bi Slovanom ne bil sovražen , ki bi bil če mogoče sam Slovan. Vendar nam s tem še ne bo popolnoma vstreženo.
Nikoli se ne sme nadejati popolnega prevrata na našo korist, dokler se bo poduk naše mladine iz Dunaja vodil.
Na Duuaji ne poznajo naših razmer, ne vedo, kako daleč je naš narod v omiki že do-rastel, oz roma zaostal, ne vedo, kak učni plan bi našim potrebam najbolj ugajal. Najbolje bi bilo, ako se poduk naše mladine nam samim izroči. Na Dunaji ne vedo, kako potreben je naš m mladenčem poduk v hrvaščini, in tega jezika ne bodo sprejeli v učni načrt, in vendar bi bilo za naše ljudi bolje, da Be uaučč hrvaškega ah italjanskega, namesto grškega jezika. V zgodovini nas ,bolj zanimajo dogodki iz staroslovanske zgodovine, nogo iz nemške, bolje bo za naše ljudi, da poznajo zemljepisje jugoslovanskih krajev, kjer znajo še kedaj svoj kruh najti, nego zemljepisje Alrike, Amerike
ali Nemčije, kjer za nas kruha ni pričakovati. Mi smo tedaj že naglašali in ponavljamo potrebo občeslovenskega šolskega sveta, kateremu bi bile v skrb izročene vse slovenske šole tako na Kranjskem kakor na Štajarskem, Koroškem in v Primorji. Le tak občeslovenski šolski svet bo znal učni plan za slovensko šolsko mladino najbolje sestaviti. Brez federalizma ne bomo dospeli do prave enakopravnosti , in če se na Dunaji že branijo preraz-širjenega političnega federalizma, privolili bodo morda vendar v šolski federalizem, ker brez šolskega federalizma, brez učne samouprave si skoraj ne moremo misliti prave narodne ravnopravnosti. Akoravno bi se naučno ministerstvo po naših mislih lahko popolnem od pravilo, vendar to ni neobhodno potrebno, in lahko ostane kot vrhovna nadzorna oblast uad šolskimi sveti raznih narodov. Sicer pa naj se občeslovenskemu šolskemu svetu izročijo pravice, sestaviti učni plan za više, srednje in ljudske šole, imenovati učitelje in jih odstav-Ijati, določevati njih plače po razmerah tiste svote, ki se bo šolskemu svetu po državnem zboru v razpolaganje določila , skrbeti za šolske knjige in druge učne pripomočke, itd. Ta slovenski šolski svet naj bi bil sestavljen, kakor smo že enkrat nasvetovali, iz nekaj deželnih poslancev, ki jih volijo za ta namen iz svoje srede deželni zbori kranjski, koroški, štajarski, goriški, tržaški in isterski (ako pade Istra pod slovenski šolski svet); potem iz nekaj strokovnjakov, profesorjev in učiteljev, ki
I jih deloma imenuje vlada, deloma pa volijo profesorji in učitelji iz svoje srede.
Z obnovljenjem deželnih zborov, tedaj vsakih šest let bi se obnovili tudi narodni šolski sveti.
Kakor za Slovence, naredil bi ¡se poseben narodni šolski svet tudi za Nemce, za Čehe, za Poljake, za Rusine , za Dalmatince in za Italijane. Tako bi bilo takraj Litve sedem narodnih šolskih svetov.
To bi bil predlog, ki se zdi pisatelju tega članka uvažanja vreden, kedar pride v razgovor dejansko uvedenje narodne ravnopravnosti.
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 12. decembra.
Cesar je potrdil postavo, vsled ktere dobodo Istra in Goriška z Gradiško državna posojila kot podporo za nakup živeža in semena, ker v teh deželah niso letos nič pridelali, in vlada tam silna revščina.
V državnem zboru je bila v pretresu postava , ki hoče Istro in Dalmacijo zvezati z drugo državo glede edinosti čolne postave Do zdaj namreč Istra, Trst, Reka in Dalmacija niso spadale pod našo eolno mejo, ampak tuji pridelki, ki so tje pripeljali, ostali so col-nine prosti. Zdaj pa bi imela Trst in Reka še dalje eolnine prosta ostati, Istro in Dalmacijo pa hočejo zediniti z drugimi deželami. Temu se pa upirajo isterski poslanci, ker je Istra preveč na Trst navezana, in bi težko zmogla eolnino za blago, ki ga dobiva s Trsta, kar bi lstrane toliko huje zadelo , ker je letos tam taka revščina vsled slabe letine. Ne vč se še,
Jnžno-slovjenske narodne popievke
velim ih djelom po narodu sam sakupio, ukaj-dio, glasovirsku pratnju udesio, te izvorni im tekst pridodao Fr. š. Kuhal. V Zagrebu 1879
Pod tem naslovom izdaja na svetlo gospod Kubač jako zanimivo, obširno in važno književno delo , namreč pesme jugoslavjanske : horvatske, serbske, slovenske in bolgarske. Velik del svojega življenja in premožeuja je posvetil in obetoval sobranju teh pesem in napevov narodnih in jih je nabral 1600 do 1700, on izdaja to krasno in veliko delo po svezkih, vsakega četvrt leta jeden svezek obsegajoč 100 pesem, četiri svezki činivajo jedno knjigo obsegajočo 400 pesem s nape-vami. Napeve je jako praktično uravnal, da stoji pri pesmi napev za petje in potle napev za glasovir, za muziko, tako da se more pesem ali samo peti, ali muzikalnimi nastrojami muzicirati, ali peti in muzicirati vkup, zajedno.
Prva knjiga je že izdana in druga se doti skuje.
