Poštnina plačana v gotovini
URADNI VESTNIK
OKRAJA NOVO MESTO
Leto VII.
V Novem mestu, dne 15. decambra 1962
St. 23
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR:
504.	Sklep OLO Novo mesto o povečanju sredstev za osebne izdatke javnih uslužbencev okrajnih organov, okrožnega sodišča in okrožnega javnega tožilstva v Novem mestu;
OBČINSKI LJUDSKI ODBORI:
505.	Odlok ObLO Metlika o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na območju občine;
506.	Odlok ObLO Sevnica o družbenem planu občine za leto 1962;
507.	Odlok ObLO Sevnica o ustanovitvi sklada za osemenjevanje plemenic;
VOLITVE IN IMENOVANJA:
508.	Sklep ObLO Novo mesto o razrešitvi predsednika;
509.	Sklep ObLO Novo mesto o razrešitvi podpredsednika;
510.	Sklep ObLO Novo mesto o razrešitvi predsednika;
511.	Sklep ObLO Novo mesto o izvolitvi podpredsednika:
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE:
512.	Bilanca Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj za leto 1961;
513.	Bilanca Vodne skupnosti Dolenjske Novo mesto za leto 1961;
514.	Bilanca Kmetijske zadruge Bizeljsko za leto 1961;
515.	Bilanca Avtotransportnega podjetja »Prevoz« Brežice za leto 1961;
516.	Bilanca Gostišča Pri pošti Brežice za leto 1961;
517.	Bilanca Kolodvorske restavracije Brežice za leto 1961.
Na podlagi 2. odstavka 1. točke odloka o povečanju sredstev za osebne izdatke javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ št. 40-549/62) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 20. novembra 1962 sprejel
SKLEP
o	povečanju sredstev za osebne izdatke javnih uslužbencev okrajnih organov, okrožnega sodišča in okrožnega javnega tožilstva v Novem mestu
1.
V proračunu okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se za tekoče leto zagotove sredstva za osebne dohodke, ki znaša mesečno za vsakega uslužbenca in delavca 680 dinarjev; pri tem se vzame kot podlaga za obračun število uslužbencev in delavcev.
2.
Iz sredstev, zagotovljenih za osebne dohodke, se povečajo javnim uslužbencem okrajnih organov, okrožnega sodišča in okrožnega javnega tožilstva v Novem mestu plače za čistih 400 dinarjev na mesec.
Uslužbencem, ki so razvrščeni v plačilne razrede, se poveča položajna plača; uslužbencem, ki imajo sklenjene pogodbe o honorarnem delu s polnim delovnim časom, se poveča honorar za čistih 400 dinarjev na mesec.
3.
Ta sklep velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od
1.	oktobra 1962.
Številka: 113-65/62-2.
Datum: 20. 11. 1962.
Podpredsednik OLO Ludvik Golob 1. r.
505.
Na podlagi 4. člena zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ št. 43-707/59) je občinski ljudski odbor Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. 8. 1962 sprejel
ODLOK
o uvedbi minimalnih agrotehničnih ukrepov na območju občine Metlika
L člen
Po določilih tega odloka se morajo ravnati vsi lastniki in koristniki obdelovalnih zemljišč v območju naslednjih katastrskih občin:
Katastrska občina:	Naselje:
L Božakovo	Božakovo, Rakovec, Žele-
bej
2.	Rosalnice	Čurile, Radoviči, Rosalnice,
Svržaki
3. Metlika	Križevska vas, Metlika
4. Primostek	Primostek, Otok, Grm
5. Podzemelj	Podzemelj, Zemelj, Skrilje,
	Kapi j išče, Boršt, Mlake, Bo-
	ginja vas, Prilozje
6. Dobravice	Dolnje Dobravice, Gornje
	Dobravice, Geršiče, Krivo-
	glavice
7. Gradac — del	Gradac, Klošter, Okljuka
8. Krasinc — del	Krasinc
9. Slamna vas	Slamna vas, Boldraž
10. Grabrovec	Grabrovec
11. Lokvica	Trnovec, Gornja in Dolnja
	Lokvica
	2. člen
Za obdelovalna zemljišča se štejejo po katastrskem ali dejanskem stanju njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in taki pašniki, ki so nastali na obdelovalnih zemljiščih.
3.	člen
Na vseh obdelovalnih zemljiščih, navedenih v
1.	členu tega odloka, morajo lastniki ali uživalci teh zemljišč uporabiti letno najmanj 500 kg umetnih gnojil na ha obdelovalne zemlje.
Od obveznega gnojenja po tem členu so izvzete površine, ki so zamočvirjene ali poplavljene. Oprostitev odobri za kmetijstvo pristojni organ občinskega ljudskega odbora na predlog območne kmetijske zadruge.
4.	člen
Poleg obveznega gnojenja z umetnimi gnojili po prejšnjem členu se določajo še naslednji obvezni agrotehnični ukrepi:
a)	uporaba samo očiščenega, razkuženega in priznanega semena v občini rajoniziranih sort pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze ter uporaba samo priznanega semena v občini rajoniziranih sort krompirja;
b)	obvezna zamenjava hibridne koruze vsako leto, pšenice, rži, ječmena in krompirja vsako četrto leto, ovsa pa vsako peto leto. Obvezna zamenjava semena se praviloma izvaja preko kmetijske zadruge;
c)	za setev detelj in deteljin se mora uporabiti samo prečiščeno in brezpredenično seme;
d)	zatiranje plevela s herbicidi v čistih posevkih pšenice;
e)	zimsko globoko oranje njiv, določenih za spomladansko setev.
Ukrepi pod točkama a) do e) so obvezni za celotno območje, ki je zajeto s tem odlokom. 5 6
5.	člen
Vsi koristniki onih površin iz prvega člena, ki pridelujejo pšenico, morajo na posevkih intenzivnih sort pšenice opraviti v času od decembra do sredine aprila 2—3 kratno dognojevanje z dušičnimi gnojili.
6.	člen
Za pridelovanje krme na travniških površinah se mora izvršiti osnovno gnojenje, v času od okto-
bra do konca marca na vseh površinah in se opravi lahko tudi ročno.
Prvo dopolnilno gnojenje z dušičnimi gnojili mora biti izvršeno v aprilu, drugo pa po prvi košnji.
Travniške površine morajo biti vsako leto očiščene, da bodo sposobne za stojno košnjo.
Obvezna je tudi odstranitev grmovja. Očiščeni in urejeni morajo biti odvodni jarki.
Prva košnja travnikov mora biti končana najkasneje v dobi cvetenja glavnih trav.
7.	člen
Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, predpisanih z odredbo o skupnem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 5-129/59) in dopolnilni predpisi, se štejejo kot minimalni agrotehnični ukrep po tem odloku.
8.	člen
Kmetijska zadruga je dolžna, da za svoje območje pravočasno preskrbi potrebne količine priznanega očiščenega semena in razkuženega semena pšenice, rži, ječmena, ovsa in hibridne koruze ra-joniranih sort ter priznanega semenskega krompirja rajoniranih sort.
Prav tako mora zadruga pravočasno preskrbeti tudi potrebne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Oskrbeti mora zadostne količine oziroma kapaciteto strojev za opravljanje strojnih storitev.
Kmetijska zadruga je dolžna voditi evidenco o prodaji in izmenjavi semen ter o prodaji gnojil in zaščitnih sredstev za vsakega proizvajalca.
9.	člen
Zaradi kontrole izvajanja tega odloka so zasebni proizvajalci dolžni pri kmetijski zadrugi pravočasno naročiti potrebne količine semen za jesensko setev do 1. septembra, za pomladansko setev pa do
1.	februarja. C so nabavili semena in gnojila pri drugi gospodarski organizaciji, morajo pristojne KZ predložiti zaradi evidence potrebna dokazila.
10.	člen
Za pridelovalce, ki so sklenili s kmetijsko zadrugo ali družbenim posestvom pogodbo o proizvodnem sodelovanju za vse svoje obdelovalne površine, določila tega odloka ne veljajo, če je to sodelovanje v agrotehničnih pogledih najmanj na ravni s tem odlokom predpisanih ukrepov.
11.	člen
Svet za kmetijstvo izda po potrebi natančnejša navodila za izvajanje tega odloka.
12.	člen
Če lastnik oziroma koristnik obdelovalnih zemljišč ne bi izvršil po tem odloku predpisanih minimalnih agrotehničnih ukrepov, jih izvrši območna kmetijska zadruga na stroške lastnika oziroma koristnika zemljišč, ali pa se zemljišče, ki ni obdelano po določilih tega odloka, da v prisilno upravo za dobo od enega leta do petih let.
Te ukrepe izda za kmetijstvo pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora v skladu s predpisi členov 24, do 35, 92, 93 in 95 zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča.
13.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«. Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odloka in sicer: odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju pšenice (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 21-444/60) in odlok o obveznih agrotehničnih ukrepih na travnikih (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 21-445/60).
Številka: 010-26/62.
Datum: 11. 8. 1962.
Predsednik ObLO Franc Vrviščar 1. r.
506.
Na podlagi 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 52-664/57) je Občinski ljudski odbor Sevnica na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. marca 1962 sprejel
ODLOK
o družbenem planu občine Sevnica za leto 1962 PRVI DEL
I.	poglavje
OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE
Na osnovi smernic in nalog, postavljenih v perspektivnem planu gospodarskega razvoja FLR Jugoslavije za razdobje 1961—1965 ter v družbenem planu FLRJ in LR Slovenije za leto 1962 kot v družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Novo mesto za leto 1962 ter na podlagi do sedaj doseženih uspehov v proizvodnji in proizvodnih odnosih, se predvideva v letu 1962 nadaljnje povečanje gospodarskih aktivnosti.
Za uspešen gospodarski razvoj postavlja družbeni plan občine Sevnica za leto 1962 naslednje osnovne smernice in naloge:
1. Skrbeti je treba za nadaljnji razvoj vseh gospodarskih panog, predvsem industrije, kmetijstva in obrti, ki mora v letu 1962 porasti močneje kot v dosedanjih letih, da bi s tem izvršili naloge, ki jih predvideva družbeni plan za leto 1962. V ta namen je treba predvsem skrbeti:
—	da se v naj večji meri izkoristijo vse obstoječe proizvodne zmogljivosti;
—	da se istočasno s povečanjem obsega proizvodnje in storitev izboljša kakovost proizvodov in storitev v vseh panogah gospodarstva;
—	da se gospodarske organizacije organizacijsko učvrste, kar velja posebno na področju kmetijstva in obrti;
—	da se razširi proizvodno sodelovanje v vseh gospodarskih panogah, kjer za to obstoje možnosti.
2.	Investicijska vlaganja je treba v okviru razpoložljivih investicijskih sredstev in občinskega investicijskega in stanovanjskega sklada in iz skladov gospodarskih organizacij, kakor tudi posojil, usmerjati predvsem v tiste objekte, ki bodo največ pripomogli k nadaljnjemu razvoju našega gospodarstva, bodisi da so to neposredno gospodarski, bodisi negospodarski objekti, oziroma kot investicije za družbeni standard. V ta namen je predvsem potrebno:
—	da se vlagajo razpoložljiva sredstva v takšne zamenjave in rekonstrukcije osnovnih sredstev, ki bodo v najkrajšem času prispevale k razvoju in povečanju proizvodnje;
—	da se pospeši dovršitev že začetih gospodarskih objektov in objektov splošnih družbenih dejavnosti, da bi se jih tako čim preje usposobilo za njihov namen;
—	v nove obrate in objekte naj se vrši investiranje samo v primerih zelo visoke rentabilnosti ali izredne družbene važnosti;
—- da se še nadalje proučuje možnosti za graditev takšnih novih zmogljivosti, ki bodo omogočila v naslednjih letih naj večji možni razvoj gospodarstva in družbenega standarda;
—	da se izkoristijo vsa tista sredstva gospodarskih organizacij, ki bi jih same v letu 1962 ne uporabile za investicije, ter da se jih v obliki družbenih sredstev uporabi za tiste investicije, za katere ni mogoče najti drugih virov financiranja.
