Poštnina plačana v gotovini.
Leto LXXII., št. 90a
Lfrblfana, četrtek 20. aprila 19)9
Cena Din 1*~
Izhaja vsak dan popoldne lzvzemfii nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO W TOKA VNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Štev. 5
Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Pred sestankom nemškega državnega zbora:
V pričakovanju velikih odločitev
Mednarodna napetost je nekoliko popustila, ker za prihodnje dni ne pričakujejo neposredne nevarnosti oboroženih spopadov, vendar pa zapadne sile z vso naglico nadaljujejo svoje vojaške priprave za vsak primer
London, 20. aprila, br. Komentarji nemškega in italijanskega tiska o Rooscveltovi poslanici Hitlerju in Mussoliniju niso zbudili v političnih in diplomatskih krogih upanja, da bi se mogli vsi mednarodn: problemi rešiti na miren način s sporazumom na splošni mednarodni konferenci, vendar pa je napetost v toliko popustila, ker vsaj za prihodnje dni ne računajo z možnostjo kakih nepričakovanih oboroženih spopadov, tem manj, ker na oficielnih mestih Nemčije in Italije še niso podali nobenih izjav glede pobud predsednika Zedinjenih držav. Vse čaka na izjave, ki jih bosta podala kancelar Hitler na seji nemškega državnega zbora 28. aprila, in min. predsednik Mussolini istega dne na seji velikega fašističnega sveta. Sele tedaj bo mogoče točneje presoditi, kako se bodo nadalje razvijali mednarodni odnošaji.
Medtem «e delo angleške in francoske diplomacije živahno nadaljuje. Do dneva, ko bo- Hitler v državnem zboru podal svoje izjave, bo tudi že znano, kakšno stališče jc zavzela Rusija glede na angleške predloge za vojaško pomoč v primeru oboroženega spopada, in bedo razčiščeni tudi odno>a j i z drugimi državami.
Ne glede na diplomatsko akcijo nadaljujejo zapadne velesile / vso naglico svoje vo-
jaške priprave. Zlasti je tesno sodelovanje njihovih pomorskih sil. Dogodki so pokazali, da so si zapadne velesile že razdelile področja na oceanih za varstvo svojih interesov. Dočim je večina ameriškega vojnega brodovja odplula na Pacifik, da razbremeni tamkaj Anglijo in Francijo pri zaščiti njunih kolonij in interesov, se je večina angleškega vojnega brodovja zbrala v vzhodnem delu Sredozemskega morja, večina francoskeoa vojnega brodovja pa v zapadnem delu. Velike skupne vaje angleške in francoske mornarice bodo te dni tudi ob l^giptu v bližini Sueškega prekopa. Zapadne sile so torej na straži in pripravljene za vsak primer.
Ojačenje angleške posadke v Gibraltarju
IX>NXK>X. 20. aprila, br. Transportna ladja, na kateri sta bila dva bataljona angleške regularne vojske, namenjene v Palestino, je prejela nalog, da se za nekaj dni ustavi v Gibraltarju. V soboto bo krenil v Gibraltar bataljon vvaleške garde. Ko bodo prispeli tja. bo ladja nadaljevala svojo pot proti Hai£L
V Gibraltarju so sedaj dva francuska dreadnougtha. 3 križarke, 9 rušilcev ter 1 angleški rusilec.
Prvi Mussolinijev odgovor na Rooseveltovo poslanico
izjave italijanskega min« predsednika v odboru za s ve to v vso razstavo v Rimu i. 1*4*
Sim, 20. aprila e. Na seji upravnega od-oora, ki organizira rimsko svetovno razstavo v 1. 1942, je imel min. predsednik Mussolini ob 11.15 dopoldne govor, v katerem je v splošnih potezah odgovoril tudi na Rooseveltovo poslanico. Med drugim je izjavil:
Na današnjem svečanem sestanku se izpolnjuje prvi akt velike mobilizacije, ki pa naj nikar ne alarmira po tonu te besede onih, ki jih popada histerizem današnjih dni. Ore za civilno mobilizacijo, miroljubno, brez orožja, za mobilizacijo 15 tisoč delavcev, ki bodo izvršili sistematski napor in koordinirali vse nacionalne ener-jrije za prireditev razstave 1. 1942. Ce bi imeli kakšen napadalni namen, se ne bi posvetili zgodovinskemu delu. ki bo imelo tako izreden obseg, kakor bo ta univerzalna razstava, ne bi pozvali k sodelovanju narodov, izmed katerih so mnogi s svojim pristankom dokazali, kako gledajo na razvoj dogodkov v smislu naših idej. Če smo se kljub viharnim časom upali pričeti in če nadaljujemo sedaj pogumno svoje dela. se mora smatrati to za dobro znamenje, da ne nameravamo nikogar napasti. Zato je neupravičen in neutemeljen sleher ni poizkus, da bi se države osi Rim—Berlin postavile na zatožno klop. Nič pa ni bolj absurdno, kakor postavljati vprašanje lOletnih garanr'j. pri tem pa delati piramidalne zemljepisne napake. kakor Jih morejo     napraviti le individui, ki imajo
najbolj nemogoče nepolna nje evropskih stvari. Kar se tiče konferenc, ki se zopet \ emitirajo, in zatrjevanj, da bodo Zedinje-ne države sodelovale kakor običajno kot opazovalec, so nam dale naše izkušnje pre-bridke rezultate. Čim večje je število kon-ferenčnikov. tem bolj negotov je uspeh.
Ce se bo dal kakšen odgovor na Rooseveltovo poslanico ali ne, trenutno ni odločilno, porabiti pa sem hotel priliko, da ponovno naglasim, da je politika osi politika, ki je osnovana na kriteriju miru. V tem okviru je dalo i talijansko-nemško sodelovanje že mnogo dokazov in zato je treba pripraviti do molka razsirjevalce vseh katastrofalnih govoric, profesionalne fataliste, ki z veliko zastavo zakrivajo svoj strah, onemoglo sovraštvo in svoje interese, ki so več ali manj neopravičljivi.
Mi se ne pustimo vplivati po nikaki tiskovni kampanji, po nikaki h katastrofalnih govoricah, po nikakih brzojavkah ali poslanicah, mi čutimo, da je naša vest mirna, a tudi vemo, da bomo z lastnimi sredstvi lahko branili svoj mir.