To slovstveno in muzikalno delo je verlo zanimivo za vsakega jugoslavjanskega domorodca, bodi že petja in muzike učen ali ne. Koliko in kako presrčno so iskreni domorodci
priporočevali uzsjemnost slavjausko in slogo bratsko, in gledaj — ta knjiga predstavlja nam dejansko toliko zaželjeno uzajemnost in slogo slavjansko: v tej knjigi se najdejo sbrane narodne pesme horvatske, srbske, slovenske in bolgarske. Gospod sbiratelj teh pesem se je moral mnogo truditi sbiraje in popotovaje po jugoslavljanskih zemljah: kdor si to knjigo omisli pa lehko te pesme mirno sedeč brez truda v svojej jispi pri mizi pisačej zapoje ali si zamuzira, ali si da zapeti ali zamuzicirati, pesme in napeve od raznih krajev Jugoslavije. V Bborniku bogatem gosp. Kuhača najdeš pesem sdej horvatsko, sdej serbsko, sdej iz Ter-sta ali iz Istre , pa spet na primer iz Varne na Černom morji, da od ziljskih planin, iz ziljske doline na naj zapadnejšem voglu Jugoslavije na meji slovensko-italijansko-slovenskej, pa sopet od gorovja balkanskega iz Ternova. Jampolja in iz Tverdice (iz Sofije) pa opet iz Dalmacije in iz nekakega otoka dalmatinskega, G. izdavatelj te sbirke je pesme porazdelil na tri razrede, v pervi razred stavlja pesme noveje, v drugi srednje, v tretji naj starejše. Koliko je pesem stareja, toliko je lepša in ljudstvu bolje priljubljena , na to se moreš zanesti, sicer bi jo bili ljudi uže davno
opustili in pozabili. Urediti more vsaki sbiratelj slovstvenega narodnega blaga, pesem, pri-povedek in poslovic , kakorkoli se mu prilič-neje zdi, in ako se mu neka stara pesem pomeša med nove, to nimalo ne škoduje izverst-nej knjigi — jaz bi rekel, da to še le knjigo priporoča in ji večjo važnost daja — ker to je gotovo, ako uže med nove dobe pesmami se najdejo tako stare, važne in zanimive. Kako zanimive in važne pesme nam bode še le prihodnjič gosp. Kubač priobčil v zvezkah, kteri bojo naj dragocenejši zaklad obsegali, pesme iz stare dobe I V obče ni nikako osobito važno, kako so poredene pesmi v sborniku, naj važnejše in potrebno je le le to, da je tak sbor-nik bogat, to je, da mnogo pesem in napevov obseže, in da je vse točno in verno tako zapisano, kakor narod poje in prepeva. In ravno v tem je delo gospoda Knhača tako izverstno, da v celej Jugoslaviji nismo imeli tako bogatega, tako obsežnega, in pri tem tako verno in točno zapisanega sbornika narodnih jugo-slavjanskib pesem in napevov, kako je sbornik gosp. Kuhača. Verlo imenitno je, da so pesmam tudi napevi pridjani, ker beseda je telo, napev pako duša pesme; oboje se sliši skupa, napev še le pesem oživlja.
kako bo državni zbor vkrenil, nemara bodo slovenski poslanci hrvatskim Istrauom in poslancu Viteziču na ljubo, ki zmirom z nagimi drži, glasovali zoper vladni predlog, kar bi bilo tudi bolj pravično. Poslanca Vidulich in Lazzarini pa, ki zmirom z ustavoverci glasujeta, naj pa tam iščeta podpore.
Železniški odsek ni pritrdil pred logu poslanca Monti-ja, da bi bo dalmatinska železnica še dalje proti jugu zidala.
V davkovskem odseku je predlagal poslanec Hausner, naj bi se tobak še bolj podražil. Dobro mu je odgovoril drug poslanec, da je tobak edini „luksus", ki ga revni mož še ima, in da se mu ta ne sme vzeti. Vlada je tudi proti povikšanju tobakove cene, ker skušnja uči, da se ga potem menj pokadi, in erar ima potem le zgubo, ne pa dobička.
llclcga H J c bodo sklicane na 16. t. m. Gosposka zbornica voli danes svojih 20 delegatov; kakor se sliši, naredil se je kompromis med ustavoverci in federalisti, tako da bo voljen h 12 ustavovercev in 8 federa-1 isto v, med poslednjimi grof Leo Thun, baron Hübner. knez Schwarzenberg, grof Falkenhayn, baron Brenner.
OiUck /rt hov« obrtniško |io-stavo se ne more zediniti , ker mu vladni predlogi ne ugajajo.
Liberalni klub se je odločil glaso vati za to, da se Ixtri dovoli pol leta kot prehodni čas za colao zvezo z Avstrijo.
Mestni zastop v l'ragsi je dovolil še 60.000 gl. za zidanje narodnega gledišča. Kakor je znano, je mestni zastop že prej dal 40.000 gl. za ta namen.
Na Ogerskem hočejo tudi narediti postavo zoper oderuhe. Tam je še bolj potrebna, ko pri nas, ker tam imajo judje celo deželo v pesti, vsa kupčija je v njih rokah, v veliki meri tudi obrtmja.
Kliotl kmetovalcev na Dunaji je dobro obiskan. 25 kmetiških družeb je zastopanih. Za predsednika je bil izvoljen knez Sapieha, za podpredsednika grof Attems in knez Schwarzenberg. Prvi predmet razgovora je bilo preobloženje kmetovalcev z davki. Shod bo zbran kakih osem dni.
Vniiaje države.