3.	S povečanjem obsega proizvodnje je treba povečati tudi delovno storilnost kot osnovo za gospodarski razvoj in izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva. Povečanje delovne storilnosti bomo dosegli:
—	z boljšo organizacijo dela v proizvodnem procesu in z uvajanjem sodobnih metod dela;
—■ s tem, da se predvideni obseg proizvodnje doseže z najmanjšim povečanjem števila zaposlenih;
—	z zagotovitvijo potrebnega strokovnega kadra s štipendiranjem; vso pozornost je treba posvetiti strokovnemu izobraževanju obstoječih kadrov;
—	s stalnim uvajanjem vzpodbudnejših načinov nagrajevanja za opravljena dela.
4.	Še nadalje je treba skrbeti za zvišanje osebne potrošnje in življenjske ravni delavcev in uslužbencev, osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri večanju delovne storilnosti posameznih proizvajalcev, kot delovnih kolektivov kot celote. Večanje osebne potrošnje mora postati bolj odvisno od proizvodnje in delovne storilnosti. Za dosego tega je potrebno:
—	posvetiti vso pozornost boljši preskrbi industrijskega prebivalstva z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi, obenem pa pospeševati razvoj storitvenih obrtnih obratov in ustanavljati servise za opravljanje gospodinjskih storitev; ‘3
—	še nadalje povečevati vlaganja za razvoj družbenega standarda, za pospešitev zidanja stanovanj, za kar je treba poleg družbenih sredstev pritegniti tudi čimveč sredstev prebivalstva.
5.	Zaradi povečanega obsega proizvodnje in delovne storilnosti ter sprememb v sistemu delitve dohodka gospodarskih organizacij v letu 1961 se še nadalje povečujejo finančna sredstva, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije, obenem pa se sproščajo pogoji za uporabo amortizacijskih sredstev, s čemer se razširja materialna podlaga delavskega upravljanja in zboljšujejo pogoji za hitrejši razvoj gospodarstva. Glavna naloga pri tem je:
—	da se razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij izkoristijo pravilno in varčno, kar je predpogoj za doseganje večjega dohodka;
—	da se čisti dohodek znotraj gospodarskih organizacij razdeljuje tako, da je zagotovljeno najbolj vzpodbudno nagrajevanje po učinku dela, kakor tudi da bodo zagotovljena večja sredstva za nadaljnji gospodarski razvoj.
6.	V skladu s porastom proizvodnje je treba pospeševati izvoz industrijskih, kmetijskih in obrtnih proizvodov ter je temu primerno treba prilagajati kakovost in asortiment.
II. poglavje
DRUŽBENI BRUTO PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK
1.	Upoštevajoč doseženo raven proizvodnje v letu 1961 ter osnutek programa perspektivnega razvoja občine Sevnica v razdobju od leta 1961 do 1965, je mogoče pričakovati, da bo v letu 1962 dosežen naslednji porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka:
V	milijonih din Indeks
1961	1962
1960	1961	1962	1960	1961
Narodni dohodek	4,179	4,898	5,244	117,2	107,1
Družb, bruto
proizv.	2,193	2,631	2,868	120,0	109,0
2.	Predvideno povečanje in gibanje družbenega bruto proizvoda po posameznih panogah bi bilo naslednje — za vse sektorje:
V	milijonih din Indeks 3
	1960	1961	1962	1961 1960	1962 1961
Industrija	1,793	1,684	1,719	93,9	102,1
Kmetijstvo	1,159	1,498	1,635	129,2	109,'.
Gozdarstvo	373	459	467	123,4	101,8
Promet	—	44	52	—	117,0
Trgovina	114	216	248	189,3	115,0
Gostinstvo	55	58	59	104,5	103,1
Obrt	685	938	1,064	137,0	113,4
Skupaj	4,179	4,898	5,244	117,2	107,1
3.	Narodni dohodek pa bo porastel po posameznih panogah takole:
V milijonih din Indeks
	1960	1961	1962	1961 1960	1962 1961
Industrija	815	689	705	84,5	102,3
Kmetijstvo	723	1,005	1,090	139,0	108,4
Gozdarstvo	232	277	283	119,2	102,1
Promet	—	33	41	—	124,3
Trgovina	89	143	163	160,6	113,6
Gostinstvo	25	36	35	141,8	99,5
Obrt	309	448	551	145,5	123,0
Skupaj	2,193	2,631	2,868	120,0	109,0
Predvideno povečanje proizvodnje v letu 1962 za 7,1 % in narodnega dohodka za 9,0 % v primerjavi z letom 1961 temelji na realnih možnostih s pogojem, da bodo gospodarske organizacije izkori-svtile vse pogoje za pospešeni razvoj.
III.	poglavje
1.	Razpoložljiva investicijska sredstva v letu 1962 bo treba vlagati predvsem v namene, ki bodo omogočili hiter razvoj gospodarstva in družbenega standarda.
V okviru razpoložljivih sredstev gospodarskih organizacij in ustanov s samostojnim financiranjem, dalje zveznih, republiških, okrajnih in ostalih posojil naj bi znašala investicijska vlaganja v osnovna obratna sredstva v letu 1962 predvidoma 770,229 tisoč dinarjev. Od tega za gospodarske investicije 630,270 tisoč dinarjev, za investicije splošnih družbenih dejavnosti pa 139,959 tisoč dinarjev.
2.	V letu 1962 se predvideva naslednja struk-
tura investicijskih naložb v osnovna in obratna sredstva po virih sredstev:	v 000 din
Znesek Struktura
—- iz sredstev gospodarskih
organizacij in samostojnih
zavodov	146.002	19,0
— iz zveznih sredstev	203.650	26,4
— iz sredstev LRS	51.600	6,7
—• iz sredstev OLO	36.500	4,7
— iz občin, investicijskega sklada	48.800	6,3
— iz gozdnega sklada	—	—
— iz vodnega sklada	—	—
—• iz stanovanj, sklada ObLO	64.627	8,4
—■ združena sredstva GO	130.000	17,0
—• ostala	89.050	11,5
Skupaj	770.229	100,0
Od tega se predvidevajo združena sredstva gospodarskih organizacij:
—	za investicije vgospodarstvu din 80,000.00
—	za investicije družb, standarda din 50,000.000
din 130,000.000
3.	V letu 1962 bo na razpolago v občinskem investicijskem skladu okoli 48,800 tisoč dinarjev.
Navedena sredstva se bodo uporabila predvsem za odobravanje posojil za udeležbe gospodarskih organizacij na zveznih in republiških natečajih in za izvršitev obveznosti že odobrenih posojil.
4. Struktura investicijskih naložb v letu 1962 bi bila v skladu s smernicami perspektivnega razvoja občine za razdobje 1961—1965 naslednja:
v 00-0 din
Znesek		Struktura	
Industrija	83.800	13,3	
Kmetijstvo	167.000	26,5	
Gozdarstvo	4.000	0,6	
Promet	11.600	1,8	
Trgovina	5,500	0,9	
Gostinstvo	1.120	0,2	
Obrt	357.250	56,7	
Investicije v gospodarstvo	630.270	100 %	81,8
Stanovanj, komunalna dej.	114.627	81,9	
Šolstvo in kultura	5.000	3,6	
Zdravstvo in soc. varstvo	20.332	14,5	
INVESTICIJE V SPLOŠNO			
DRUŽBENE DEJAVNOSTI 139.959		100%	18,2
SKUPNE INVESTICIJE	770.229		100%
5.	Investicijska sredstva po posameznih panogah gospodarstva ter splošno družbeni dejavnosti bodo uporabljena v letu 1962 predvsem v naslednje namene:
—. V industriji se predvideva, da se bo v letošnjem letu pristopilo k pripravi gradnje obrata lesonitnih plošč pri tovarni Jugotanin Sevnica.
V	kopitarni se predvideva rekonstrukcija nekaterih obratov in nabava nove strojne opreme.
— V kmetijstvu se bo polagalo veliko važnost na pogodbeno sodelovanje z zasebnimi proizvajalci. Posebna skrb se bo posvečala dvigu živinoreje in povečanju krmne baze, obnovi in vzdrževanju sadovnjakov ter pospeševanju hmeljarstva. Kmetijska zadruga Sevnica predvideva nabavo raznih kmetijskih strojev, razširitev sadnih nasadov, adaptacijo hlevov za živino in še nekatera manjša investicijska dela; kmetijska zadruga Tržišče-Šent-janž pa nabavo nekaterih kmetijskih strojev.
V	gozdarstvu bodo porabljena sredstva za obnovo in nego gozdov, za vzdrževanje starih gozdnih cest in dograditev ceste Šentjanž—Kal.
— V trgovini se predvidevajo nadaljnje rekonstrukcije zastarelih lokalov ter pripravljalna dela za gradnjo bencinske črpalke in načrtov za tržnico.
— Na področju gostinstva se v letu 1962 ne predvidevajo kakšna bistvena investicijska vlaganja, ker je zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev odpadla možnost pripravljalnih -del za gradnjo novega hotela v Sevnici. Razpoložljiva sredstva bodo uporabljena samo za ureditev -obstoječih gostinskih lokalov.
— V obrti je predvidena rekonstrukcija obrata Mizarske zadruge Sevnica, Konfekcija »Lisca« pa 'bo pričela pripravljati investicijski program za nadaljnjo razširitev svojega obrata v Sevnici.
— Obrtno gradbeno podjetje Marok bo- z razpoložljivimi sredstvi razširilo svoje dosedanje obrate, pri čemer se bo skušalo v čim večji meri preusmeriti na gradbeno dejavnost.
— Razen okvirno nakazanih vlaganj se bodo na področju občine Sevnica vršila še razna druga dela
stanovanjsko-komunalne dejavnosti, kot so graditev stanovanjskega bloka v Sevnici ter več dvosobnih in trosobnih stanovanjskih hiš v zasebnem sektorju. Nadaljevala se bodo dela na asfaltiranju ceste Sevnica—Šmarje, po možnosti tudi razširitev vodovoda v Sevnici. Ustanovili se bodo nadaljnji servisi za pomoč v gospodinjstvu, kot so: kemična čistilnica in šivalnica.
— Za šolstvo in kulturo so tudi v letu 1962, razen za šolo v Šentjanžu predvidena precej skromna sredstva z ozirom na velike potrebe. Vsekakor pa bo potrebno zagotoviti sredstva za dograditev šole v Šentjanžu in za pripravo investicijskega programa in načrtov za novo šolo v Sevnici.
— V zdravstvu in socialnem varstvu bodo razpoložljiva sredstva uporabljena za -pripravljalna dela za gradnjo doma novega zdravstvnega doma v Sevnici ter dograditev in opremo zdravstvene postaje v Krmelju. Manjša sredstva bodo uporabljena za opremo laboratorija v lekarni Sevnica. Za dom onemoglih na Impolci in v Loki se predvidevajo manjša sredstva za popravilo streh in nabavo vprege.
Za izvršitev nalog investicijske graditve v letu 1962 je treba upoštevati predvsem naslednje:
—	gospodarske organizacije in zavodi naj pri razporejanju investicijskih sredstev upoštevajo načela, ki so določena s tem družbenim planom in naj s svojimi plani izvršijo ustrezno razporeditev investicijskih sredstev;
—	neposredni investitorji in oddelek za gospodarstvo in finance občinskega ljudskega odbora Sevnica naj skrbno spremljajo razvoj investicijskih del glede pravilne uporabe sredstev in pravočasne dovršitve objektov ter nabave osnovnih sredstev kot je predvideno z investicijskimi programi;
—	občinski ljudski odbor naj z delavskimi sveti gospodarskih organizacij vskladi potrebe ter z združenimi sredstvi za skupna vlaganja uresniči naloge tega družbenega plana;
—	investitorji, ki predvidevajo koriščanje posojil iz družbenih skladov, naj pravočasno pripravijo investicijske programe z odgovarjajočo dokumentacijo za udeležbo na natečajih ter investicijska sredstva čim varčneje uporabljajo;
—	občinski ljudski odbor naj v sodelovanju z ustreznimi organizacijami prouči vse možnosti razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti in pod-vzame ukrepe za sistematično pripravo investicijskih elaboratov.