Svoj govor je zaključil Mussolini s poudarkom pomena rimske razstave, ki naj postane olimpijada civilizacije. Italija bo, še preden potečejo tri leta do njene otvoritve, postavila pri Treh fontanah stavbe, ki jih Petrova bazilika ne bo zasenčila. Vsak Italijan se mora zaradi tega čutiti osebno odgovornega za uspeh te demonstracije italijanske kulture.
Kitajska ofenziva proti Kantonu
Kitajske čete so oddaljene od mesta nekaj kilometrov
samo se
Uonkong, 20. aprila, br. Kitajci se od vseh strani čim dalje bolj bližajo Kantonu. Japonci so se pričeli umikati v mesto. Kitajske predstraže so le še 15 km oddaljene od kantonskih predmestij. Kitajci kontrolirajo tudi že progo Kanton—Kaolung—Hon-kong. Polotok Kaloung so kitajske čete že zavzele. Na ozemlju, ki so ga Kitajci v zadnjih dneh zopet osvojili živi več milijonov prebivalcev.
Po japonskih vesteh je računati na juž-nokitajski fronti z japonsko protiofenzivo. Japonsko brodovje je včeraj pričelo obstreljevati kitajske postojanke na obali ob portugalski koloniji Macao. Bržkone nameravajo Japonci izvršiti nov prodor proti f?i uWni'i
Ofenziva v šansi ju ni uspela
Tokio, 20. aprila br. Agencija Dome j pravi, da se je kitajska ofenziva v jugo-zapadnem šansiju izjalovila, V tej ofenzivi je sodelovalo pet kitajskih divizij.
Zopet atentat v Sangha ju
Sanghaj. 20. aprila br. Generalni tajnik mestne občine in vodja SangbjjAcjl zuna-titičnega oddelka, Hoan Sieng, ki je
simpatiziral z Japonci, je bil v torek ubit. Atentatorji so mu vtaknili v žep listek, na katerega so napisali, da so ga ubili, ker je izdal interese kitajske domovine.
Rooseveltov poziv Japonski
Tokio, 20. aprila, o. Po informacijah iz Washingtona je Roosevelt pripravil sličen poziv za Japonsko kakor ga je poslal pred dnevi Nemčiji in Italiji. Roosevelt je nameraval to storiti že tedaj, ko je poslal svoji brzojavki Hitlerju in Mussoliniju, vendar pa je svojo namero iz taktičnih razlogov odgodil. ker so prav onega dne prenesli truplo v Washingtonu umrlega japonskega poslanika na ameriško križarko, da ga prepelje na Japonsko. Vendar pa bo ta poziv odposlan najkasneje do konca meseca, torej nekako v istem času, ko bo govoril Hitler v nemškem državnem zboru. Roosevelt namerava v svojem pozivu Japonski predlagati rešitev vseh spornih zadev in nerešenih vprašanj na Daljnem vzhodu s pomočjo posebne pacifiške konference, na kateri naj bi se rešile definitivno vse zadeve za daljšo dobo let.
V Londona zbirajo zaloge živU
London, 20. aprila, e. V Londonu je bila izdana naredba, da morajo vse pekarne nabaviti velike zaloge moke in da morajo ostati te zaloge stalno nedotaknjene. Za to bodo dobili posebne nagrade od vlade. Posebna navodila o tem, koliko morajo imeti zaloge moke, bodo dobile pekarne danes ali jutri. Gre za ogromna naročila moke. Vse to daje povod za mnenje, da Anglija niti najmanj ni na čistem o tem. kaj se bo zgodilo v teku tedna.
Italijanski vojaški ukrepi
LONDON, 20. aprila, br. V spodnji zbornici je včeraj popoldne državni podtajnik v državnem ministrstvu Buttler na vprašanje nekega opozicijskega poslanca o stanju italijanske vojske v Italiji^ Libiji in na r>odekaneških otokih dejal, da ne more podati nobenih podrobnih podatkov, število vojaštva v Italiji se je v zadnjem času znatno povečalo. Isto velja tudi za italijanske čete na Dodekaneških otokih kar pa se tiče italijanske vojske v Libiji, razpolaga z podatki, ki jih je objavil 8. marca.
Vznemirjeni Islandci
Washington, 20. aprila AA. (Havas) Ministrstvo /a zunanje zadeve objavlja, da ni treba pripisovati nobenega pomena temu, da se Islandija ne nahaja na listi dr/av, ki jih je omenil Roosevelt v svoji poslanici. Islandija se ne nahaja na evropskem kontinentu niti v bližini Evrope.
Ogromen kredit
za Panamski kanal
VVashington, 20. aprila AA. Parlamentarni odbor za trgovsko mornarico je sprejel zakonski načrt, s katerim se odobrava vladi kredit v znesku 277 milijonov dolarjev (10 mi-lijard dinarjev) /a razširitev in popravo Panamskega prekopa. Ta dela bodo služila istočasno za ojačenje obrani be prekopa.
Lindbergh inspektor vojnega letalstva v USA
VVashingion. 20. aprila AA. (Reuter). \ Vojni minister VVoodring je izjavi), da bo . polkovnik Lindberg, ki se je nedavno vrnil
iz   Evrope,   poklican   v   aktivno službo.
Lindbergh bo dodeljen poveljstvu letal-| stva kot inspektor ameriškega vojnega le-i taistva.
Sestanek v Benetkah
Italijanska akcija za zbližanje Madžarske in Jugoslavije
BENETKE, 2». aprila, e. Za SCSt&aeh jugo^ovenskega zunanjega ministra dr. CSncar-^ljarkovioa in italijanskega r,un>. njega ministra grofa Ciana v Benetkah, ki bo 22. aprila, so priprave v podnem teku. Sestanek bc v palači Frini, kjer sta se 1. 1933 sestala Hitler in Muasoliai. Zaradi tega sestanka je odpotoval v Rini tudi prefekt Julijske krajine, da dobi vsa potrebna navodila. Jugoslovenski poslanik v Rimu dr. Bosko Hristič se je na poti iz Rima v Beograd tuđi zadržal v Benetkah, da pripravi vse potrebno, v Benetke bosta spremila dr. Cincar-Markovića italijanski poslanik v Beogradu Mario Indelli in jugoslovenski poslanik v Rimu dr. Hri-| stić. Grof Ciano bo prispel v Benetke v } soboto zjutraj z letalom in bo takoj od-j šel na postajo Santa Lucia, kjer bo sprejem jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Cincaa^Maxkx>viča.