ISiiKki car je napil o priliki praznika sv. Jurjevega reda „svojemu staremu prijateliu"
cesarju Wiljemu nemškemu. Tedaj smo od nemško-ruske vojske še daleč, vsaj dokler stara dva cesarja živita, menda ne bo prišlo do vojske, kolikor si je tudi knez Bizmark želi. Da bi car Bismarku dokazal, kako malo se za njega briga, pustil je kneza Gorčakova na njegovem mestu kot državnega kancelarja, čeravno je B smark na vse kriplje delal, da bi Gorčakova odstranil. Tedaj vsaj v Rusiji nema Bismark nič odločevati, kar ga gotovo hudo peče.
Na $|iniijwkcni imajo novo ministerstvo.
General Vltalis. prejšnji komandant rumelskih brambovcev, je izdal brošuro, polno strastnih napadov na kneza Bogoridesa in na celo upravo izhodne Rumelije. Bolgare denun-cira kot panslaviste itd. Vse zavolj tega, ker ga niso več marali za svojega vojnega poveljnika.
V Švici je bil Welti za predsednika republike izvoljen.
ISolgareiki knez je, ker ni mogel sestaviti ministerstva razpustil bolgarsko narodno zbranje. Ruski listi so že bili prinesli vest, da mladi knez misli odpovedati se prestolu, ker mu prvi parlament že take sitnosti dela.
Agitacije na Irskem trajajo dalje, vodjo agitacije je angleška policija prijela , ko se je ravno mislil odpeljati v Ameriko , iskati pomoči za bodočo irsko ustajo.
„Politik" je izvedela, da se v BCusiji po novem letu vpelje pomirjenje med Rusi in Poljaki, kakor je po sedanjih ruskih državnih pojmih moguče. To bi bila velika pridobitev za slovanstvo.
Izvirni dopisi.
Volilnega kraja trelianj-
»ilicpi dne 10. dec. — (Volitev državnega poslanca.) Deželno predsedništvo kranjsko je z odlokom 6. t. m. županstvom okraja trebanj-sko-kočevsko-radeškega naznanilo, da je mini-Bterstvo notranjih zadev določilo , da se ima dopolnilna volitev državnega poslanca na mesto prezgodaj nam umrlega, v nepozabljivem spominu ostalega blagega grofa Barbota vršiti 3. januarja prihodnjega leta.
Volitev je razpisana, pričeti bode treba
delo, to je, ljudstvo se bode moralo podučevati in prepričevati, da se zedinimo o novem kandidatu. Delo ni več tako težavno, kakor je bilo pred nekaj leti, ko bo se le nekteri narodnjaki trudili s sitnim poslom, ki so si le mrženje, sovraštvo in preganjanje nakopavali svojih strastnih, tedaj še mogočnih nasprotnikov. Vremo se je spremenilo, sije nam prijaznejše solnce; nemčurstvu so vsaj na Kranjskem, če tudi žalibog ne še po drugih slovenskih krajinah, rogovi potrgani, odkar so zlomljene bile grablje pri zadnjih državnozbornih volitvah. Vlada nam je prijaznejša, vslišati hoče naše težnje, ona tudi Slovanov ne bode pustila pritiskati na steno, vsak, bodi si stanu kterega koli, poteguje se lahko brezskrbno za pravično narodno stvar, ni se mu bati teroriziranja višjih; vsak lahko dela, kakor čuti pri srcu. To je dobro znamenje za naš narod ; navdušeni, za svoj narod goreči možje oglašajo se iz vseh stanov, hoteči braniti svoj rod. (Slovenska inteligenca korakoma raste, toda ne le šolani, ampak tudi priproBti zemljaki so se dramiti začeli, da jim je lahko povedati, za kaj se gre. „Jaz sem Slovenec", to ti bo že mali deček povedal, če je tudi njegov oče zagrizen uemčur.
Kako navdušenje je med našim ljudstvom, dokaz so bile ravno zadnje, prosto se vršeče, državnozborne volitve. Pač solza veselja mora pomočiti lica gorečemu narodnjaku , če pomisli, kako je bilo nekdaj in kako je zdaj z narodno stvarjo. Naj se nasprotniki naši napihujejo kakor že hočejo in morejo, iskra narodnosti vsejaua sem ter tje po posameznih trpinih, ki bo le blagor ljudstva imeli pred očmi, se je prijela in mora prodreti prej ali kesneje, Delo ne bode ravno zaBtonj, a brez dela tudi zdaj biti ne smemo, da nas ne prehiti nasprotnik , ker je ravno naš okraj zarad nekterih omahljivih, ki bi se s Kočevarji proti nam zvezati utegnili, ki še tako mislijo, da morajo itak proti nam glasovati, če tudi jih tiste te-žuje tišijo kakor nas, najbolj nevaren. Re8 velike zasluge pridobil bi si tisti, komur bi se posrečilo tudi Kočevarje eDkrat podučiti in prepričati, da Bmo vsi eni deželani in da imamo vsi skupne interese, da ima odjenjati vse strankarstvo , ker je nemčurstvo duhu čaBa khkor občnemu našemu blagru ravno nasprotno, za dolgo nemogoče.