IV.	poglavje
SREDSTVA IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA SKUPNA VLAGANJA
1.	Gospodarske organizacije naj sredstva svojih skladov, ki jih v letu 1962 ne 'bodo koristile, vložijo v skupno vlaganje. Teh sredstev bi predvidoma bilo 130 milijonov dinarjev.
Z doslednim izvajanjem nakazanih možnosti bi bilo mogoče v največji meri in najbolje izkoristiti vsa za investicijsko dejavnost razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij.
Z ozirom na to, da predstavlja združevanje sredstev zelo važno postavko pri razvoju našega gospodarstva, je potrebno, da temu vprašanju posvetijo vso pozornost občinski LO kot tudi gospodarske organizacije in njihovi organi samoupravljanja, družbene ter politične organizacije.
. 2. Skupna sredstva gospodarskih organizacij in samostojnih zavodov in vseh ostalih skladov, ki bodo v letu 1962 vložena v osnovna in obratna sredstva, so naslednja:
v 0000 din
Viri sredstev	O rhd S .24 ca -g Ti .a	CD . | ^ H <u m a 4J <L>	'rt
	2» S > o .S	m jQ > p rj S* M T3	a 3 M m
Lastna sredstva GO in samostoj. zavodov	132.920	63.082	196.002
Sredstva zveze IN LRS	255.250	—	255.250
Investciijski sklad OLO	36.500	—	36.500
Invest. sklad ObLO	48.800	—	48.800
Združena sredstva GO	80.000	50.000	130.000
Ostali viri	76.800	26.877	103.677
SKUPAJ	630.270	139.959	770.229
V.	poglavje
ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST
Planirani razvoj gospodarstva predvideva v letu 1962 v družbenem sektorju povprečno zaposlitev 2.017 oseb, kar predstavlja 1 % povečanje zaposlenosti v primerjavi z letom 1961, ko je bilo- zaposlenih povprečno 2.004 oseb.
Gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih panogah v letih 1960—1962 je razvidno iz naslednjega pregleda:
Indeks
	1960	1961	1962	1961 1960	1962 1961
Industrija	1.098	1.044	968	95,1	92,7
Kmetijstvo	176	263	288	149,4	109,5
Gozdarstvo	178	82	75	46,1	91,5
Promet	37	44	46	118,9	104,5
Trgovina	101	136	131	134,6	96,3
Gostinstvo	30	35	35	116,7	100,0
Obrt	366	400	474	109,3	118,5
Skupaj	1.986	2.004	2.017	100.9	100,6
Gibanje delovne storilnosti izražene na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega v letu 1962 po posameznih gospodarskih organizacijah je pa razvidno iz sledečega pregleda:
Gospodarska organizacija 1961		1962	v 000 din Indeks
Rudnik lignita Krmelj	' 472,3	544,8	115,4
Jugotanin Sevnica	973,8	1068,5	109,8
Kopitarna Sevnica	696,1	740,4	106,3
KZ Sevnica	754,0	846,1	112,2
KZ Tržišče-Šentjanž	522,0	497,4	95,2
Gozdni obrat Sevnica	530,4	483,0	91,1
Podjetje za PTT promet Sevnica	743,7	884,0	148,8
STP Sevnica	1.075,0	1.331,0	123,8
»Sloga« Sevnica	1.017,0	1.149,0	113,0
Industr. podj. »Borovo« poslovalnica Sevnica	1.165,0	1.081,0	92,8
Poslov. »Peko« Sevnica	1.591,0	2.300,0	144,6
Gostinsko podj. Sevnica	847,0	858,0	101,3
Gostinsko podj. Šmarje-	1.031,0	975,0	94,6
Bife »Svoboda« Krmelj	1.022,0	1.020,0	99,8
Mizarska zadr. Sevnica	1.066,0	1.092,0	102,4
Konfekc. »Lisca« Sev.	1.360,0	1.342,0	98,7
»Marok« Sevnica	538,0	682,0	122,2
Povprečje	769,4	844,8	110,0
Iz tega je razvidno, da se bo		v povprečnem me-	
rilu dvignila delovna storilnost za 10 %.
Razvoju cielovne storilnosti bodo poleg organov delavskega upravljanja morale posvetiti posebno pozornost tudi družbene in politične organizacije, ki bodo morale upoštevati zlasti naslednje:
—■ neprestano je treba izpopolnjevati sistem nagrajevanja po učinku dela, pri čemer se je treba posluževati doseženih izkušenj in uspehov znotraj gospodarske organizacije in med posameznimi gospodarskimi organizacijami;
—	gospodarske organizacije, ki ne bodo znatno povečale obsega proizvodnje in storitev, naj proučijo možnosti zmanjšanja obstoječega. števila zaposlenih s tem, da se viški zaposlenih v okviru podjetij preusmerijo na nova odgovarjajoča delovna mesta.
Povečanje delovne storilnosti bo mogoče doseči poleg investicijskih vlaganj še z naslednjimi ukrepi:
—	z intenzivnejšim izrabljanjem razpoložljivega delovnega časa,
—	z izboljšanjem obstoječih in uvajanjem novih delovnih metod,
—	z določitvijo realnih proizvodnih učinkov na podlagi znanstvenih metod,
—	s povečanjem delovnega učinka neproduktivnega osebja,
—	z izboljšanjem delovne kontrole na slehernem delovnem mestu,
—	z uvedbo ukrepov za zmanjšanje števila nesreč pri delu,
—	z rednim oskrbovanjem s surovinami in pomožnim materialom,
—	z uvajanjem boljših tehnoloških postopkov,
■—■ z uvajanjem sodobnih metod za strokovno
in splošno izobraževanje zaposlenih,
—	z izboljšanjem življenjskih pogojev zaposlenih (stanovanja, družbena prehrana itd.).
V	skladu s smernicami tega plana in za uresničevanje vseh navedenih nalog je treba, da delavski sveti podjetij, zbor proizvajalcev in sindikalne organizacije stalno spremljajo stanje in gibanje zaposlenosti in delovne storilnosti, ker ravno pravilen obseg zaposlenosti in razvoj delovne storilnosti pospešujeta in vplivata na dvig ravni osebne potrošnje.
VI.	p o g 1 a v j e
OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD
OSEBNA POTROŠNJA:
Ob minimalnem povprečnem povečanju števila zaposlenih v gospodarstvu se bo s porastom proizvodnje in s povečano delovno storilnostjo osebna potrošnja dvignila za 8,1 %, medtem ko se bo realna osebna potrošnja prebivalca povečala približno za 6,7 %, potrošnja kmetov pa v odvisnosti od povečanja kmetijske proizvodnje in tržnih viškov.
DRUŽBENI STANDARD:
V	letu 1962 se predvideva nadaljnje povečanje del na področju splošnih družbenih dejavnosti, vendar še vedno ne bodo pokrite vse potrebe, ker moramo v naši občini pretežni del sredstev vlagati v gospodarske dejavnosti za zagotovitev in pospešitev potrebnega gospodarskega razvoja.
Skupnih investicijskih naložb za razvoj družbenega standarda bo v letu 1962 predvidoma 139,959 tisoč dinarjev. V tem znesku so zajeta tudi združena sredstva gospodarskih organizacij v višini 50 milijonov dinarjev.
V	letu 1962 bodo povečani proračunski izdatki za šolstvo, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo.
Za predviden razvoj družbenega standarda se postavljajo naslednje naloge:
—	razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij in drugih organizacij ter sredstva stanovanjskega sklada je treba razporediti v soglasju s predvidevanji tega družbenega plana;
—	poiskati je treba primeren način za združevanje sredstev v predvidenem obsegu;
—	sredstva je treba vlagati tako, da bodo predvideni objekti čimprej dovršeni in da se stroški izdelave ne bodo povečevali;
—	pri reševanju posameznih problemov naj se pritegne k sodelovanju vse prebivalstvo.
VII.	poglavje
GOSPODARSKI ODNOSI Z INOZEMSTVOM
V	skladu s povečanjem obsega proizvodnje in možnosti plasmana proizvodov v inozemstvu, se v letu 1962 predvideva porast izvoza v primerjavi z letom 61961 za:
V 000 din Indeks
	1960	1951	1962	1961 1960	1962 1961
Industrija	256.628	194.500	242.620	75,8	124,7
Kmetijstvo	4.916	44.729	81.115	909,9	181,3
Gozdarstvo	23.997	39.331	35.817	163,9	91,1
Obrt	16.000	14.710	40.000	91,9	271,9
Skupaj	301.541	293.270	399.552	97,2	136,2
Direktno bo izvažala tovarna Jugotanin, vse ostale gospodarske organizacije pa posredno. Posamezne gospodarske organizacije bodo predvidoma izvozile naslednje proizvode odnosno surovine:
V 000 din
Jugotanin Sevnica
hrastov ekstrakt	Ft	100	21.500
kostanjev ekstrakt	Ft	300	75.000
Kopitarna Sevnica			
kopita	par	150.000	60.000
pete	par	20.000	1.120
rezan les	m3	2.500	85.000
Mizarska zadruga Sevnica francoske komode	kom.		1.000	40.000
KZ Tržišče — Šentjanž železniški pragi	m3	300	5.500
KZ Sevnica			
bukova celuloza	prm	250	1.177
drva za kurjavo	prm	500	1.500
lesno oglje	ton	520	17.580
hmelj	ton	15	13.615
živina	ton	222	53.500
suhe gobe	kg	700	2.800
lisičke	kg	300	60
jabolka	ton	150	7.500
suhe maslenke	ton	15	2.100
ribez	ton	22	4.400
borovnice	ton	50	7.200
Navedene gospodarske organizacije naj še nadalje usmerjajo svojo proizvodnjo in izvoz tako, da bo čimbolj konkurenčna na zunanjem trgu ter streme za tem, da bo naraščal izvoz končnih izdelkov, zmanjševal pa se izvoz surovin in polizdelkov.
Pri uporabi uvoznih surovin in materiala je treba stremeti za tem, da se jih postopoma nadomešča z uporabo domačih in cenejših materialov, da. bi tako pripomogli k znižanju materialno-pro izvodnih stroškov.
DRUGI DEL
RAZVOJ POSAMEZNIH GOSPODARSKIH PANOG
VIII.	poglavje
Industrija
1.	Fizični obseg industrijske proizvodnje bo narasel za okoli 10 %, po posameznih proizvodih pa v naslednji višini:
Proizvod	Enota mere
hrastov ekstrakt	Ft
kostanjev ekstrakt	Ft
kopita	parov
pete	parov
polizdelki	parov
rezan les iglavcev	m3
rezan les listavcev	m3
1961	1962	Indeks
332	265	79,8
1.632	1.855	113,7
304.789	330.000	108,3
1,475.510	1,750.000	118,6i
424.468	430.000	101,3
1.240	1.300	104,8
5.947	6.200	104,3
Gospodarske organizacije bodo morale posvečati vso pozornost, da se bo industrijska proizvodnja dvignila nad predvideno povečanje bodisi fizičnega obsega kot tudi vrednosti industrijske proizvodnje. Za dosego tega bodo morali biti napori gospodarskih organizacij usmerjeni k izpolnjevanju naslednjih nalog:
—	skrbeti je treba, da se v najkrajšem času dovrše vse začete in predvidene investicije, razpoložljive proizvodne zmogljivosti pa izkoriščajo v čim večji meri;
—	dinamiko proizvodnje je treba usmerjati tako, da bo proizvodnja stalno naraščala. Dopuste je treba razporejati enakomerno skozi vse leto, izvrševanje rednih remontov pa je treba izvrševati v poznem jesenskem času, ko je največ verjetnosti za pomanjkanje električne energije;
—	izkoristiti je treba vse vire za pravočasno zagotovitev potrebnih zalog surovin in reprodukcijskega materiala; razširiti je treba proizvodno sodelovanje;
—	izpopolnjevati je treba organizacijo dela z uporabo sodobnih metod v procesu proizvodnje;
—	posvečati je treba vso pozornost delovnim pogojem, zlasti pa higiensko-tehničnemu varstvu pri delu in s tem zmanjševati število obratnih nesreč.