Madžarska pričakovanja
BUDIMPEŠTA, 20. aprila, e. V madžarskih političnih krogih pripisujejo izreden pomen razgovaram italijanskih in madžarskih državnikov v Rimu. Pričakujejo, da bo rimski sestanek znova ojačil os Rim-Berhn in zboljšal položaj v srednji Evropi. Vprašanja, o katerih razpravlja, ta Mussolini in Ciano s Telekvjem in Csa-kyjem so po mnenju tukajšnjih političnih krogov naslednja:
L madžarski politični, kulturni in gospodarski odnošaji z Italijo^
2. odnošaji Madžarske napram osi Rrm-Berlin,
3. stališče Madžarske glede protikomu-nističnega pakta,
4. odnošaji Madžarske napram Jugoslaviji,
5. odnošaji Madžarske napram Rumeni ji.
Glede odnosajev napram Jugoslaviji mislijo, da se bodo še bolj zboljsali. V zvesa s tem poudarjajo, da sta v svojih zdra_ vicah Mussolini in Teleky z \^tikimi simpatijami govorila o Jugoslaviji, kar smatrajo kot znak novega sporazuma med Madžarsko in Jugoslavijo. Za odnosa je z Rumunijo pričakujejo absolutno normalizacijo. Zato poudarjajo, da bodo k temu mnogo tudi pripomogli razgovori Gafenca v Berlinu. Splošno je prepričanje, da bo po rimskih razgovorih in po razgovorih Gafenca v Berlinu nastala popolnoma nova doba v odnošajih med Madžarsko, Rumunijo in Jugoslavijo in sicer v svrho ohranitve miru v tem delu Bvrope.
Gaf eneovi razgovori v Berlinu
BERLIN, 20. aprila, e. Kakor se je moglo zvedeti, je Gafencu pokazal razpoloženje, da se med Nemčijo in Rumunijo v najkrajšem času nadaljujejo razgovori o trgovinskih vprašanjih, da bi se gospodarski odnošaji med obema državama čini bolj poglobili in poštah še bolj intenzivni. Gafencu je v teh razgovorih zastopal sta. lisce, da želi Rirmunija v vsakem primeru in v vseh okoliščinah cfcraniti popolno nevtralnost. V nemškm kakor tudi v ru-—iMi krogih poudarjajo, da so razgovori Gafenca s predstavniki Nemčije po. tekali popolnoma zadovoljivo. Nekateri zatrjujejo, da je Gafencu sporočil Ribben-tropu stališče, ki   ga   zavzema Poljska.
■ eiidai pa, niti v Berhnu niti v Vaa»avi Efe potrjujejo da bi mu Beck poveril kako posebno misijo. Precejšnjo pozornost So zb i-. ile tudi vesti, da se je Gafencu He^son: lazgovarjal o pedožitju nemške manjšine v Transilvaniji. Nemški krogi priznavajo, da se Nemcem v Ruinumji ne gode nttau ke krivice in da ni bila Nemčija zaradi njih nikoli v sporu z Rumunijo.
Sprejem v rumunskem veleposlaništvu
BEOGRAD, 20. aprila, e. Rumunski veleposlanik Cadera in njegova soproga sta priredila včeraj popoldne prvi veliki svečani sprejem v rumunskem poslaništvu. Sprejemu so prisostvovali prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Hristič, vsi člani diplomatskega zbora v Beogradu, mnogi visoki chžavrii funkci<«narji. .predstavniki vojske ter najpomembnejših znanstvenih, umetniških in gospodarskih kiogov, kakor tudi zastopniki domaćega in tujega tiska.
Pogajanja o Gdansku
Rim, 20. aprila b. Nekateri današnji italijanski listi, med njimi »Giornale d'italia« in »Corriere delia vSera<«\ doznavajo iz Berlina, da bo med Poljsko in Nemčijo v kratkem dosežen sporazum, ki bo Nemčiji izročil svobodno mesto Gdansk. Po informacijah istih listov iz Varšave so baje tajno že v teku zadevni pogajanja v poljski prestolnici. Iz tega bi se dalo po sodbi italijanskih listov sklepati, da je Berlin ponovil svoje zahteve glede Gdanska in avtomobilske ceste preko poljskega koridorja ter ureditve položaja manjšin v obeh državah, ki so jih pred kratkim na merodaj-nih mestih demantirali. Enako vest objavljajo nekateri drugi listi po agenciji »United Press«.
Sidor odstopil
Bratislava, 20 aprila w. Dosedanji notranji minister Sidor je odstopil ter je vlada njegovo ostavko sprejela. Posle notranjega ministrstva bo začasno vodil namestnik predsednika vlade dr. Tuka. Po uradnem poročilu bo Sidor j u poverjena > višja funkcija« ter bo bržkone imenovan za zastopnika Slovaške kje v inozemstvu.
Vpoklici letalcev
na Švedskem
Sto* k hol m, 20. aprila br. Švedska vlada je odredila, da se vpokličejo letalski rezervisti letnikov 1914 in 1915. V vojaški službi bodo pridržani mesce dni. Kader švedskih letalcev sc bo tako povečal za 14.000 mož.
Delavci in nameščenci!
Združene svobodne strokovne organizacije sklicujejo za nedeljo dne 23. aprila 1939 skupno zborovanje vsega delavstva in nameščenstva Ljubljane in okolice, ki se bo vršilo v veliki dvorani hotela Miklič (Metropol) nasproti glavnega kolodvora ob 9. uri dopoldan.