Vzbujati je treba še nektere zaspane, za-
redko na jedno in ravno tisto peBem več na-pevov. Tudi se te pesmi sprepevljajo še po slovenskem primorji od Trsta proti Gorici, in v Goriškej deželi, še Slovenci Rezijani, kteri spadajo k italijanskemu kraljestvu imajo take pesmi. Tako in še bolje bo bile pesmice b tem pripevom priljubljene in razširjene uže v pred-kristjanskej dobi in so slovele tudi med narodi neslavjanskimi. Stari Heleni so te slavjanske pesme radi peli — ne ve se ali v slavjauskem ali v helenskem jeziku — to se pa ve, da so pripev peli po Blavjanski: aj, oj. ne ne, ni ni, neni, neni in tako dalje, zato so jih zvali in imenovali: „nenije" od pripeva. Tudi Rimljani so vpeljali te pesme s pripevom in so jih zvali: „naeniae", pa so iz njih na pravili neprilično pogrebne pesme žalostinke, ktere so prepevali pri pogrebah zato plačane ženščine; pa so tako pele in derle se: da piše o tem jeden starolatinski spisovatelj: o tem petji in o teh rimskih bab: ,.naenia ineptum et inconditum carnem;" da nenije rimske pogrebne so pe-me neskladne in neslane. Rimljani so uže to krivo naredili, da so napravili iz lepih slavjanskih ljubavnih pesem žalostinke, žalostinke pogrebne; kako miloglasen je na-
Dobro došla je ta kujiga za slavjanske domorodce v obče, za prijatelje petja slavjan-akega in muzike slavjanske, isto tako, ako ne še več se mora razveseliti tega sbornika slav-janski starinoslovec in izjiskatelj, iztražitelj slavjanske zgodovine. Močno se razveseli tak starinoslovec in izjiskatelj zgodovine, ako najde neko staro zaprašeno listino v nekej pisma-shrani (archivu) iz srednjega veka, na primer iz 12. ali 11. ali iz 10 stoletja po Kristu. Še večjo radost občuti, ako najde pesem, ktera se je nam ohranila in začuvala iz mnogo glo-bokeje starodavnosti, iz dobe predkristjanske. Taka pesem s napevom nam ne samo pripo-veda, temoč nam predpeva o starodavnej zgodovini slavjanakej. Takih pesem dragocenih starodavnih, predkristjanskih se najde nekoliko uže v pervej knjigi. Lepo je videti, kako ne nektera dragocena starodavna pesem podkrade in prištuli med pesmi mlade. Nektera teh pesem izgleda tako, da bi se zakupil na njej, le nekdej kratka, lehkorazumljiva, jednoduha in gleda samo v človeka tako nevino (naiv), da bi mislil, ona je složena morebiti še le včera ali predvčerašnjem. Ako jo pak ostreje promotriš okom starinoslovnim, in jo prisudiš
po zgodovinsku, se ti predstavi, da je pesem iz dobe predkristjanske. Takove so na primer v I. knjigi pesme pod čislom 4. 27. 43. 144. 232. 277. 296. iu še nektere. Starodavnost teh peeem se more dokazati iz pravoslavjanske zgodovine ; odlomkovsto se tukaj to dokazovati ne more, moralo bi se to preobširno razlagati in dokazovati, ker do zdej praslavjanske zgo-doviue še neimamo. — 0 nekterih pesmah se pako vendar starodavnost kratko iu osnovno dokazati more.
Take pesme so one narodne pesme jugo slavjanske, ktere imajo pripev: „oj, aj, ne ne, ni ni, neni, neni trajnana"; te pesme so lju bavne pesme žalostinke, so v obče iz dobe predkristjanske jugoslavjauskemu ljudstvu verlo priljubljene iu daleko široko po Jugoslaviji znane. Take pesme ima gospod Kuhač v 1. kujigi sledeče: čislo i), iz Dubrovnika; 72. iz dalmatiuskega otoka Kerka; 122. iz horvat-skega primorja; 123. iz Baške na otoku Kerki; 124. iz Otočke polkovnije; 125. iz Istre; 126. iz Like; 127. iz horvatskega primorja; 319. iz Gospiča; 342. iz Novoga v horvatskem pri-morju; 368. iz otoka Kerka. Te pesme so Jugoslavljanom tako priljubljene, da imajo ne-
vedne prepričevati in vtrjevati toliko bolj, ker se sliši, da se nam namerava ponujati več kandidatov. Naš okraj je med vsemi najbolj raztresen in ima največ raznoterih elementov v sebi, ki imajo vsak svoje spoznanje in prepričanje, treba je tedaj, da se dogovorimo, da smo pri volitvi složni, da naš kandidat , če tudi ne vseh glasov, vsaj še zdatnejšo večino dobi, kakor jo je bil dobil junija meseca. Mi hočemo imeti moža spretnega, zanesljivega narodnjaka, pa tudi takega, ki nam našega verskega prepričanja kratil ne bo, ampak Be krepko poganjal za oboje. Mi hočemo vrlemu grofu Barbotu vrednega naslednika, ki zdaj še le bolj na tanjko spoznamo , koga je naš narod ž njim zgubil, če tudi res ni bi) nadarjen govornik. Mi smo preverjeni, da se bo centralni volilni odbor na naše želje popolno oziral in nam skoraj naznanil moža, kteremu bi mi povse zaupati smeli, in ta bode gotovo izvoljen, če je le previdnost prava med nami. B tem bode pa tudi pot zagrajena tistim , ki se vsilujejo nam že naprej in bi stvar le zmetati utegnili. Dunajska lesenječa ima za naš okraj le eden stol pripravljen in na tega moramo posaditi njega, ki je najbolj vreden in o kterem moremo že naprej soditi, da mu čisto zaupati smemo, da nam bo vselej čast delal. Naj bi se tedaj v tem smislu delo povsod precej začelo toliko bulj, ker postava določuje, da veljajo stari volilni možje le za tri mesece, treba bode tedaj nove volilne može zbrati. Kedaj bomo volili deželnega poslanca, še ni povedano.
Še nekaj: Minister Taaffe iz slovanskih okrajev dobiva telegrafična priznanja zavoljo svoje zadnje izjave 5. t. m. o priliki vojne debate, v kteri je rekel, da tudi Slovanov ne bo pustil na steno pritiskati. Ali bi se tudi pri nas kaj tacega ne spodobilo? Srenjski možje! prevdarite malo to reč!