2.	Pri posameznih strokah industrijske proizvodnje in po posameznih gospodarskih organizacijah se predvideva naslednje:
112 —• proizvodnja premoga v Rudniku lignita Krmelj se bo v letu 1962 občutno zmanjšala in sicer na 35.000 ton, to pa zaradi tega, ker je rudnik skoraj popolnoma izgubil svoje tržišče ter se bo s tem v zvezi zmanjšalo število delavcev od 340 na približno 120, ostale delavce pa se bo usmerilo v druge dejavnosti, in sicer v Kopitarno Sevnico, kovinsko delavnico v Krmelju, ki se bo oddvojila od rudnika ter bo postala samostojno obrtno kovinsko podjetje, v peskokope v Krmelju, ženska delovna sila pa se bo zaposlila v razširjenem obratu konfekcije »Lisca«, ki v manjšem obsegu že dalj časa obratuje v Krmelju.
122 — Lesna industrija:
Predviden porast proizvodnje bo dosežen predvsem s povečano proizvodnjo v Kopitarni, medtem ko se v Jugotaninu tega ne more pričakovati, ker že sedaj obratuje s polno zmogljivostjo. Odločno
vpliva na višino proizvodnje v Jugotaninu dejstvo, da je na tržišču vedno manj kvalitetnega lesa, zaradi česar se dobi manjši izplen in s tem nižja filtertežinska proizvodnja.
Tudi vrednostni obseg proizvodnje bo težko doseči vsled konkurenčnih posegov tovrstnih podjetij in s tem težjega plasmana, na drugi strani pa se postopoma zvišujejo cene materialu, kar negativno vpliva na stabilizacijo prodajnih cen gotovim proizvodom.
V Jugotaninu se stanje povprečno zaposlenih v proizvodnji ne bo bistveno spremenilo, delovna storilnost, izračunana na osnovi narodnega dohodka na enega zaposlenega se bo povečala za 9,8 %.
Dokumentacija za gradnjo lesonitke je gotova, obstoja samo vprašanje fizičnih sredstev, ki so predvidena za celotno izvedbo predvidenih del in za opremo v višini preko dveh milijard dinarjev. Ako bo pravočasno rešeno vprašanje finančnih sredstev, se bo že v letošnjem letu pristopilo k pripravljalnim delom.
Izkazani porast fizičnega obsega proizvodnje v Kopitarni se razčlenja v proizvodnjo finalnih kopit, pet in polizdelkov, ki bo v letu 1962 večji za
14,0	%, in v proizvodnjo rezanega lesa, ki bo večja za 4,8 %.
Osnova za povečanje proizvodnje je predvsem rekonstrukcija proizvodnih zmogljivosti in povečanje mehanizacije. Nemajhno vlogo pri povečanju igra porast delovne storilnosti; tako se bo število povprečno zaposlenih zmanjšalo za 2,2 %, delovna storilnost pa se bo dvignila za 6,3 %.
Proizvodnja kopit in pet v Kopitarni predstavlja približno 70—80 % jugoslovanske proizvodnje kopit. S tem je vloga Kopitarne pri oskrbovanju čevljarske industrije v jugoslovanskem merilu izrednega pomena. Vsled dobrega plasmana kopit in pet in pa zaradi nujnosti prilagajanja proizvodnje hitro rastočim potrebam tržišča, bo treba posvetiti rekonstrukciji in razširitvi tovarne vso pozornost z zagotovitvijo potrebnih sredstev.
3.	Skupne investicijske naložbe v industriji bodo v letu 1962 znašale 83,800.000 din. Poleg sredstev družbenih investicijskih skladov in lastnih sredstev bo potrebno za izvršitev predvidenih investicij pristopiti k združevanju sredstev. Z namensko uporabo teh sredstev bo doseženo predvideno povečanje proizvodnih zmogljivosti in sam obseg proizvodnje v letu 1962.
IX.	p o g 1 a.v je KMETIJSTVO A. SPLOŠNI DEL
Na podlagi dosedanjega in predvidenega razvoja kmetijske proizvodnje na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju se bo v letu 1962 povečal družbeni bruto proizvod v kmetijstvu za 7,'8 % v primerjavi z ocenjeno realizacijo v letu 1961. Po posameznih strokah se predvideva naslednje povečanje družbenega bruto proizvoda:
Indeks
	1962:1961
Poljedelstvo	134,3
— žita	139,9
— industrijske rastline	135,0
— vrtnine	134,3
krmne rastline	137,2
Sadjarstvo	24,8
Vinogradništvo	107,8
Živinoreja	130,2
Kmetijstvo skupaj	113,2
Vzporedno s predvidenim	povečanjem kmetij-
ske proizvodnje se bo povečal tudi obseg tržnih viškov, katere bo treba z ustreznimi ukrepi v celoti zajeti in posredovati neposrednim potrošnikom.
Za predvideni obseg kmetijske proizvodnje bodo morale kmetijske zadruge s proizvodnim sodelovanjem izvajati naslednje naloge:
—	povečati je treba intenzivnost obdelovanja obstoječih obdelovalnih površin; pri tem naj se zajemajo vse oblike pogodbenega sodelovanja;
—	v čim večji meri je treba uporabiti ustrezna umetna gnojila, sortna semena, škropiva in vse ostale napredne agrotehnične metode;
—	nadaljevati je treba z obnovo obstoječih sadovnjakov in kjer so dani pogoji, tudi vinogradov;
—	vzporedno s povečanjem proizvodnje krmnih rastlin je treba povečati stalež živine, istočasno pa pospeševati pitanje telet in svinj;
—	za povečanje proizvodnih zmogljivosti je treba vložiti več sredstev za izboljšanje in povečanje mehanizacije;
—	kmetijske zadruge naj pristopijo k organiziranju kmetijsko-proizvodnih obratov z zajetjem odstopljenih zemljišč zasebnikov.
Kmetijska površina bo po osnovnih grupah proizvajalcev predvidoma zajela za važnejše kulture naslednje površine:	V ha
Kultura	a a 3	k S	m 13 ts Tti	S pU T3 g3'ti
pšenica	(n 841	Q a 19	N ti 822	O a S 311
koruza	665	—	665	107
krompir	768	—	768	197
detelje	668	28	640	117
krmne rastline	345	30	315	147
travniki	3170	115	3055	1000
sadovnjaki	298	17	281	79
vinogradi	664	9	655	66
jagodičevje	12	12	—	—
hmelj	47	35	12	0
B. KMETIJSKE PANOGE
1. Poljedelstvo s travništvom
V poljedelstvu se predvideva v odnosu na ocenjeno proizvodnjo v letu 1961 povečanje proizvodnje za 34,3 %'.
Porast hektarskih donosov važnejših poljščin bo v primerjavi z letom 1961 predvidoma naslednji:
v m/q
Kultura	Družb, posestva 1961	1962		Kooperacija 1961	1962		Indeks 1962 : 1961
pšenica	30	37	32	34	114,5
ječmen	—	—	—	—■	—
koruza	—	—	41	55	134,1
krompir	1 —	—	200	240	120,0
hmelj	11	14	—	—	127,3
detelje	70	80	70	75	110,7
travniki	52	65	48	55	120,0
Na osnovi predvidenega porasta, se bo proizvodnja žit povečala za 37,9 %, industrijskih rastlin za 35 %, vrtnin za 34 % in krmnih rastlin za 37,2 %.
Ker od proizvodnje krmnih rastlin zavisi porast živinorejske proizvodnje, je treba vključene travniške površine pravilno in pravočasno pognojiti s potrebnimi količinami umetnih gnojil. V primerjavi z letom 1961 bodo v letu 1962 porabljene na-
slednje količine umetnih gnojil:
Umetna gnojila	1961	1962	v tonah Indeks
a) dušična	564	593	105,1
b) fosforna	770	811	105,3
c) kalijeva	418	472	112,9
č) mešana	448	574	128,1
	2.200	2.450	,1.1,2
V	letu 1961 je bilo porabljenih na ha obdelovalne površine 278 kg umetnih gnojil, v letu 1962 pa se predvideva za 11,5 več kot v letu 1961.
2.	Sadjarstvo
V	primerjavi z letom 1961 bo v letu 1962 sadjarska proizvodnja previdoma za 75,2 % manjša. To zmanjšanje je utemeljeno na osnovi izredne bogate sadne letine v letu 1961.
V	letu 1962 se predvideva pogodbeno sodelovanje v sadjarstvu na površini 79 ha sadovnjakov.
S predvideno rajonizacijo naj se predvidi načrtna obnova sadovnjakov, da bi s tem zagotovilo poleg povečanega obsega proizvodnje tudi kvaliteto in sortno sadje.
V	akciji za izboljšanje stanja sadovnjakov bodo morali sodelovati vsi ustrezni organi občine in zadružni organi.
3.	Vinogradništvo
V	letu 1962 se predvideva večji prirastek grozdja za 7,8 % zaradi vključitve 66 ha vinogradniških površin v proizvodno sodelovanje in ker se predvidevajo ugodnejši klimatski pogoji kot so bili v letu 1961.
Manjše obnove vinogradov so predvidene na območju Kmetijske zadruge Tržišče-Šentjanž, in sicer v Bojniku.
4.	Živinoreja
V živinoreji se predvideva povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1961 za 30,2 %. Osnova povečanju je večja proizvodnja krmnih rastlin, ki bo zajela v letu 1962 v organizirani proizvodnji
33,0	% travnikov in 35,2 % njivskih krmnih rastlin, kar bo omogočilo, da bo dosežen naslednji obseg organizirane reje živine:
Družb, posestva Kooperacija
mlado govedo do 1 leta	glav	ton	glav	ton
mlado govedo nad 1 1.	480	214	451	203
prašiči — mesnati	—	—	775	77,5
V	zvezi z osrednjo nalogo družbenih posestev v pitanju živine in vzreji plemenske živine, je treba temu primerno podvzeti vse potrebne ukrepe.
S povečanjem in izboljšanjem krmne baze se predvideva tudi dvig molznosti od povprečja 1880 litrov na 2100 litrov mleka, kar pa še ni najvišja meja ter bo treba temu vprašanju nenehno posvečati vso pozornost.
C.	ZADRUŽNIŠTVO
V	letu 1962 bosta na območju občine poslovali dve kmetijski zadrugi.
Kmetijski zadrugi Sevnica in Tržišče-Šentjanž, ki zajemata 4,36 % od skupnih obdelovalnih površin, sta dolžni obdelovati ta zemljišča po posebnih agrotehničnih metodah, da bi tako dosegli maksimalne hektarske donose.
Kmetijski zadrugi naj v letu 1962 izdelata ureditvene načrte po smernicah petletnega plana gospodarskega razvoja. Pri tem naj upoštevata konfiguracijo terena, klimatske pogoje in strukturo prebivalstva, na osnovi tega pa določita vrsto glavne in stranske panoge kmetijske proizvodnje za posamezna področja. Na osnovi teh načrtov bosta kmetijski zadrugi lahko pravilno usmerjali kmetijsko proizvodnjo in utemeljevali nabavo strojev in opreme.