Združene delavske in nameččeirt strokovne organizacije
PotUtčni oBgernH
Stanje pogajanj
za sporazum
Kakor je znano, sta se v ponedeljek po i'.CA'no sestala ministrski predsednik C\et-ko\'ić in dr.  l'ladko Maček, da nadaljujeta pogajanju /a rešitev hrvatskega vpraša nja. Po ponedel jkovem sestanku to bila pogajanja začasno prekintena in se bodo predvidoma   nadaiievala prihodu jo  soboto* O teh   pobijanjih  piše   »Obzor-: \etko\ic in dr. Močeh sta pričela konkretno razpra vo o vprašanjih, ki sta   iih   pretresala, in se bosta še tekom tega tednu i onovno M Stalo v  s\rho.  da  ugotovita,  k, teti izmed predlogov, ki sta jih vročita drvg drugemu v proučevanje, so sprejemljivi. Za enkrat bi bilo še prenagljeno obja\ iti \ sebino teh predlogov.  Zadostovalo   bo.  ako povemo, da sta dr. Maček in Cvetković izročila drug drugemu več atternath nth    predlogov-, o katerih pa bomo mogli obš*rno spregava riti šele. ko bodo pogajanje definitivno ta kijučena. Za sedaj lahko omenimo samo to. da vsi predlogi predvidevajo izvršitev sprememb r ok\iru sedan}€  UStave, i) samem postopku, s katerim bi se naj OŽivo-tvoril sporazum,  bodo potem.    to bostM Cvetković in dr.  Maček zaključita pogaja nja,    obveščene    Samostojno demokratska strunkn.  tri  skupine /dražene srbijanske opozicije in J\S ter povabljene, do sode lujejo i  novi kombinaciji. O tem pa bomtt mogli natančneje pisatt šele. ko bo končno dosežen sporazum o bistvu problemov, ki se sedaj proučujejo. Zdi se. da ni računati s tem. da bi imenovane tri skupine UO in JNS ne pristale na pogodbo, ki jo bosta sklenila Cvetković in dr. Maček ... Saj so prvaki UO in JNS opetovano poudarjali* da imajo v vidu sarno državni interes in da bodo oni pristali na vsak sporazum* ki bi ga dr. Maček sklenil s predstu\'niki vlade. Povsem pa je razumljivo, da se UO in JNS živo zanimata za pogajanja med dr. Mačkom in Cvetkovićem. pred vsem pa o njih rezultatu. Sicer pa tudi dr. Maček nikakor nima namena, da bi posta\'il UO in JNS pred gotovo stvar. Po želji dr. Mačka je le dni odpotova? v Beograd Več* stav  1'ilder, ki bo obvestil prvake UO in JNS o sobotnih in ponedeliko\ ih razgovo
iih dr. Mačka in Cvetkoviča, posebno pa •
predlogih, ki se wdaj proučujejo. Končno je treba \- zvezi s stališčem U O m JNS ugotoviti, da bodo ob zaključku hrvatski, srbski in slovenski volilci pozvani, da iz-reko svoje mnenje o sklenjenih dogwxM-ih... Morda že koncem tega tedna bo znan rezultat proučevanj gori imenovanih predlogom In naj bo ta rezultat takšen ali drugačen, eno je goto\*o. da bo to wlikega političnega pomena... «
„Poslovni iloveh"
Kadoje Knežević je napisat in izdal \ biblioteki »Politika i društvo« brošuro »Krov srednju skotu«. V tej knjižici se nahafa tudi ta-le odstavek:
».. .In prišla je vojna, narodi so se zgrabili. 1' tem .von'ražnem metežu so se do iz-nemoglosti uveljavljale vse žive energije. Borba na življenje in smrt je prebudila in razvila c/aa *no uspavane pradedovske nagone. Sila je zagospodarila na svetu. Nato se je rodit mir s polno težnje po spokojnem življenju. Toda od \*ojne je ostal in se vedno mogočne je razvijal kult sile. klanjanje pretkanosti in kot logična posledica tega omalovaževanje duhovnega življenja. Ono. kar so imeli narodi najboljšega v sebi* kar je bilo v naponu ustvarjanja, je pokril** krvava razbojišča. Oni pošteni in česti0, ki so preživeli vojno, so bili prestari, premladi ali po ogromni večini radi presta-nega trpljenja telesno in duševno izčrpani. V razburkanih razmerah po letu 1918^ v razmerali. ki jih je neki pesnik primerjal motnim rekam, ki. kadar narastejo, spravijo vse smeti na pervršino, so si priboriti prvo besedo oni zdravi in dobro rejent ki vojne niso niti videli, oni. ki so delati kupčije in hranili vojaka borca s peskom ali v najboljšem primeru kot zaledniki poslušali daljno grmenje topov. Pojavil se Je tip poslovnega človeku, ki mu je dobra vsako sredstvo, samo da se obogati. V siromaštvu, ki je zajelo ves narod, je on edini imel denar. Ono obupniškn koprnenje po uživanju, ki se je razvilo v prvih dneh po volni, koprnenje. razumljivo pri onih, ki so bili na robu propasti in oropani vsega — je mogel najpreje in najlaglje izkoristiti poslovni človek. Tako se je pojavil, da bi kasneje prevladal in obvladal vas svet — poslovni človekl* —
Ciano in Goring v Španiji
London. 20. aprila o. >Daily Mali« po~ zoča iz Burgosa, da pričakujejo prihod maršala Goringa in italijanskega zunanjega ministra Ciana k veliki vojaški paradi ki bo 15. maja v Madridu. Pri tej paradi bo vodil italijanske čete general Gam-barra. nemške ćete pa baron Richthofeaa.
Sorzna poročifa.
Curih. 20. aprila. Beograd 10.— Pariz 11.8075. London 20.87, New York 446.—. Bruselj 74.95.    MIlan 23.45 Amsterdam
3| 236.75. Berlin 178.50, Sofija 5.40, Varšava I 84     Bukarešta- 3.26.
Stran 2
»SLOVfKSKI HA ROD«, četrt**, JO. aprila 1939.
Stev. 90
Težak položaj mariborskih
obrtnikov
šuimarstvo s* vedsto bolj širi — Konkurenca kaznilnice in mestnih podjetij
Maribor, 19. aprila
Maribor ni samo mesto delavcev, ampak tudi obrtnikov, ki je za delavstvom najštevilnejši stan naše obmejne prestolnice. Mariborskim obrtnikom ni bilo nikdar dobro in ugodno postlano. Pred vojno se je moral slovenski obrtnik boriti za obstanek m eksistenco s tujerodnim, oziroma tujerodno mislečim obrtništvom, ki je bilo deležno najrazhć-nejših ugodnosti in prednosti. V povojni dobi so sicar nastale nove prilike, \endar pa so se porajale tudi nove težave.