\ Slovenjem (¿i-uriri, 5. decembra. Dne 7. novembra t. 1. sem poročal o zadnji sej tukajšnega okrajnega zastopa ter sem objavil njegovo prošnjo do državnega zbora za skrčenje šolske dolžnosti od osem na šest let. Pa v omenjeni seji se je tudi razpravljalo o pro
pev slavjanskih pesem nenij, se lehko prepričamo uže iz perve knjige sbornika gospod Kuhača ; beseda teh pesem je puko jako ime nitna in važna, malo da ne vsaka ijubavua ža-lostinka razloži nekak nravstven nauk (mo ralisehe Lehre) za mladenča ali deklicu, za ženina ali nevestu za zokonskega moža ali ženo
Še jedno neobično lepo vlastnost ima ta sbornik južnoslovjenskih narodnih popievek to. da ne bode se postaral, nego naprotiv, da bode prihajal le od leta do leta znameniteji ; ako se bode morebiti časoma počela neka narodna jugoslavjanska pesem zgubljati, da bojo ljudi od nje znali uže le jedno ali dve sloki (štrofe) bojo ljudi, naši nasledniki lehko izvedili iz obširnega dela g. Kuhača, kako so se te pesme pele v našem vremeni.
Zato ne moremo drugače, kakor prav serčno priporočiti te jugoslavjanske narodne pesme in napeve domorodcem našim, prijatljem slavjanskega narodnega petja in muzike, zatim našim čitaluicain in slavjanskim družtvatn osobito pako umetnikom petja in muzike (Ge-sang u. Musikvirtuosen), ker ta knjiga je pravi istiniti zaklad petja in muzike slavjauoke gospodu Kuhaču pak želimo, da krepko uztraju v svojem blagom trudu za naš narod in mu VBeserčno zaklič^mo: Na mnogaja leta!
Matija Majar, Ziljski.
šnji do zbornice državnih poslancev, naj se potegne za korist kmetovalcev sploh, posebej pa v očigled nemških novih eolninskih postav, in okrajnemu odboru seje naložilo, to peticijo sestaviti in odposlati. Okrajni odbor je bil ta referat g. dr. Šuc-u izročil in ta je v zadnji odborovi seji naslednjo peticijo v potrjenje predložil, ki je bila od odbora tudi enoglasno, brez vsake spremembe Bprejeta in odposlana.
Visoka zbornica državnih poslancev I Bra-nivno coluinskemu hrupu, ki se je v nemškem cesarstvu zarad pešanja obrtnosti vzdignil, se je posrečilo večino nemško cesarstvenih kmetovalcev za to pridobiti, da Be je tudi veči del kmetijskih pridelkov branivnemu colu podvrgel, ker tudi kmetijstvo v nemško-cesarstvemh državah ne more več naprej.
Ni sicer dvomiti, da je ta branivna eolnina naj bolj ljudskemu blagostanju v uem-škem cesarstvu samem zarad podraženja vseh za živež neobhodno potrebnih reči na škodo u v očigled že tako stradajočih in k puutu nagnjenih delalcev za javni red naravnost zelo nevarna; vendar pa ni zategadel zaAvstrijsko-Ogersko monarhijo nič menj zgubonosna; kajti avstrijsko-ogersko kmetovalstvo ne more z ozi-rom na sedanje že do vrhunca prikipele davke in neznansko povikšane mezde za posle in dnine nikakor več shajati, ako se mu nič več ne dovoli, s svojimi pridelki po deželah nemškega Cesarstva trževati in jih Bkoz nemške države v inostranske dežele prevažati.
Da se pri nas pridelovanje žita sploh posebno pa pšenice ječmena , ovsa , sočivja , koruze , ogeršice , deteljnega semena, hmelja in kmetijsko-obrtniških izdelkov kakor: pive, vina, »ladkorja, slada, mike in močnatih produktov, potem živinoreja in gozdarstvo izplača, morajo meje nemšk h držav za izvažanje takih pridelkov za nas odprte biti.
Stanje avstrijsko - ogerskega kmetovalstva je že tako prežalostno. To pa je nasledek 1. premogočne ruske in amerikanske konkurence, ki ne dopušča, da bi ne bi se bilo kos naše žito z trud povračujočim dobičkom prodajati, in 2. pojemauja naše živinoreje. Naša živinoreja pa mora nazaj iti, ker se smejo na eni strani po jako pičlem številu velikih živinskih trgovcev, ki so že skoraj vso živinsko kupčijo monopolizirali, in kojim je vsled tega na prosto voljo dano, producentom in konzumen-tom klavne živine enakomerno škodo delati, okužena ruska pustinjska goveda , skoz ktere se tudi naše črede okužujejo, brezzaprečno črez naše meje vvažati, in ker nam na drugi strani ravno zarad na taki načiu provzročene kužne nevarnosti nemške vlade prepovedujejo, naša goveda črez jihne meje izvaževati ali goniti.
Včinki teh žalostnih razmer našega krne-tovalstvu pa bo: nevgodni finančni položaj našega cesarstva, pomaujkauje kapitalov in nižja stopnja kulture kakor v zapadni Evropi.
Ni se toraj čuditi, da je avstrijsko-oger-sko kmetovalstvo žalostnega vplivanja novih eolninskih postav nemško-cesarstvenih na ceno svojih pridelkov v strahu pričakovalo. Jako prijetno je vsled tega. če tudi kratka omemba Njih cesarskega Veličanstva v prestolnem go voru dne 8. oktobra t. 1. zastran naših iz- in uvožniskih in kupčijskih razmer v očigled nemških držav v srcih kmetovalcev odmevala in jim je uovo upanje in sicer na bližuo , boljšo bodočnost obudila.