Od investicijskih vlaganj v kmetijstvu predvideva Kmetijska zadruga Sevnica razširitev sadovnjakov za 30 kha. Zgradila bo hlev za 100 krav molznic, 1 garažo z remizo in delavnico ter 1 predelovalni obrat. Ustanovila bo 1 vrtnarijo, nabavila 1 kamion in 2 traktorska priključka. Nakupila bo 15 plemenskih goved, 60 ha obdelovalnih zemljišč ter zgradila 2 stanovanji.
Kmetijska zadruga Tržišče-Šentjanž bo zgradila hlev za 100 pitanih goved in 1 steljnik. Kupila bo 40 ha obdelovalnih zemljišč ter zgradila 8 stanovanj.
Skupne investicije Kmetijske zadruge Tržišče-Šentjanž in Sevnice bodo znašale 167,000.000 din.
V	družbenem sektorju kmetijstva se v letu 1962 predvideva povečanje družbenega bruto proizvoda za 13,2 %, narodnega dohodka pa za 10,6 %.
Z ozirom na ponudbo kmetijskih zemljišč zasebnikov v zakup in nakup, je treba organizirati proizvodne obrate, kjerkoli obstojajo za to potrebni pogoji.
Predvideva se, da bodo družbena posestva v letu 1962 povečala z zakupom in nakupom svoje obdelovalne površine za 100 ha.
D.	PROIZVODNO SODELOVANJE
Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo doseženo predvsem na podlagi večje proizvodnje v okviru proizvodnega sodelovanja. V letu 1962 bo Vključeno skupaj 2.024 ha površin, od tega 879 ha njiv, 1000 ha travnikov, 66 ha vinogradov in 79 ha sadovnjakov.
Na teh površinah se predvidevajo sledeči hek-
tarski donosi:	Površina	Pridelek
	ha	q/ha
—• pšenica	311	34
— koruza	107	55
—• krompir	197	240
— krmne rastline	147	—
— detelje	117	75
— travniki	1000	55
— vinogradi	66	60
— sadovnjaki	79	50
V	živinorejski proizvodnji je predvideno pogodbeno pitanje:
—	mlada goveda nad 1 leto	451 glav
—	prašiči — mesnati	775 glav
Predvideni ha pridelki in predvideno pitanje
živine bo doseženo predvsem:
—■ na podlagi pravočasno in pravilno obdelanih površin pred setvijo;
—• z uporabo predpisanih količin umetnih gnojil z večkratnim dognojevanjem na vseh površinah;
—	z uporabo sortnega semena domačih in italijanskih sort pšenice, hibridne koruze in krompirja;
—	s pravočasnim zatiranjem rastlinskih škodljivcev in bolezni z večkratnim škropljenjem;
—	v živinoreji na podlagi intenzivnejšega sklepanja pogodb ob sodobnem načinu pitanja in s pomočjo veterinarske zaščite;
—	na podlagi stimulativnih odkupnih cen.
Za izvršitev vseh predvidenih nalog v okviru pogodbene proizvodnje so odgovorni pristojni organi občinskega ljudskega odbora, kmetijske organizacije in vse družbene in politične organizacije. Vsi ti naj bi nudili svojo pomoč kmetijskim zadrugam pri sklepanju pogodb, kmetijski kader pa bo moral s strokovnimi nasveti sodelovati pri pravilnem izvrševanju agrotehničnih ukrepov.
E.	KADRI
V	obeh kmetijskih zadrugah je sedaj zaposlenih 13 kmetijskih tehnikov in 2 agronoma, kar zadošča trenutnim potrebam. Zaradi hitrega razvoja kmetijstva bi se morali strokovni kmetijski kadri, ki delajo v kmetijstvu, na svojem delovnem mestu stalno izpopolnjevati strokovno in družbeno-poli-tično, da bodo kos nalogam, ki jih postavlja družba.
Naloga kmetijskih organizacij je, da si s štipendijami v prihodnjih letih zagotovijo predvsem visokostrokovni kader za svoje naraščajoče potrebe. Poleg agronomov in tehnikov, so še vedno večje
potrebe po kvalificiranih kmetijskih delavcih, ki bi jih naj dala nižja kmetijska šola na Radni ter je temu vprašanju treba posvetiti večjo pozornost kot doslej.
Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev pričakovanega razvoja je potrebno poleg ostalih ukrepov še naslednje:
—	da občinski ljudski odbor skrbi za vsestransko vsklajevanje gospodarskih načrtov kmetijskih zadrug s splošnimi interesi kmetijstva, da s pravilnim odnosom sodeluje pri tarifni politiki teh organizacij ter skrbi za izobraževanje kmetijskega kadra;
—	da se doseže čim popolnejše izkoriščanje vseh razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v kmetijstvu;
—	v zvezi s prometom kmetijskih proizvodov je treba izboljšati odkup z ustanavljanjem zbirnih oziroma sortnih skladišč pri kmetijskih zadrugah; izboljšati je treba pripravo blaga za trg in dvigniti nivo strokovnega kadra, ki dela na tem poslu;
—	vzporedno z dobro organizacijo odkupa naj kmetijske zadruge zagotovijo prodajo kmetijskih pridelkov, predvsem v Krmelju, Sevnici in Šmarju oziroma jo izpopolnijo in izboljšajo.
X.	poglavje
GOZDARSTVO
1.	V letu 1962 se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnih zmogljivosti gozdov, da bo tako zagotovljeno postopno večanje lesnih rezerv za kritje čedalje večjih potreb po lesu.
V ta namen bodo predvidoma v letu 1962 vložena za gojitev in reprodukcijo gozdov naslednja sredstva:
v 000 din
	Gozdovi SLP	Zasebni gozdovi	Skupaj
— obnova gozdov	2.027	5.400	7.427
— nega gozdov	2.102	4.000	6.102
—■ varstvo gozdov	1.134	4.100	5.234
— vzdrž. gozdnih poti	2.000	1.500	3.500
— gradnja cest	—	—	—
Skupaj	7.263	15.000	22.263
Pri izkoriščanju teh sredstev bo treba skrbeti za čimvečji gospodarski učinek. Vsled majhnih razpoložljivih sredstev bi bilo potrebno organizirati preko gozdarskih odborov zlasti za gozdnogojitvena dela tudi zainteresirane gozdne posestnike in mladino.
2.	Gozdnogojitvena dela bodo v okviru razpoložljivih sredstev izvršena v naslednjem obsegu:
— v ha
obnova gozdov	Gozdovi SLP 14	Zasebni gozdovi 27	Skupaj 41
nega gozdov	75	120	195
Pri pogozdovanju je treba posvetiti pozornost mešanju iglavcev v sestave listavcev, kjer za to obstoje klimatski in edafski pogoji; kjer pa teh
možnosti ni, je treba bukove gozdove oplemenje-vati z vnašanjem žlahtnih listavcev.
Urejanje gozdov se bo vršilo predvsem v zasebnih gozdovih, za kar je predvideno 4 milijone dinarjev.
Sredstva za varstvo gozdov bodo uporabljena za posek in požiganje napadenega materiala in sečnih odpadkov ter za zatiranje gozdnih oziroma drevesnih škodljivcev, lubadarja, kostanjevega raka in črnilovke. Del sredstev bo porabljen za nabavo zaščitnega materiala za varstvo gozdov pred divjadjo.
Za vzdrževanje gozdnih poti in cest je predvidenih din 3,500.000, medtem ko se popravila v zasebnih gozdovih predvideva, da bodo opravljena s strani zasebnih gozdnih proizvajalcev.
3.	S planom sečnje za leto 1962 je predvideno povečanje poseka v odnosu na leto 1961 za 14,5 % s tem, da se sečnja iglavcev veča Za 20,9 % sečnja listavcev pa za 1,2%. Tako se predvideva po posameznih skupinah naslednji obseg sečnje:
— v m3
Sečnja v letu
	1961
Skupaj	39.190
— iglavci	6.490
— listavci	32.700
—	gozd. SLP, zadr. 10.250
—	zasebni gozdovi 28.940
Po lastništvu gozdov struktura sečnje:
o
	'B Ph o
	O en
Skupaj	9.750
—• (iglavci	2.450
— listavci	7.300
1962	1 11 U C A b
40.950	104,5
7.850	120,9
. 33.100	101,2
9.750	95,1
31.200	107,8
predvideva	naslednja v m3
'S > o O) T5	•J?
$ O	M
N M	eh
31.200	40,950
5.400	7.850
25.800	33.100
Blagovna proizvodnja se bo zaradi zmanjšanja porabe lesa za domače potrebe povečala približno za 4,5 %. Kljub navedenemu povečanju blagovne proizvodnje in smotrnejšemu krojenju posekanega lesa ne bodo v letu 1962 pokrite potrebe trga ter bo treba še veliko napora, da bo v prihodnjih letih blagovna proizvodnja izenačena s potrebami tržišča.
XI.	poglavje
GRADBENIŠTVO
1.	Na področju občine Sevnica se v letu 1962 predvideva znaten porast gradbene dejavnosti, ki izhaja predvsem iz porasta gradbenih del na razširitvah, rekonstrukcijah in izgradnji novih objektov v idustriji, kmetijskih obratih in drugih gospodarskih objektih, kakor tudi nadaljnjega povečanja graditve objektov družbenega standarda.
V občini posluje domače gradbeno podjetje »Remont« Sevnica, gradbena dela po opravljajo tudi druga gradbena podjetja.
2.	Ne glede na to, kdo bo izvajalec gradbenih del v letu 1962, je potrebno za izvršitev predvidenih gradenj:
—	da investitorji pravočasno pripravijo vso potrebno dokumentacijo za predvidena investicijska dela, da bi se s tem zagotovil nagel potek gradbenih del,
—	da oddelek za gospodarstvo in finance pri ObLO dosledno preprečuje vsa gradbena dela, za katera ni predpisane dokumentacije in odobrenih finančnih sredstev.
XII.	poglavje
PROMET
Na področju občine ne obstojajo samostojna podjetja panoge prometa, temveč le obrati Železniškega transportnega podjetja Novo mesto in Podjetja za PTT promet Novo mesto. V tem družbenem planu je zajet le obrat Podjetja za PTT promet, ki bo predvidoma dvignil vrednost družbenega bruto proizvoda v tem letu za okoli 17 %.
, XIII. poglavje
TRGOVINA
1.	Z nadaljnjim gospodarskim razvojem se predvideva tudi nadaljnje povečanje obsega blagovne menjave. Tako se v letu 1962 predvideva porast prometa v trgovini za 7,9 % ali od 1.142 milijonov v letu 1961 na 1.233 milijonov v letu 1962.
Predvideno hitro naraščanje blagovnega prometa, ki ga narekuje splošni gospodarski razvoj, temelji predvsem:
—	na povečanju kupne moči in porastu zahtev prebivalstva,
—	na povečanju tržnih presežkov kmetijskih proizvodov,
—	na porastu proizvodnje predmetov za široko potrošnjo,
—	na povečani izpopolnitvi asortimana artiklov široke potrošnje,
—	na povečanju in izboljšanju zmogljivosti trgovske mreže,
—	na stimulativnejšem načinu nagrajevanja trgovskega kadra.
Poslovanje trgovskih podjetij v občini se odvija preko 27 poslovalnic. Izboljšanje poslovanja in povečanje blagovnega prometa temelji tudi na večji izbiri blaga in na uvedbi samopostrežbe, dalje na izboljšanem načinu prodaje konfekcijskega blaga z uvedbo takojšnjih popravil po meri itd.
2.	Investicijska vlaganja v trgovini bodo v letu 1962 usmerjena na rekonstrukcijo in opremo trgovskih lokalov ter eventualno na graditev nove bencinske črpalke. Investicijska vlaganja za predvidena dela bi znašala 4,000.000 din.