Predvsem se je razmahnilo šušmarstvo n avseh straneh. Vse obrtniške stroke imajo svoje težave s pojavi šušmarstva, proti kateremu se že precej dolgo zaman borijo. Predmet glavne pritožbe mariborskih obrtnikov, ki jo čuješ na vseh obrtniških sestankih in zborovanjih, je mariborska moška kaznilnica. Tu izdelujejo kaznenci najrazličnejše predmete, katerih izdelava spada v mizarsko, čevljarsko, krojaško stroko itd.
V zadnjean času pa se je pridružil tem težavam nov nedostatek. Gre za Mestna podjetja, proti katerih delovanju so se čule na raznih letošnjih obrtniških zborovanjih pikre pritožbe. Vzrok temu je okolnost, da Mestna podjetja svoje obratovanje vse bolj razširjajo in povečujejo. Tako se na primer dogaja, da se gotova obrtniška dela, kakor kleparska, Icljučavnicarska, mizarska itd. sploh ne razpisujejo več, četudi so se takšna dela svojčas razpisovala in četudi so stroški proizvodnje v lastni režiji večji, kakor pa v izdelavi obrtniških specialistov. Seveda so se tem občutno prizadeti naši mariborski kleparji, ključavničarji, mizarji in drugi obrtniki, ki so imeli svcjčas pri mestni občini lepe prilike za delo in zaslužek. Vsi ti se čutijo zaradi tega ogrožene v svoji eksistenci in vidijo v takšnem razširjenem ter povečanem obratovanju Mestnih podjetij največje šušmarstvo. Ukinitev te prakse bi biLa nujno priporočljiva že zaradi tega, ker je obubožanost obrtniških slojev v Mariboru dosegla stopnjo, ki onemogoča 30 odstotkov mariborskih obrtnikov, da bi v redu ustrezali svojim davčnim in drugim obveznostim.
Mariborsko obrtništvo se proti tem in tudi drugim nedostatkom vztrajno in složno bori. Na vseh stanovskih zborovanjih opozarjajo mariborski obrtniki na svoj težak položaj. Mimo teh resnih opozoril ni mogoče. Pred dvema mesecema je bila na mestnem poglavarstvu posebna deputacija mari irskega obrtništva, ki se je mestnemu županu bridko potožila zaradi nove konkurenčne prakse^ ki se v zadnjem času dosledno izvaja pri Mestnih podjetjih. Deputacija je dobila tedaj zadovoljiv odgovor, da bo predstavništvo mariborskega obrtništva dobilo pismen odgovor na svoje pritožbe. Do danes pa se žal ta obljuba ni izpolnila in tako se je obrtništvo
spet znašlo v ne jajcem položaju. Kffnčno pa so se prilike razvile tako daleč, da je ob priliki nekega sestanka sagrojtf} zastopnik obrtništva v mestnem svetu, da bo položil svoj mandat mestnega svetnika, če se ne bodo upoštevale želje in prošnje obrtnikov.
Končno so predstavniki mariborskega obrtništva v tej borbi za obstanek niso vedeli drugače pomagati, ko da so sklica. U pou-chno anketo, ki je bila posvečena razmotrivanju o problemih, katerih rešitev naj prinese našemu obrtništvu zadoščenje in olajšanje življenjskega ter poklicnega položaja. Na anketi so Se slišale bridke pritožoe v zvezi s celotnim kom. pleksom šušmarstva. Nekateri udeleženci debate pa so opozarjali tudi na to, da vo-tira mestna občina v svojem proračunu tako majhne prispevke za obrtniški in vajeniški dom, dfočim se je vnesla v prora-č-uci 1939-40 za današnje prilike izredno velika postavka 100.000 din za neki stadion ki bi ga Maribor z lahkoto pogrešal.
V zvezi s tem pa se je kritizirala tudi pretirano plaiana reklama za Mestna podjetja,  kar spet občutno tangira obrtništvo, ki se mora razen tega še zmerom boriti s  hudo konkurenčnim tujerodnim oziroma  tujerodno  mislečim obrtništvom.
Ne bo težko ustreči obrtništvu, saj je to, kar pričakuje in zahteva, le njegova življenjska pravica. Obrtniki želijo, da se razpisujejo tudi vnaprej od strani mariborske mestne občine obrtniška dela Tudi želijo, da se obratovanje Mestnih podjetij ne razširja preko potrebe ter da se vsa v pošte v prihajajoča dela oddajajo domačim obrtnikom ki so v težkih gospodarskih prilikah naše dobe itak usodno prikrajšani
O vseh teh promemih je zbralo mariborsko obrtništvo izčrpen material, ki ga te dni po posebni deputaciji predloži mestnemu županu, želeti je, da ap te zadeive pravično uredijo, da se naši vrli obrtniki ne bodo čutili prizadete in ogrožene, ampak da bodo deležni dela, podpore, priznanja ter upoštevanja.
Poleg obrtnikov pa se oglašajo tudi trgovci gotovih strok, ki se takisto čutijo v svoji eksistenci prizadete zaradi razširjajoč ega se obratovanja oziroma poslovanja Mestnih podjetij. Predvsem gre za trgovce, ki se pečajo s prodajo bencina in olja. nadalje za trgovce, ki prodajajo električne naprave, inštalacijske tvrdke itd. V poštev prihajajoči trgovci so se združili proti temu in je v tej zadevi interveniral tudi mariborski trgovski gremij. Ves pritožbeni material so predložili pismenim potom mestnemu poglavarstvu, niso pa doslej prejeli nobenega odgovora, čruje se. da pojde te dni k mestnemu županu tudi deputacija prizadetih trgovcev, ki bo izrazila željo, da se upoštevajo tehtni vzroki, ki jih navajajo v obrambo svojih življenjskih ter eksistenčnih interesov.