Ker pa razne vesti poročajo, da so ob ravnave naših in nemško-cesarstvenih poobla-stencev, ki bi bili imeli v naj novejšem času v Berolinu eolninsko-politično pogodbo med
seboj dogovoriti, celo brezvspešne ostale in s« je tudi grofu Albertu Apponjiju potrebno zdelo dne 14. novembra t. 1. v ogerskem državnem zboru v posebni interpelaciji od ministra za trgovino zahtevati, da bi se k eolniuski konferenci, ki bi se imela popred, ko Be z nemškimi državami o eolninsko-političnih zadevah definitivna pogodbe sklene, pri nas sklicati, poleg zastopnikov obrtnosti in trgovine tudi strokovnjaški reprezentanti kmetovalstva, kakor poslanci: deželnega agrikulturnega društva in bolj imenitnih deželnih kmetijskih društev, na svet poklicali in zaslišali, tudi podpisani okrajni odbor ne sme dalje odlagati vsled sklepa okrajnega zastopa Slovenjegraškega od dne 30. julija t. 1. prepokorno prositi: naj bi Visoka zbornica državnih poslancev svojo pozornost na potrebščine kmetijstva sploh vedno obrnjeno imeti blagovolila, in bi se tudi še za to posebno krepko potegnila, da bi se naše meje brž ko brž in popolnoma vvažanju ruskih in rumunskih goved zaprle in da bi z nemškim cesarstvom kolkor mogoče dolgotrajna tarifna pogodba sklenila, kar pogodba na podlagi naj veče previdnosti nevarnosti ne odstrani čisto.
Terjatve avstrijsko - ogerskega kmetovalstva pa bi bile pri tem, da kos shajati, naslednje:
1.	Določbe nemško - avstrijsko trgovske pogodbe od leta 1868 naj, kar izvažanje naših domačih kmetijskih in gozdarskih produktov zadeva, brez vsakega te poprejšnje pravice kratijočega dostavka in Bicer tudi zastran av-strisko-ogerskih dacnih resstitucij, popolnoma veljavne ostanejo.
2.	Se ne sme nijedna premembe nemško-želežničnih tarifov dovoliti, ki bi znala temu našemu eksportu na škodo biti.
3.	Naj se nad avstrijsko - ogersko monarhijo in nemškim cesarstvom še posebna pogodba, ki bi imela ravno tako dolgo veljati, tako v prvi točki omenjena, sklenila, vsled ktere nemške države ue bodo imele pravice izvaženja naše živine črez svoje jihne meje prepovedovati in ki bi avstrijsko-ogerski monarhiji doižnost naložila, svoje meje vvažanju ruske, rumunske in srbske živine ravuo tako zapreti, kakor bo nemško cesarstvo svojo mejo proti Rusiji zaprlo.
Ako bi pa nemogoče bilo, tako tarifno pogodbo z nemškim cesarstvom skleniti , naj bi se pa nemudoma vožnja po železnici do Trsta zlajšala in kakor hitro mogoče Arlberška železnica zidati začela, proti nemškemu cesarstvu pa se naj eolninska sila , kojo bi hotelo ono nam delati, tudi z naše strani z silo odbija skoz to, da se po avstrijsko - ogerskih železnicah za vvažanje in považanje nemškega blaga jako vgodni difereucijalni tarifi brž odstranijo, in nove odbojne eolnine proti ovaža-nju pri- in izdelkov nemškega kmetijstva iu obrtnosti vpeljajo; okrajni odbor je namreč prepr.čan da nemško cesarstvo take eolninske vojske dolgo nikakor prenašati ne more ker potrebuje kot obrtniška država na eni strani za svoje tovorne dober kup naturnih produktov in sicer proti del časa isti ceni, in dovolj živeža za svoje fabriške delalce, na drugi strani pa pravice, s svojimi fabriškimi izdelki po naši monarhiji trževati ter jih',črez naše de--žele v inostranske države prevažati.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. decembra. (Deželni predsednik vit. Kallina) sejo pO večdnevnem mudenjt na Dunaji zdaj vrnil v Ljubljano nazaj.
(Delitev zimske obleke) ubogim Šolarjem in Solarcam se bo vršila jutri v nedeljo ob enajstih dopoldne v Čitalnični dvorani. Povabljeni k temu so vsi dobrotniki, posebno pa blage gospe, ki so obleko priskrbovale ali delale.
(Adreso Hohemvartu) napravljajo, kakor poroča „Nar.", zdaj tudi možje na Notranjskem.
(Grofu Taaffeju) pošiljajo z raznih krajev častitke, tudi več kranjskih in štnjarskih občin mu jih je že poslalo. Prav tako !
(Denarja ko čepinj) bo imelo zdaj ljubljansko mestno starešinstvo, ker se mu je posrečilo dobiti na Dunaji bankirja, ki bo posodil mestu l1/« milijona na loterijske srečke po 20 gld., ki se bodo potem vsako leto izžreba vale. Kaj bo počelo nemčursko starešinstvo s tem denarjem, se še ne ve, pa se bo že videlo. Treba je pač v mestu marsikaj, kar glasno upije po napravi in popravi, morda bo modrost naših nemčurskih mestnih očetov vendar enkrat pravo zadela.
(Premeščen) je okrajni Sodnik gosp. Karol Pleško z Vrhnike v Litijo, gosp. Delpin pa z Litije v Loko.