3.	Da bo v letu 1962 mogoče izvršiti predvidene naloge, je potrebno:
—	v čimvečji meri je treba nabavljati trgovsko blago neposredno od proizvajalca, da bi se z izločitvijo posredništva nudilo potrošnikom cenejše in boljše blago,
—	izpopolniti je treba asortiment blaga v skladu z željami in potrebami potrošnikov,
—	izboljšati trg s kmetijskimi pridelki,
—	uvedene prikrojevalnice in obrate konfekcije je treba razširiti,
—• organizacijsko okrepiti potrošniške svete v cilju izboljšanja družbene kontrole v trgovini.
XIV.	poglavje
TURIZEM IN GOSTINSTVO
V letu 1962 se predvideva v gostinstvu nadaljnje povečanje prometa vendar ob sedanjih pogojih le za 3,1 % ali od 55,686.000 din v letu 1961 na
59,461.000	din v letu 1962.
Da bi dosegli predvideni porast gostinskega in turističnega prometa v letu 1962, obenem pa zagotovili pogoje za pospešeni razvoj v prihodnjih letih, bi bilo potrebno:
—	preurediti gostinske obrate in nabaviti potrebno opremo,
—	zagotoviti pravočasno izdelavo investicijskega programa za novi hotel v Sevnici ter vire financiranja, i
—	proučiti možnosti za združitev gostinskega podjetja v Sevnici in Šmarju, kar bi bilo potrebno zaradi izboljšanja poslovanja, znižanja stroškov in povečanja zmogljivosti v gostinstvu,
—	nova zasebna gostišča naj se dovolijo samo tam, kjer za ustanovitev v splošnem družbenem sektorju še ne obstojajo pogoji,
—	gostinske gospodarske organizacije naj še nadalje izpolnjujejo sistem nagrajevanja po učinku,
—	nadalje je treba skrbeti za strokovno izpopolnjevanje gostinskega kadra in za vključevanje vajenecev v to stroko,
—	gostinske gospodarske organizacije morajo način postrežbe dvigniti na kulturnejši nivo,
—	skrbeti morajo za širše razvedrilo gostov, Turistično društvo pa s pomočjo občinskega ljudskega odbora za urejanje zunanjega izgleda Sevnice,
— Še nadalje je treba- skrbeti za izdajanje razglednic krajevnega značaja, ki naj bodo kvalitetno izdelane.
Turističnemu društvu naj občinski ljudski odbor pri izvajanju ukrepov za pospeševanje turizma nudi vso potrebno pomoč.
XV.	p o g 1 a v j e
OBRT
1.	V letu 1962 se predvideva, da se bo v družbenem sektorju obrti povečal obseg proizvodnje in družbenega bruto proizvoda za 18,6 %, narodni dohodek pa za 25,2%, medtem ko se predvideva v zasebnem sektorju znaten padec.
Navedeni porast obsega proizvodnje in storitev temelji na:
—	boljšem izkoriščanju obrtnih zmogljivosti,
—	porastu obrtnih zmogljivosti s povečanimi investicijskimi naložbami v letu 1961 in 1962,
—	na izboljšanju in izpopolnitvi opreme in delovnih pripomočkov v obstoječih obratih,
—	na organizacijskem izboljšanju in učvrstitvi gospodarskih organizacij.
V letu 1962 'bo treba usmerjati razvoj uslužno-stnega obrtništva tako, da se bodo v čimvečji meri odpravila nesorazmerja, ki motijo preskrbo prebivalstva.
2.	V družbenem sektorju obrti bo v letu 1962 vloženih 257,250.000 din ali 56,7 % od skupnih investicijskih vlaganj, ki bodo predvidoma vložena v gospodarstvo.
Investicijska sredstva bodo porabljena za povečanje zmogljivosti in uvajanje mehanizacije v dosedanjih obratih. Predvidena je rekonstrukcija Mizarske produktivne zadruge in razširitev konfekcije »Lisca« Sevnica, obrat Krmelj.
3.	Vzporedno s porastom obrtne proizvodnje in storitev se bo povečalo število zaposlenih v družbenem sektorju za 74 osb. Ta porast števila zaposlenih v odnosu na predvideno povečanje narodnega dohodka se ujema s povečano delovno storilnostjo v družbeni obrtni dejavnosti.
4.	razvoj uslužnostne obrti bi bilo potrebno pripraviti predvsem naslednje:
—	občinski ljudski odbor naj s sodelovanjem pristojnih organov (obrtne zbornice) izdela predloge za ustanovitev novih obrtnih obratov. Potrebna bi bila mehanična delavnica, ugodni pogoji in potrebe za razvoj čevljarske in krojaške ter šiviljske obrti, kot za postavitev nove parne pekarne. Zamisel parne pekarne bo po izjavil nvestitorja »Veležitar« Celje prišla do realizacije v letu 1962/63,
—	proučiti je treba pogoje razširitve in izpopolnitev gospodarskega servisa v Sevnici glede na naraščajoče potrebe prebivalstva.
Tu so mišljeni servisi za popravilo gospodinjskih strojev in naprav, za vzdrževanje stanovanjskih stavb, šivalnica in krpalnica, kemična čistilnica itd.
XVI.	poglavje
LOVSTVO
Na področju občine Sevnica deluje 9 lovskih družin s skupno okoli 300 članov. Število članov se bo vletu 1962 povečalo približno za 5 %.
V	letu 1962 se predvideva porast staleža divjadi, v glavnem srnjadi, zajcev, fazanov in poljskih jerebic.
Ravno tako se predvideva povečanje odstrela za približno 10 % ter bodo vzporedno s tem doseženi s prodajo divjačine tudi večji dohodki.
V	letu 1962 je treba v lovstvu predvsem:
—	okrepiti čuvajsko službo,
—	povečati odstrel škodljivcev,
—	zaščititi poljščine pred divjadjo s potrebnimi zaščitnimi sredstvi,
—i v zimskem času organizirati potrebno število krmišč za ohranitev in zaščito divjadi,
—	nadaljevati vzgojo članstva s primernimi strokovnimi predavanji.
XVII.	poglavje
RIBIŠTVO
V	tem letu se predvideva na področju naše občine nadaljnji dvig ribištva. Ribiška družina Sevnica ima v upravljanju sledeče vode: Savo od Črnega potoka do izliva Blanščice s pritoki: Mirna od izvira do izliva v Savo, Sevnična, Impoljski potok in Blanščica. Poleg tega ima tudi svoje ribnike, in sicer v Sevnici za vzgojo ribjega zaroda, v Mokronogu za gojitev krapov in v Mirni za gojitev postrvi.
V	letu 1962 bo ribiška družina vložila v svoje vode večje število potočnih in amerikanskih postrvi, lipanov in sulcev v skupni vrednosti 500.000 dinarjev.
Za kritje gornjih stroškov in stroškov za ureditev ribnika v Bruni vasi in na Mirni bo uporabljen dohodek od udeležbe na odškodninah gospodarskih organizacij, ki z izpuščanjem odpadnih voda povzročajo škodo ribjemu zarodu.
V	ribištvu se za leto 1962 postavljajo naslednje naloge:
—	povečati je treba obseg gojitve mladic v ribnikih na Mirni in Sevnici ter pospešiti ureditev ribnika v Bruni vasi in na Mirni,
—	izboljšati je treba čuvajsko službo,
—	z dosledno izterjavo odškodnin od gospodarskih organizacij je treba pospešiti urejevanje čistilnih naprav, s čimer bo za bodoče omogočen boljši razvoj športnega ribištva.
XVIII. poglavje
DENARNI ZAVODI
Denarno poslovanje v Občini se odvija preko podružnic komunalne in narodne banke.
V	letu 1962 se za te zavode predvidevajo naslednje naloge:
—	razširiti organizacijo denarnega varčevanja,
—	okrepiti sodelovanje z občinskim ljudskim odborom glede gospodarskega razvoja v občini,
—	preko družbene evidence spremljati pravilnost poslovanja gospodarskih organizacij in splošno družbenih dejavnosti ter svoja opažanja posredovati pristojnim organom,
—	učvrstiti organizacijo dela v banki.
XIX.	poglavje
VODNO GOSPODARSTVO
Vodna skupnost Dolenjske predvideva za razna regulacijska dela na območju občine Sevnica za leto 1962 investicijska sredstva v višini milijona dinarjev, ki bodo porabljena za
—	ureditev Sevnične in za regulacijska dela na reki Mirni.
TRETJI DEL
RAZVOJ POSAMEZNIH SPLOŠNO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
XX.	poglavje
STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST
1.	Sredstva stanovanjskega sklada in sredstva, ki jih bodo za zidanje stanovanj vložile gospodar-
ske in druge organizacije, bodo v letu 1962 predvidoma znašala okoli 114,627.000 dinarjev. Ta sredstva bodo porabljena delno za razne adaptacije, delno pa za zidavo novih stanovanj.
V letu 1962 se predvideva izgradnja 24-stano-vanjskega bloka v Sevnici in 4-stano vanj skega bloka za učitelje v Tržišču.
Pri stanovanjski izgradnji bo treba v letu 1962 upoštevati naslednje:
—	na razpoložljiva sredstva stanovanjskega sklada je treba vezati čimveč sredstev investitorjev, v tem z ustrezno stimulacijo tudi lastnih sredstev državljanov,
—	stanovanjsko problematiko zaposleneh naj v prvi vrsti rešujejo gospodarske organizacije, v mejah njihovih možnosti,
—	občinski ljudski odbor naj v mejah zakonitih predpisov in finančnih možnosti rešuje stanovanjsko problematiko obenem z ustanavljanjem stanovanjskih skupnosti in uslužnostnih dejavnosti stanovanjskih naselij.
2.	V letu 1962 se predvideva učvrstitev in osamosvojitev komunalnih služb, kot so: ceste, javna razsvetljava, vodovod, kanalizacija itd., ki se sedaj še nahajajo pod upravo stanovanjske skupnosti.
Za vzdrževanje - ter popravilo poti in cest IV. reda ter mostov na področju občine, je iz cestnega sklada zagotovljeno 3,750.000 dinarjev.
Za nadaljevanje asfaltiranja ceste Šmarje—Sevnica, se bo skušalo dobiti potrebna sredstva iz združenih sredstev za skupna vlaganja od gospodarskih organizacij brez obveznosti vračila, s tem da bo ta objekt dokončan v letu 1962.
Posebno pozornost naj občinski ljudski odbor posveti rednemu vzdrževanju vseh obstoječih komunalnih objektov ter v ta namen izda ustrezne predpise ter podvzame odgovarjajoče organizacijske ukrepe.
XXI.	poglavje
ŠOLSTVO, KULTURA IN VARSTVO KULTURNIH SPOMENIKOV
1.	V občini imamo 16 osnovnih šol. Od teh bo v prihodnjem šolskem letu šest popolnih osemletk in sicer: Blanca, Studenec, Boštanj, Tržišče, Sevnica in Šentjanž. Vse ostale pa so podružnične ali nerazvite osnovne šole. Poleg osnovnih šol imamo v občini še vajensko šolo, ki ima preko 140 učencev, in kmetijsko šolo v Sevnici, ki je v šolskem letu 1961/62 v sklopu Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu.
Vseh odelkov na šolah je 108 z 2.906 učenci, od tega odpade povprečno na eno šolo 180 učencev, kar je mnogo preveč za obstoječe kapacitete. To poprečje nam pove, da bo treba v bodoče resneje pristopiti k reševanju vprašanja večanja zmogljivosti šol, posebno pa je nujna zgraditev nove šole v Sevnici.
Drugo pereče vprašanje je kadrovsko vprašanje. Na šolah dela 91 učiteljev, potrebovali pa bi jih 128. Manjka 37 učnih moči, kar ima za posledico na eni strani prekomerno zaposlenost učnega osebja, na drugi strani pa slabšo kvaliteto pouka.
Učni kader namreč beži v industrijsko razvitejša področja. Vzrok odhoda kadra je v glavnem oddaljenost šol od centra, predvsem pa neurejene stanovanjske razmere. To vprašanje bo potrebno reševati z vso resnostjo, če hočemo obdržati še ta kader, ki ga imamo.