Prodaja mesa ob nedeljah in praznikih
Kako naj hi se uredila, da hi bile zatiovoljtie mariborske gospodinje
Maribor,   19. aprila
Iz vrst mariborskih gospodinj nam pišejo:
^Mariborske gospodinje se le redko oglašamo v javnosti. Naš delež je tiho delo, zatišje domačega ognjišča kjer potrpežljivo prenašamo skrbi ki jih nalaga gospodinjstvu sodobno življenje. Zaradi tega pa naj bi bila naša beseda tem bolj upoštevana, kadar prihajamo z njo pred javnost. Sedaj nam je pri srcu nova pereča zadeva.
Kakor znano so mariborske mesnice preko nedelj in praznikov zaprte. To je umlji-vo iz stališča, po katerem gre tudi mesarjem pravica do nedeljskega oziroma prazniškega počitka. Preko zjmskih mesecev je bila zadeva iz vidika gospodinjskih interesov sprejemljiva, saj se meso v zimskem hladu lahko tudi za več dni ohrani v svežem, užitnem stanju. Z nastopom toplejšega vremena pa se je položaj nenadoma popolnoma spremenil. Nikogar ni od merodajnih, ki bi mislil na to, da je v toplejšem letnem času večini gospodinj nemogoče ohraniti meso v užitnem, svežem stanju. V Mariboru je silno majhen odstotek gospodinj, ki imajo n. pr. svojo hladilnico, kjer lahko shranjujejo v soboto nakupljeno meso preko nedelje. Ce sedanje stanje še naprej traja, se bo pač zgodilo, da bomo morale mariborske gospodinje misliti na primerno samopomoč ker si je težko misliti, da bi servirale ob nedeljah in praznikih svojcem nemesno hrano. Na drugi strani pa ne uvidevamo, zakaj se mesarji stojničarji ob sobotah pop. dolgočasijo tam v Strossmajerjevem drevoredu, saj je le ozek krog mariborskih gospodinj, ki bi
lahko šle v soboto dop. kupovat meso za soboto, za nedeljo pa v soboto pop. Razen tega je treba pomisliti, da je meso v vročih mesecih ob sobotah in dnevih pred prazniki izpostavljeno vročini in oblakom prahu, ki ga na sedanjem provizoričnem tržnem prostoru s pičlim, nezadostnim škropljenjem vse prepovršno, pomanjkljivo odstranjajo, tako da je prahu v precejšnji obilici po stojnicah kjer prodajajo meso, zelenjavo in druge pridelke. Ob teh se spro-žuje problem higienično zdravstvene preureditve naših tržnih razmer.
Glede prodaje mesa ob nedeljah in praznikih pa imamo mariborske gospodinje poseben predlog, ki ga ob zadostni dobri volji ne bo težko uresničiti. Privoščimo vsakomur nedeljski in prazniški počitek. Gospodinje same pa. najbolje vemo, kaj je od dela upehanemu človeku nedeljski počitek. Zal se danes vse tesneje sklepa krog tistih, ki jim je dano uživati ta počitek. Nevzdrž-nost sedanjega stanja pri prodaji mesa pa zlasti sedaj ob nastopu toplejšega vremena nujno terja, da se ta zadeva primerno, pravično uredi. Po našem mnenju bi bilo najbolje, ko bi se sobotna popold. prodaja mesa na stojnicah v Strossmajerjevem drevoredu opustila. Pač pa naj bi se po točnem dogovoru uvedla ob nedeljah in praznikih posebna -dežurna* prodaja mesa. ki naj bi bila omejena na primemo število stojnic (2—4) in določen čas (morebiti le do 9 dop.). Vrsti te v »dežurne prodaje naj bi sla po dogovorjenem turnusu, ki naj ga določijo v dogovoru z mestnim tržnim nadzorstvom mesarji sami. Na ta način bi bilo ustreženo nam gospodinjam mesarski usluž benci pa bi bili v teku leta glede nedeljske-
ga os. prazniškega pošitka razmeroma le redko prllmijhiiil .
Dobra volja bo » lahkoto pomagala k čim hitPejM, čim zadoroljlvejjti rešitvi tega perečega vprašanja. Prepričane amo. da bo naš upravičeni gla* najel razumevanje ter upoštevanje tudi na drugi strani. Ma-
riborske gospodinj« bi bil« cak> pripravljane, revanlirati ee za uvidevno ureditev nedeljske oz. prazničke prodaje mesa z večjim nakupom mesa. Kako bomo spravile to v sklad m našim mesečnim proračunom, pa je gospodinjska tajna, ki je ne smemo izdati.
Poživlftao delovanje v vrstah JNS
U«ta«avlJaJ# m nova #rgajuza*ft|e bi poglabljajo se
vadstvom bi tlaostvom
Marmor, 19. aprila Pomembno nacionalno politično delo vrši v duhu svojega vzvišenega programa ob
naši meji Jug« »slovenska nacionalna stranka. V zadnjem Času se opaža poživijeno delovanje v vrstah JNS na posameznih obmejnih postojankah, v Mariboru in okolici. tJstanavljajo se nove organizacije JNS in se poglabljajo stiki med vodstvom in članstvom.
Nova občinska organizacija JNS se bo ustanovila v Selnici ob Dravi, v nedeljo 16. t. m dopoldne je bdi namreč v Herna-bovi gostilni v Selnici lepo obiskan sestanek, ki ga je sklicala JNS. Po izčrpni razpravi so zborovaici sklenili, da se ustanovi v Selnici oi> £>ravi občinska organizacija JNS. Ustanovitev pripravlja poseben pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da skliče po tamrtenlh pradpitjjpnavaih ustav novni občni zbor.
V soboto 22- t- m. ob 20. pa bo v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za Maribor mesto. Na dnevnem re-<±u občnega zbora je tuch poročilo senatorja g. Ivana Puclja o političnih prilikah.
V nedeljo 23. t. m. ob S. zjutraj bo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v gostilni Lovski rog redni letni občni zbor sreske organizacije JNS za srez Maribor levi breg. Tudi na tem občnem zboru bo poročal o političnem položaju senator g. Iv. Pucelj.
V nedeljo 23. t. m. ob pol 11. dopoldne bo pa pri Krambergerju pri Sv. Marjeti ob Pesnici redni občni zbor tamckšnje občinske organizacije JNS. Po končanem zfcoru govori senator g. Ivan Pucelj o razvoju političnih piilik v naši državi.