(Iz seje deželnega odbora 28. novembra in 6. decembra.) Sklenilo se je, da se deželni od bor obrne na ministerstvo zarad naprave d o-lenjske železnice in da se deželna vlada naprosi, to Btvar podpirati; — vsem županstvom se pošlje okrožnica zarad tega, kako imajo občine skrbeti in postopati, da se pridobijo in plačajo stroški za zidanje cerkva in za napravo cerkvenih potreb; — obč ni Zagorje na Notranjskem Be je dovolila 20°/0 občinska priklada na vžitnino, občini Dobliče in Tanča gora pa pogojno 25% priklada na direktne davke; — dražbena oddaja preprege in hrane za odgonce v Ljubljani za 1880. leto se je po-
trdila.
„Nov."
(Iz odborove seje družbe kmetijske 6. dne t. m.) poroča se „Novicam" sledeče. Gosp. predsednik baron Wurzbach začne sejo s tem, da milovanje izreka o zgubi visoko spoštovanega rodoljuba gosp. grofa B a r b o t a , mnogoletnega zvestega uda družbe kmetijske in podružničnega predstojnika, ter predlaga, naj odbor gospej vdovi pošlje žalovalno pismo, — odbor enoglasno pritrdi. Potem predlaga, naj tudi odbor v imenu družbe kmetijske Nj. eksce-lenciji grofu Hohenwartu, ki je že od leta 1847. ud naši družbi in ga kranjska dežela ponosno med svoje deželane šteje, za njegovo odlično lojalno postopanje v zbornici poslancev o adresini debati pokloni čestitko; — odbor navdušeno pritrdi predlogu. Dalje predlaga g. predsednik, da odbor tudi g. Pola k u, mnogoletnemu jako marljivemu predstojniku kmetijske podružnice, čestita o odlikovanji z vi-težkim križem Franc-Jožefovega reda; — tudi temu predlogu odbor enoglasno pritrdi. — Potem poroča dr. Bleiweis, da je gosp. profesor Povše ž njim vred presodil rokopis, ki ga je gosp. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem, družbi kmetijski poslal o razpisu darila velečast. gosp. viteza Schneid-Treuenfeld8kega pod naslovom: „S pri-prostim kmetovalcem je treba po domače go voriti". Spis je z nekterimi premembami vreden razpisane premije in da pride kot drobna knjižica v natis in brezplačno razdelitev med kmetovalce Blovenske pod naslovom: „Glavna vodila za umno kmetovanje na majhnem posestvu z malim premoženjem". Odbor pritrdi po vsem temu predlogu, pripoznava darilo 5 cekinov gosp. Lapajnu in da se gosp. prof. P o v š e t u izreka zahvala za pregled dotičnega jokopisa. — Da se prihodnje leto majhne po-
skušnje naredijo l novo rastljino „Reana lu-xurians", ki je bila tudi v „Novicah" hvaljena za posebno dobro živinsko klajo, naroči odbor z Dunaja tri snopiče b 100 zrui te rastline. — Bere se dopis si. ministerstva kmetijstva od 14. dnč u. m., po kterem ono naznanje jemlje poročilo odborovo, da je namesti umrlega gosp. Skaleta služba učitelja podkovBtva in živino-zdravstva bila podeljena g. Ed. Šlegelnu. — Odbor odobri, da se je predsedstvo obrnilo do si. magistrata, da bi se po smrti gosp. Skaleta pustilo mesogledstvo v Ljubljani nje govemu nasledniku gosp. Šlegelnu, za to opra-vilstvo popolno sposobnemu, posebno iz tega vzroka, da se učencem živinozdravske tukajšnje šole ne odtegne nauk o mesogledstvu, ker ravno iz te šole že čez 20 let dobiva dežela naša dobro podučene mesoglede. — SI. ministerstvo kmetijstva je družbi poslalo 10 iztiskov nove nemške knjige o mlekarstvu podnaslovom: „Die Milch und deren Verwerthung von Gabriel Belleville"; odbor je sklenil, nekoliko teh knjiž c podariti predstojnikom podružnic, kjer se bavijo z mlekarstvom in sirarstvom, pa je tudi željo izrekel, naj bi „Novice" iz te knjižice posnele svojim bralcem marsikaj, kar utegne koristiti našemu mlekarstvu. — Po predlogu Radoljške kmetijske podružnice bo bili za ude sprejeti: gosp. Rih. Schrey, poštar v Lescah, g. Franc Wal an d, posestnik v Lescah in pa gosp. Luka Grilc, lastnik suknarnice v Žapužah.
(,,Laib. bchulzeitung",) list Pirkarjevega Zime, bo po sklepu nekterih narodnih in nemčurskih učiteljev, ki so naredili med sabo kom promis, od novega leta naprej izhajal po vrsti enkrat v nemškem, drugič v slovenskem jeziku pod dosedanjim vrednikom, kteremu bo pa, če ne bo sam dosti znal slovenski, pomagal gosp Lapajne s Krškega. Dobro srečo takemu „kompromisu"!
(Zima). V torek je bilo v Ljubljani mraza 24 stopinj C. Takega že davno ni bilo. Ljudje, posebno manjša šolska mladina, veliko trpd pred tem mrazom, pa tudi tički, ki poleg hudega mraza še stradajo. V Ljubljani je navada, da tem ubogim živalicam, ki nas poleti razveseljujejo s svojim petjem in pobirajo mrčese, na več krajih potresajo živeža. Naj bi to sto ril tud; po kmetih, kjer so tički še bolj ko ristni ko v mestu.
Razne reči.
—	Mraz. Ne samo pri nas, ampak po celi Evropi imajo tako hud mraz. Na Francoskem stari ljudje ne pomnijo takega mraza in toliko snega. Tudi po Laškem je letos sneg padel, in to v takih krajih, kjer snega še nikoli videli niso, in ga poznajo le iz knjig in popisovanj popotnikov. Na Dunaji so imeli do 19 stopinj mraza. V Parizu nemajo mleka, ker kmetice ne marajo v takem z doma iti.