Otroško varstvene ustanove so v naši občini slabo razvite. Imamo le vrtec v Sevnici in Šmarju. Zahteva po taki ustanovi se je pokazala tudi v Krmelju, kjer je vedno več mater zaposlenih. Ustanavljanju takih ustanov bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti in s tem razbremeniti zaposlene matere.
Predvidena je tudi ustanovitev glasbene šole, ki bi vzgajala kader za pospeševanje glasbene dejavnosti in kulturnega življenja v občini nasploh.
V	občini deluje 10 prosvetnih društev, ki skrbijo za kulturno izživljanje našega prebivalstva.
2.	Za investicije v šolstvo in kulturo bo vloženo okoli 5 milijonov dinarjev in sicer predvsem za dograditev šole v Šentjanžu, medtem ko se bo nekaj manjših sredstev porabilo za tekoče vzdrževanje šolskih stavb.
3.	Za nadaljnji razvoj šolstva in kulture v letu 1962 naj bi se:
—	posvetilo posebno pozornost štipendiranju učnega kadra,
—	uredile stanovanjske razmere učiteljstva,
—	našle možnosti za pridobitev investicijskih sredstev za gradnjo šole v Sevnici, Teljčah in Primožu,
—	uredili šolski vrtovi, drevesnice, delavnice itd.,*
—	organizacijsko učvrstil gospodinjski center,
—	v društvo Svobod in v ostala prosvetna društva vključilo čimveč ljudi, predvsem mladine,
—	za družbeno ekonomsko izobraževanje članov kolektivov gospodarskih organizacij in ostalega prebivalstva posredovalo čimveč predavanj iz gospodarstva,
—	za poljudnoznanstveno izobraževanje organizirala predavanja iz zdravstva, vzgoje, tehnike itd.,
—	kulturne ustanove naj bi skrbele za čimveč j e ustvarjanje lastnih dohodkov in racionalno trošenje 'istih.
—	izdelali naj bi se predlogi za zaščito kulturnih spomenikov ter iskale možnosti za popolno izpraznitev prostorov v sevniškem gradu, ki bi se preuredil v muzej.
XXII.	poglavje
ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
1.	Zmogljivost zdravstvene službe še ne zadošča potrebam naše občine. Tako se pojavlja nujna potreba po naslednjem zdravstvenem kadru:
1	zdravnik splošne prakse
1 zobotehnik
1	medicinska sestra in
2	babici.
V	zvezi s problematiko pridobitve potrebnega zdravstvenega kadra, bo potrebno zagotoviti primerna stanovanja v predvidenih novogradnjah.
2.	V letu 1962 se predvideva za zdravstvo in so-
cialno varstvo 20,332.000 dinarjev investicij. Gornja investicijska sredstva so predvidena
—	v Zdravstvenem domu Sevnica za nabavo' rešilnega avtomobila, za nabavo instrumentarija in opreme in za adaptacijo Zdravstvenega doma,
—	v Zdravstvenem domu Krmelj za dograditev zgradbe samega doma v Krmelju in za njegovo opremo,
—• v domovih onemoglih na Impolci in Loki pa za popravilo zgradb in nabavo inventarja.
3.	V letu 1962 se v zdravstvu predvideva več raznih preventivnih akcij: obvezno cepljenje, cepljenje proti paralizi v širšem obsegu, besežiranje šolskih otrok proti TBC, obvezni sistematični pregledi šoloobveznih otrok, pregled otrok po stomatologu iz oddaljenih področij. Poleg tega bodo izvršene razne manjše asanacije.
4.	Na področju socialnega varstva bi za postopni prehod na ustreznejše delo socialno-varstvene službe bilo potrebno:
—	da občinski ljudski odbor preko svetov čim skrbneje prouči socialno problematiko na svojem področju in temu primerno ustrezno ukrepa,
—	da se z namenom dviga strokovnega kadra organizirajo tečaji in občasna posvetovanja, tu naj bi bili Vključeni člani ustreznih svetov,
—	da se čimprej prične z reševanjem problematike domov onemoglih,
—	da se pri socialno-varstvenem delu čimbolj aktivizirajo in pritegnejo k sodelovanju družbene organizacije, (sindikati, SZDL, LMS, ZK, PvK in drugo),
—	da občinski ljudski odbor, ZB, družbene organizacije, gospodarske organizacije in ustanove ter borci sami podvzamejo potrebne korake, da se pristopi k načrtnemu reševanju socialne problematike borcev in invalidov NOB.
XXIII. poglavje
DRŽAVNA UPRAVA
Pred državno upravo se v letu 1962 postavljajo naslednje naloge:
-— učvrstiti je treba organizacijo in sistematizacijo organov občinskega ljudskega odbora ter zagotoviti brezhibno delovanje posameznih služb ter je v ta namen potrebno posvetiti vso pozornost poslovanja;
—	posebno skrb je potrebno posvetiti varčevanju na vseh področjih dela;
—	posameznim službam je treba pri raznih akcijah zagotoviti njihovo izvedbo.
Četrti del
SREDSTVA OBČINE SEVNICA V LETU 1962 IN USMERJANJE NJIHOVE UPORABE
XXIV.	poglavje
PRORAČUN OBČ. LJUDSKEGA ODBORA
Proračunski dohodki
Občinski ljudski odbor Sevnica bo v letu 1962 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 179,073.000 din. Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov:
V 000 din
— del proračunskega prispevka ! : osebnega dohodka delavcev, zaposlenih v
gospodarstvu	84.029
-—■ del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka izven	gospodarstva	13.851
—	del dohodnine od	kmetijstva	13.338
—	del dohodnine iz obrti, poklicev in premoženja	5.130
—	del občinskih doklad od kmetijstva —
obvezno	11.696
—	del občinskega prometnegaa davka od
maloprodaje	8.379
—	del občinskega prometnega davka na promet z alkoholnimi pijačami do 5 %
—- obvezni ,	1.368
—	del prometnega davka na pivo in žganje 2.052
—	del prometnega davka od zasebnikov	8.550
—	del upravnih taks	1.436
—	del prometnega davka od davčnih vred-
notic	34
Del skupnih proračunskih dohodkov	149.863
Posebni dohodki proračuna 44.100 Dohodki državnih organov	420	44.520
Prenesena sredstva	4.587
Proračunski dohodki ObLO — skupaj	198.970
—	10% obvezna rezerva za leto 1962	19.897
SKUPAJ .	.	.	179.073
Proračunski izdatki
Sredstva za financiranje proračunskih izdatkov ObLO Sevnica se bodo uporabila v naslednje namene:	V 000 din
I. del — Prosveta in kultura	3.950
II.	del — Socialno varstvo	21.520
III.	del — Zdravstvena zaščita	29.059
V.	del — Državna uprava	84.200
VI.	del — Komunalna dejavnost	6.700
VII.	del — Negospodarske investicije	2.000
VIII.	del — Dotacije družb, organizacijam 15.300
IX.	del — Obveznosti in garancije	6.353
X.	del — Obvez, iz 1. 1961 in pror. rez. 9.991 Proračunski izdatki ObLO — skupaj	179.073
XXV.	poglavje OBČINSKI SKLADI
1.	Občinski investicijski sklad
Skupna sredstva občinskega investicijskega sklada, ki se ustvarjajo po obstoječih predpisih in jih je v letu 1962 dovoljeno koristiti, bodo znašala v letu 1962 okoli 48,800.000 din ter bodo uporabljena za investicije v gospodarske objekte po smernicah III. poglavja tega družbenega plana.
2.	Občinski stanovanjski sklad
V letu 1962 bo predvidoma razpolagal stanovanjski sklad z naslednjimi sredstvi:
V 000 din
—	neuporabljena sred. iz 1. 1961	21.217
—	redni dotok v letu 1962	48.200
—	blokirano	4.820 43.380
—	združna sredstva GO	50.000
Skupaj dohodki sklada	114.627
3.	Občinski šolski sklad
Občinski šolski sklad bo v letu 1962 razpolagal z okoli 140,607.000 din. Sredstva bodo uporabljena za financiranje osnovne dejavnosti v šolah.
4.	Občinski cestni sklad
Sredstva občinskega cestnega sklada, ki jih je po obstoječih predpisih dovoljeno uporabiti v letu 1962, bodo predvidoma znašala 3,478.000 din.
Ta sredstva bodo v celoti porabljena za popravilo poti in cest IV. reda.
5.	Sklad za financiranje negosp. investicij
V letu 1962 se pripor ča formiranje sklada za financiranje negospodarskih investicij ObLO Sevnica s tem, da bi se odstopljena sredstva gospodarskih organizacij zbirala in koristila preko tega sklada. Tu je mišljeno združevanje sredstev gospodarskih organizacij iz skladov skupne porabe z obveznostjo vračila, upoštevajoč pri tem potrebe in sposobnosti pravočasnega odplačila, po drugi strani pa sredstva brez obveznosti vračila.
Ta sredstva bi bila porabljena za razne negospodarske investicije občine, kot so:
—	pripravljalna dela za gradnjo novega Zdravstvenega doma v Sevnici,
—	sestava načrtov in investicijskega programa za gradnjo osemletke v Sevnici ter po možnosti za osnovno šolo na Teljčah,
—	adaptacije ostalih osnovnih šol na območju občine,
—	nadaljevanje asfaltiranja ceste Šmarje— Sevnica.
6.	Občinski rezervni sklad
Sredstva, ki jih plačujejo gospodarske organizacije v občinski rezervni sklad za potrebe gospodarskih organizacij, se vodijo na posebnih bančnih računih teh skladov kot skupne rezerve gospodarskih organizacij.
Gospodarske organizacije vplačujejo prispevek v občinski rezervni sklad v višini 3 % od doseženega čistega dohodka, zmanjšanega za izplačane osebne dohodke in za znesek, ki ga morajo gospodarske organizacije odvajati v svoj rezervni sklad.
Od gornje stopnje 3 % se odvaja 1,5 % v rezervni sklad občine, 1,5 % pa v rezervni sklad republike.
Skupne rezerve gospodarskih organizacij, zbranih v občinskem rezervnem skladu, in ki bodo predvidoma znašale 4,500.000 dinarjev, se lahko uporabljajo:
—	za izplačilo osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, če gospodarska organizacija ne more kriti takih izplačil iz ustvarjenega čistega dohodka oziroma iz sredstev svojih skladov,
—	za kritje drugih poslovnih izgub in za sanacijo,
—	za pospeševanje poslovanja gospodarskih organizacij.
Z občinsko rezervo gospodarskih organizacij razpolaga posebni upravni odbor, ki ga imenuje občinski ljudski odbor.
Natančnejši pogoji za dodeljevanje in vračanje sredstev, pogoji, ob katerih se lahko dajo gospodar-
ski organizaciji sredstva brez povračila ter natančnejše določbe o sestavi in delu upravnega odbora, se določijo v pravilih o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij, ki jih predpiše občinski ljudski odbor.
7.	Občinski zdravstveni investicijski sklad
Z odlokom občinskega ljudskega odbora Sevnica se ustanovi občinski zdravstveni investicijski sklad, ki se uporablja za gradnjo, razširitev in opremo zdravstvenih zavodov itd. Sklad upravlja upravni odbor.
8.	Občinski gasilski sklad
Z odlokom občinskega ljudskega odbora Sevnica se ustanovi občinski gasilski sklad z namenom, da se zagotovijo sredstva za financiranje potreb požarne varnosti in gasilstva.
V ta sklad se poleg drugih dohodkov steka tudi 0,5 % dela občinskih doklad od kmetijstva, ki pripada proračunu občine Sevnica.
XXVI.	poglavje
SPLOŠNI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA
PLANA OBČINE SEVNICA ZA LETO 1962
1.	Pristojni organi občinskega ljudskega odbo-bora morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih organizacij glede temeljnih razmerij na posameznih gospodarskih področjih v skladu z občinskim družbenim planom in morajo stalno spremljati izvajanje tega družbenega plana.