Strankini somišijeaiiki se bodo zborov udeležili pc-lnoštevilno.
Mednarodni položaj in spremembe posesti
Zakotni agenti znajo dobro izkoriščati sedanjo napetost in negotovost
Maribor, 18. aprila Splošno znano je dejstvo, da se s prebujenjem narave pričenja prebujati tudi življenje ali promet s posestvi, novimi gradnjami itd. Letošnji izredni mednarodni položaj pa meče tudi na to polje sence svojega vpliva- Ta vpliv se kaže v negotovosti, nestalnosti in v posebnostih vsega prometa pri spremembah posestev. Promet se uravnava tako rekoč po vsakodnevnem ali tekočem razpoloženju zainteresiranih strank. Ta danes ponuja svojo posest tudi za slepo, drugi za pretirano ceno. A še jutri si ta in oni premisli in preklicu je ponudbo. Imata raje posestvo kakor denar. Drugi zopet ravno nasprotno: hite nalagat svojo gotovino v sigurna posestva ali podjetja raje v mestu, kakor na deželi. Največ pa je takih, ki s ponudbo in z nakupom raje — Čakajo. Na kaj, tega sami ne vedo.
Ta negotovi položaj pa pridno ko še nikoli, zlorabljajo številni zakotni agenti, ki
so na ta račun zapustili svojo pošteno obrt, ker jim te kupčije več nesejo. Imajo svojo izborno organizirano družbo, ki točno posluje že na kolodvorih, na cestah, po ulicah, v gostilnah, kavarnah, sploh vse povsod, kjer se nahaja več ljudi. Drugi zopet hodijo od hiše do hiše, bodisi, da še le poizvedujejo, bodisi da že ponujajo »svoje objekte«, zlasti one, ki jih preje ko vsi drugi izsledijo iz časopisnih oglasov. Seveda tega ne delajo zastonj. Pobirajo navadno izpočetka majhne zneske po 20, celo tudi le po 10 din za — »kolke«. Ker je na ta način osleparjenih čedalje več revežev, največ takih, ki izročajo za hvallsano dobro kupčijo svoj zadnji prihranek, so se začele tudi pristojne oblasti zelo zanimati za vse te sleparske kupčije — žal doslej brez posebnega uspeha. Treba bo storiti druge radikalnejše korake, se razume s pomočjo javnih oblastev, ki imajo na tem interes že radi davka, ki ga sleparji ne plačujejo.
Maribor, 14. aprila 2e skoro poldrugo leto trkajo na vrata naše države židje, ki beže iz svojih dosedanjih bivališč. Zlasti pred tedni je bil njihov naval v našo državo precej velik. Toda vseh, ki so hoteli v našo državo, niso obmejni organi pustili preko meje. Za naselitev Zidov v naši državi obstojajo namreč gotovi predpisi in so potrebna dovoljenja, ki so si jih morali posamezni begunci popreje nabavili. Mnogo je bilo takih, ki so prosili in rotili naše obme.ine organe, naj jih puste v našo državo. Vse pa je bilo zaman, ker to v smislu uredb, zakonov in predpisov ni bilo mogoče. Tako so morali številni židovski begunci zopet nazaj preko meje, od koder so prišli... Danes dopoldne pa je službujoči straž-
nik opazil v bližini glavnega kolodvora nekega moškega, ki se je nekam Čudno vedel in plašno gledal okoli sebe. Stražnik je stopil k njemu in ga legitimiral. Iz kazalo se je, da gre za Zida, nemškega državljana, ki je imel pravilen potni list. Na zadevno vprašanje, kam namerava in od kod je prišel, pa je odvrnil, da prihaja z Dunaja in da je namenjen v Beograd. Ko pa je stražnik pregledal potni list, je zaman iskal pečat naših obmejnih oblastev, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj in kje je prekoračil našo mejo. Ker je obstojal sum, da je ilegalno prekoračil našo mejo, ga je stražnik odpeljal na pred-stojništvo mestne policije, ki vodi nadaljnjo preiskavo.
Mariborske In okoliške novice
— Foroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: dr. Jože Munda, zdravnik zdravilišča v Rogaški Slatini, in gdčna Vladka Vrečko. — Rudolf Novšak, uradnik drž. žel., Studenci, in Emilija Jereb, uradnica drž. žel., Puškinova 9; Ivan Sin-kovič, tovarniški delavec, Jezdarska ulica 8, in Zofija Lačen, navij alka, Tezno; Anton Priveršek, mag. phar., Celje, in Ne-venka Matoševič, absolventinja trgovske akademije, Jadranska ulica 21; Ferdinand Majnik, krojač, in Štefanija Fišer, hči mizarja, Prečna ulica 4; Andrej Arih, ključavničar, in Marija Stumberger. delavka, Meljska cesta 42; Gustav Lahar-nar, rudniški nameščenec, in Jožefa Rokave c, trgovska so trud niča. iz Laškega: Janez Slanic, progovni delavec, in Marija šlaf, služkinja, Dolnja Počehova 10; Ed-vard Marguč, davčni uradnik, in Margareta škorčič, zasebnica, iz Ormoža; Franc Dobnik. mesarski pomočnik, in Marija Hladnik. Obilo sreče!
— Veliko zanimanje ee opaža v Mariboru za moostre proces, ki se obeta v kratkem pred tukajšnjim okretnim sodiščem. Gre za znano afero ob meji, zaradi katere je doslej zaprtih 18 oseb. Skupno bo obtoženih preko 100 osumljencev, ki se
j bodo morali zagovarjati pred kazenskim j senatom   tukajšnjega   okrožnega sodišča.
1i — Protituberkulozni dinar je dosegel v mesecu marcu 1939 vsoto v kosmatem iz-. nosu din 483.231.—, ki je namenjena za zgradbo azila jetičnim bolnikom v Mariboru. Izven stanovanjske akcije so v ta sklad prispevali in sicer dr. Josip Novak iz neke pravne zadeve din 100, Narodna banka, podružnica v Mariboru, din 210, neimenovani din 50, g. I. Volker mesto venca na grob Mariji Nekiep din 100. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev in upokojenk v Mariboru din 100, in mestna upiava udruženja upok. oficirjev in uradnikov v Mariboru mesto venca na grob blagopok. kapetanu Kožarju din 100. Vsem  prav iskrena hvala!