V	Krakavu in Levovu imajo 25 do 30 stopinj mraza. Mraz je tudi v severni Afriki, da Turki kar z zobmi šklepetajo, ker mraza niso nava jeni. Samo Da Irskem je gorko in brez snega, vse zeleno, in sem ter tje tudi v cvetju. To pride od tiste gorke vode, ki teče iz gorkih krajev po morji proti irskemu otoku (golfstrom).
V	Petrogradu in Moskvi nemajo več ko 2-5 stopinj mraza. Tedaj se je mraz iz Rusije k nam priselil.
—	Ruski jezik na Češkem. V Pragi osnovalo se je preteklo leto društvo prijateljev ruskega jezika pod imenom „ruskega krožka". Zadača tega društva je širiti znanje ruskega jezika in književnosti med češko in teligencijo, kar se zgodi po čitanju ruskih
pesnikov in književnikov, po predavanji o ruskem jeziku in književnosti, po izključljiv» ruskem govorjenji in slednjič po pevanju ruskih pesen. Pri ustanovi tega društa delovali so mnogi rodoljubi češki, kakor dr. Brauner, jezikoslovec Rank, uradnik pri češkem muzeju in pisatelj Patera itd. Pravila, koje je lani v potrjenje predložilo društvo, odobrilo je nedavno češko Damestništvo. Že meseca junija t. 1. je društvo štelo do 50 članov , med kterimi je mnogo odlične gospode. Sedaj ima društvo že trikrat toliko članov iz vseh razredov praškega prebivalstva. Vsaki četrtek shajajo se „prijatelji ruskega jezika" v prostorih besede českib umetnikov. Kaj da je predmet tem shodom, pove dopisnik „Moskovskih Vedomostij" št. 280, ko poroča da se je zadnja dva krati razpravljalo o pesništvu Žukovskega in o naglasu ruskega jezika. Ta dopisnik kaže tudi, kako da Čehi ljubijo vse, kar ie rusko. Tako bo se češkem gledišču nedavno pele ruske opere: , Žizen za carja" iu „Iiustan in Ludmila". Zdaj se bode predstavljalo nekoliko veselih iger Oitrovskega. Ta naklonjenost se kaže tudi pri čeških gospodčinah in gospeh, posebno pri Rie-gerjevi hčeri, gospej Črvinkovi. Mnogo gospej in gospodičin se uči in govori ruski. Tako se Čehi prizadevajo za uzajemnost slovansko, pri-zadevaje se dejansko, da bi ruski jezik postal jezik vseslovanski.
Listnica opravništva.
Gosp. K. H. na C. in veS drugim. Podlistek „Kako sem se jaz likal?" utegne priti ua svitlo šc v posebnem iztisu , a ne v zalogi pisatelja, ampak Blaznikovih naslednikov, te se z4 nj oglasi zadosti naročnikov. Oglasila naj se toraj pošiljajo (na dopisnicah) Blaznikovi tiskarni v Ljubljani, cena se bo pozneje določila.
TeleKrallčnr drrnirnr cen» 12. dccoinbr» Papirna renta 08.70 — Hreberna rent» 70 15 — ¿lata renta 80 16 — lSSOletno državno posojilo 130 25 -iankin« akcije 8-11 — Kreditne akcije 281 25 - London 116 55 — — Ces. kr. cekini 6 54. — 20-iraukov 9.31.
Denarutvene cene 12. decembra.
Državni fondi. 5*/, avstrijska papirna renta . ,
5'/, renta v srebru.......
4% renta v zlatu (davka prosta) . .
Srečke (loži) 1854. 1.......
„ „ 1860. 1.. celi.....
„ „ 1860. 1., petinke . . .
Premijski listi 1864. 1........
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 6°/,........
Kranjske, koroške in primorske po 6*/»
Ogerske po 6*/,........
Hrvaške in Blavonske po o V, . , , ,
Sedmograske po 5'/, ......
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke . , . . . . ,
Kreditne akcije.......,
Nižoavstr. eskomptne družbe . , . ,
^nglo-avstr. banke ......?
Srečke (loži). Kreditne	po 100 gld. a. v. •
Tržaške	„ 100 „ k. d. •
•1	1, 60 n ,, ,. •
Budenske
Salmove
Palffi-jeve
Clary-j eve
St. Qenois
Windischgrätz-ove
Waldstein-ove
Srebro
Ces. cekini . • . Napoleonsd'or . .
40 gld. a. v. 40 ,, ,, ,,
„ 40 „ 40 „ 40 „ 20 „ 40 in zlato.
i) ii m
i» »i i»
Denar.
68 70 70 15 80.16 126 — 131 -135 26
167.25
99.75 96 50 86 25 90,—
84.76
856.-93.26 268 20 810.60
130.26
179.60 119.-61.— 39.60 48 60
36	60
37	50 48.— 30.— 33 —
5.54 9.31
Blago. 68 86" 70.30 81.10 126 60 131.60 135.76 167.75
100 60 97 60 88 76 91 — 85.50
858.— 94-268.40 820 — 130 26
179 60 120.— 63.— 40,— 49.— 36 76 38-42 60 38.— 33.26
5.65 9.32
V službo
se sprejme v {gospodarstvi! in lilllC-
tijstvil izurjen služabnik, ki se zamore! izkazati z dobrimi spričali.
Natančneje o tej reči se izvd pri vred-
ništvu „Slovenra."
(3)
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Ildiap.
J. laikoi nasledniki v Ljubljani.