Gospodarske organizacije morajo predlagati občinskemu ljudskemu odboru sklepe, ki so potrebni za vskladitev njihovih planov z občinskim družbenim planom ali za njegovo izpopolnitev.
2.	Na enak način morajo tudi gospodarske organizacije zagotoviti v svojih planih, da bodo vsklajeni s temeljnimi proporci občinskega družbenega plana in da bodo v njih naloge čimbolj natančno določene.
3.	Politične organizacije in organi družbenega in delavskega samoupravljanja naj organizirajo posvetovanja o tem družbenem planu, tolmačijo njegovo vsebino in sprejemajo tudi ustrezne akcijske programe.
4.	Da bi se zagotovilo razporejanje sredstev, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije in ustanove s samostojnim financiranjem, v skladu s smernicami tega družbenega plana, je potrebno, da zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora občasno razpravlja o tej delitvi sredstev. Če opazi, da gospodarske in druge organizacije ne uporabljajo sredstev kot dobri gospodarji in v skladu s smernicami tega družbenega plana, naj daje gospodarskim organizacijam priporočila za smotrnejšo uporabo njihovih sredstev.
5.	Da se zagotovijo s planom predvidena razmerja med porastom števila zaposlenih ter porastom proizvodnje in storitev, mora pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora stalno spremljati izvajanje smernic tega plana in sproti poročati za delo pristojnemu zavodu o vseh primerih pretiranega zaposlovanja delavcev. Če se ugotovi, da zaradi tega gospodarska organizacija ne
dosega predvidene delovne storilnosti, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora in da gospodarski organizaciji ustrezna priporočila.
6.	Prav tako naj razpravlja pristojni svet občinskega ljudskega odbora o primerih investicijske nediscipline. V primerih, da zaradi tega zaostaja investicijska izgradnja, naj o tem razpravlja zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora ter priporoči investitorjem in izvajalcem odgovarjajoče ukrepe.
ŠESTI DEL XXVII. poglavje
KONČNE DOLOČBE
Svet za družbeni plan in finance ObLO Sevnica je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana.
Priloge k družbenemu planu so sestavni del tega družbenega plana.
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto«, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 30-1/62-3.
Sevnica, 26. marca 1962. Predsednik ObLO
Karel Kolman 1. r.
507.
Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Ur. 1. FLRJ številka 52-847/59) je ObLO Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. 10. 1962 sprejel naslednji
ODLOK
o ustanovitvi sklada za osemenjevanje plemenic občine Sevnica
1.	člen
Ustanovi se sklad za osemenjevanje plemenic (krav in nad 12 mesecev starih telic) na območju Sevnica (v nadaljnjem besedilu: sklada).
Ime sklada je: sklad za osemenjevanje plemenic.
Sklad je namenski. Sredstva se smejo uporabiti samo za kritje stroškov umetnega osemenjevanja, naravnih pripustov, popisa krav in telic, nabave plemenjakov, pobiranja skočnine in drugih stroškov.
2.	člen
Sklad je pravna oseba in ima svoj poseben račun pri Narodni banki Sevnica. Za svoje obveznosti odgovarja s svojimi sredstvi.
3.	člen
Sklad upravlja petčlanski upravni odbor, ki ga imenuje ObLO za dobo dveh let.
Upravni odbor upravlja sklad po zakonu o proračunih in financiranju samostojnih zavodov in na njegovi podlagi izdanih predpisov po tem odloku in po pravilih sklada.
4.	člen
Viri sredstev sklada so:
1.	vplačila za osemenjevanje,
2.	dotacije in drugi dohodki.
5.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme upravni odbor sklada. Sredstva sklada se smejo uporabljati samo na podlagi potrjenega finančnega načrta.
6.	člen
Sklad ima rezervo. Višino celotne rezerve, letna vlaganja in rok, do katerega mora rezerva doseči določeno višino, določi upravni odbor sklada.
7.	člen
Administrativne in finančne posle opravlja odsek za proračun in sklade ObLO Sevnica.
8.	člen
Sklad ima svoja pravila. S pravili se določi organizacija in način poslovanja sklada, pravice upravnega odbora ter druge določbe v zvezi z upravljanjem sklada.
Pravila sprejme upravni odbor, potrdi pa jih ObLO.
9.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1962 dalje.
številka: 010-34/62-1.
Sevnica, 30. oktobra 1962.
Predsednik ObLO Karel Kolman 1. r.
508.
Na podlagi 3. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je ObLO Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. novembra 1962 sprejel.
SKLEP
o razrešitvi predsednika ObLO Novo mesto Ludvika Goloba
1.
Ker je prevzel drugo dolžnost, se na lastno prošnjo razreši
LUDVIK GOLOB
dolžnosti predsednika ObLO Novo mesto.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 111-472/62-1.
Novo mesto, 13. novembra 1962.
Podpredsednik ObLO Sergej Thorževskij 1. r.
509.
Na podlagi 3. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je ObLO Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. novembra 1962 sprejel
SKLEP
o razrešitvi podpredsednika ObLO Sergeja Thorževskij a
1.
Ker je prevzel drugo dolžnost, se razreši SERGEJ THORŽEVSKIJ dolžnosti podpredsednika ObLO Novo mesto.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 111-471/62-1.
Novo mesto, 13. novembra 1962.
Predsednik ObLO Ludvik Golob 1. r.
510.
Na podlagi 3. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je ObLO Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. novembra 1962 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika ObLO
1.
Sergej THORŽEVSKIJ, podpredsednik ObLO Novo mesto se izvoli za predsednika ObLO Novo mesto.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 111-470/62-1.
Novo mesto, 13. novembra 1962.
Predsednik ObLO Andrej Grča 1. r.
511.
Na podlagi 3. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) je ObLO Novo mesto na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 13. novembra 1962 sprejel
SKLEP
o izvolitvi predsednika ObLO
1.
Andrej GRČA, direktor zavoda za izmero in kataster zemljišč Novo mesto in odbornik občinskega zbora ObLO Novo mesto se izvoli za podpredsednika ObLO Novo mesto.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto.
Številka: 111-473/62-1.
Novo mesto, 13. novembra 1962.
Predsednik ObLO Sergej Thorževskij 1. r.
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE 512.
BILANCA
Belokranjskega gradbenega podjetja Črnomelj na dan 31. 12. 1962
Aktiva	v 000
I. OSNOVNA SREDSTVA Sedanja vrednost osnovnih sredstev	25.433
Sedanja vrednost skupne porabe	19.583
II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV Banka in blagajna	6.275
Kupci in druge terjatve	148.296
Zaloge	27.391
Druga aktiva	3.765
Skupaj	230.743
Pasiva	v 000
I.	VIRI STALNIH SREDSTEV
Poslovni sklad	18 704
Sklad skupne porabe	18.451
Rezervni sklad in drugi skladi	7.905
II.	DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV
Krediti pri banki	51.512
Dobavitelji in druge obveznosti	115.150
Druga pasiva	13.941
Skupaj	230.743
Vodja računovodstva: Pepca Žunič 1. r.
Predsednik UO: Edi Vivoda 1. r.
Direktor:
Blaž Pahulje 1. r.
513.
BILANCA
VODNE SKUPNOSTI DOLENJSKE Novo mesto na dan 31. 12. 1961
Aktiva I. OSNOVNA SREDSTVA	v 000
Lastna osnovna sredstva	128.114
Investicije v izgradnji (vodogradnje) II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV	200.858
Blagajna in banka	27.969
Kupci in druge terjatve	35.543
Zaloge	11.222
Druga aktiva	1.271
Skupaj	404.977
Pasiva	v 000
I.	VIRI STALNIH SREDSTEV
Poslovni sklad	263.634
Poprava vrednosti osnovnih sredstev	35.344
Ostali skladi	71.935
II.	DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV
Krediti pri banki	28.026
Dobavitelji in druge obveznosti	3.147
Druga pasiva	2.891
Skupaj	404.977
Vodja računovodstva:	Direktor:
Mira Kosec 1. r.	ing. Drago Mišič 1. r.
Predsednik UO:
Viktor Zupančič 1. r.
514.
BILANCA
KMETIJSKE ZADRUGE BIZELJSKO na dan 31. 12. 1962
Aktiva	v 000
I OSNOVNA SREDSTVA Sedanja vrednost osnovnih sredstev	126.378
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV	5.731
Banka in blagajna	24.848
Kupci in terjatve	41.939
Zaloge	90.668
Druga aktiva	10.917
Skupaj	300.481
Pasiva I. VIRI STALNIH SREDSTEV	v 000
Poslovni sklad	88.566
Sklad skupne porabe	6.090
Rezervni sklad in drugi skladi II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV	7.500
Krediti pri banki	150.356
Dobavitelji in druge obveznosti	36.942
Druga pasiva	11.027
Skupaj	300.481
Vodja računovodstva: Nežka Iljaž 1. r.
Predsednik UO: Vlado Staroveški 1. r.
Direktor:
Ferdo Šepetave 1. r.
515
BILANCA na dan 31. 12. 1962
AVTOTRANSPORTNEGA PODJETJA »Prevoz« Brežice
Aktiva	v 000	Pasiva	v 000
I. OSNOVNA SREDSTVA Sedanja vrednost osnovnih sredstev	190.955	I. VIRI STALNIH SREDSTEV Poslovni sklad	111.218
Sedanja vrednost sredstev skupne porabe	2.200	Sklad skupne porabe	5.117
II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV		Rezervni sklad in drugi skladi	1.222
Banka in blagajna	35.427	II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV	
Kupci in terjatve	91.639	Krediti pri banki	99.194
Zaloge	28.638	Dobavitelji in druge obveznosti	131.184
Druga aktiva	5.525	Druga pasiva	6.499
Skupaj	354.384	Skupaj	354.384
Vodja računovodstva:	Direktor:
Jela Frankič 1. r.	Anton Kostanjšek 1. r.
Predsednik UO:
Martin Frigelj 1. r.
516.
BILANCA na dan 31. 12. 1962 GOSTIŠČE PRI POŠTI BREŽICE
Aktiva I. OSNOVNA SREDSTVA	v 000	Pasiva I. VIRI STALNIH SREDSTEV	v 000
Sedanja vrednost osnovnih sredstev II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV	1.317	Poslovni sklad Sklad skupne porabe	2.262 22
Banka in blagajna Kupci in druge terjatve	2.460 18	Rezervni sklad in drugi skladi II. DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV	365
Zaloge	1.090	Dobavitelji in druge obveznosti	2.123
Druga aktiva	59	Druga pasiva	172
Skupaj	4.944	Skupaj	4.944
Vodja računovodstva:	Direktor:
Ivan Plazar 1. r.	Jerčka Ostržnik 1. r.
Predsednik UO:
Ida Gramc 1. r.
517.
BILANCA
KOLODVORSKE RESTAVRACIJE BREŽICE na dan 31. 12. 1962
Aktiva I. OSNOVNA SREDSTVA	v 000
Sedanja vrednost osnovnih sredstev II. DRUGE OBLIKE SREDSTEV	5.281
Banka in blagajna	5.178
Kupci in druge terjatve	395
Zaloge	4.980
Druga aktiva	555
Skupaj	16.389
Pasiva	v 000
I.	VIRI STALNIH SREDSTEV
Poslovni sklad	6.258
Sklad skupne porabe	955
Rezervni sklad in drugi skladi	2.204
II.	DRUGE OBLIKE VIROV SREDSTEV
Dobavitelji in druge obveznosti	3.517
Druga pasiva	3.455
Skupaj	16.389
Vodja računovodstva: Igo Škodnik 1. r.
Predsednik UO: Vera Balon 1. r.
Direktor: Vlado čeme 1. r.
Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto — odgov orni urednik: Baškovič Milan — Tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. — Uredništvo in uprava: No vo mesto, Ljubljanska c. št. 2, tel. št. h. c. 25, 39, 85, 106 in 115. Letna naročnina 700 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun številka 606-11
2~245
H