— Literarni večer v Ljudski univerzi. Snoči je bil v nabito polni dvorani Ljudske univerze literarni večer kot tretja prireditev Umetnostnega tedna, na katerem so z velikim uspehom čitali svoja dela naši obmejni umetniki in pisatelji in sicer Rudolf Golouh, Jern Ledina, Anton Ingolič, dr. Štefan Cajnkar, Branko Rudolf, Ruža Lucija Petelinova, Franc Roš. Milan Kaić, Vinko Žitnik in Radivoj Rehar. Večer je otvoril v imenu Ljudske univerze
prof. Stanko Bunc, v imenu Umetniškega kluba pa njegov predsednik dr. Maks Snuderl.
— Poslanec žebot **e je odrekel po»I&n-čevanju. »Ded. polit, poroča v št. 46: >ze pred volitvami v parlament je bilo govora o tem, da bo zastopnik > Vzajemne zavarovalnice«, načelnik okrajnega cestnega odbora in mariborski podžupan g. 2ebot v primeru izvolitve za poslanca takoj odložil svoj mandat in prepustil mesto svojemu namestniku g. Wurzingerju. Kakor posnemamo iz poročila o zborovanju JRZ, ki je bilo objavljeno v št. 88 »Slovenca s, se je to sedaj že zgodilo, kajti »Slovenec« piše o g. Zebotu kot o bivšem poslancu, dasi doslej oficielno še ni bilo objavljeno, da se je odrekel mandatu. Dohodki g. žebota kot zastopnika »Vzajemno zavarovalnice« so itak večji kot dohodki poslanca. Ako k temu prištejemo še plačo, ki jo prejema kot podžupan in načelnik okrajnega cestnega odbora, potem bi bil g. Žebot res nespameten, ako bi se ubijal s poslančevanjem.«
— Železniški upokojenci, ki so člani bolniškega fonda, bodo do 20. aprila predložili svoje članske liste v pisarni postajne blagajne na kolodvoru.
— Svojevrstno niaščevanje. Ko se je posestnik Franc Bolcar iz S puhle odpeljal s kobilo na svoje novo posestvo v Gradišču pri Sv. Barbari, je spravil konja v hlev, nato pa si je ogledal svoje nove gorice. Prejšnji posestnik Janez Perlek pa je izkoristil to priliko, da se maščuje zaradi tega, ker mu je novi posestnik ob poteku prevžitnine odpovedal stanovanje. V Bolcar je vi odsotnosti je zastrupil kobilo, ki je kmalu zatem poginila. Bolcar je oškodovan za 6000 din. V konjskem drobovju so našli gramoz, žeblje in dele žlice. — Neznani storilci so očividno tudi iz maščevanja zastrupili župniku Bfi Sv. Barbari dva psa.
— Krvavo obračunavanje. V Grajeni sta se 321etni mizarski pomočnik Ivan Hren-ko in 301etni kovač Ivan Šešerko preoj nalezla dobre kapljice. Ko sta bila v najlepšem razpoloženju, pa sta se spričkala, in spopadla. Obdelala sta se drug drugega z nožem, dokler ni segel Šešerko po ročici in udaril z njo Hrenka po glavi. Oba sta se ladi občutnih poškodb zatekla v bolnico.
— Balkon  se  je  podrl  v  Kamnici pod
nogami SOletnega posestnika Franca Pavlica, ki je padel s precejšnje višine na tla. Obležal je s poškodbami na obeh nogah.
Pavlica so prepeljali v bolnico.
— Pokopališke hijene. Z župnega pokopališča v Framu je zmanjkal nagrobni spomenik iz črnega granita, ki so ga postavili svojci B. Hauptmana. Neki kamnoseški pomočnik je pri belem dnevu sp-.t-menik odpeljal in ga prodal v Mursko Soboto za 1600 din, dasi je kamen vreden preko 4000 din. Kamnoseškega pomočnika, nekega 22 letnega Alberta H., so orožniki ovadili sodišču.
— Mariborsko delavstvo ima svojo tradicionalno akademijo dne 6. maja ob 20. v dvorani Sokolskega doma.
— Mariborski srednješolci čuvarji severne n^je. že dolgo je bila večina man. borskih srednješolcev mnenja, da je bolj kot kjerkoli drugje ravno v Mariboru neobhodno potreben skupen nastop vse mladine. Kmalu po izjavi združenih slovenskih akademikov se je začelo tudi med nami resno delo. Pred kratkim smo se zbrali vsi in sklenili, da bomo posvetili vse nase sile edino le narodu. Izjavljamo, da bomo budni čuvarji severne meje in slovenstva, šli bomo med narod in ga prepričali, da ni tako kot govore tuji agitatorji, temveč ca je domovina Slovencev edino le Jugoslavija. Z geslom: Z venro v Boga — in — Vse za kralja in narod bomo želi svoje uspehe. Mariborski srednješolci. K. L*.
— Preložena predstava. V nedeljo 23. t. m. je v krčevinski šoli predstava »Lepe Vide«, ki jo uprizorijo vrli šmarješki sokolski diletanti. Predstava bi se imela vršiti dne 16. t. m., pa je bila radi sokolskega pomlad, izleta na mejo preložena na 23. t. m.
— Mariborske društvene novice. Drevi ob 20. v prostorih Narodno strokovne zveze v Sodni ulici redni občni zbor Društva zasebnih ter avtonomnih nameščencev. Drevi ob 20. pa je pri Orlu redni občni zbor Društva upokojencev v Narodnem domu, ob 10. pa pri Orlu občni zbor Umetniškega kluba.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Remsova lekarna na vogalu Alek-
• sandrove in Melj^ke ceste.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 20. ob 20.: Upniki — na plan!
Red C. Petek, 21.: Zaprto.
Canjkarjevo dramo »Potopljeni svet« so v Ljubljani vprizarjali z izvrstnim uspehom in bo tudi za naše občinstvo nekaj svojevrstnega. Zlasti vedja to za skrajno napeti prizor nastopa med glavnim junakom, bivšim bogoslovnim profesorjem dr. Pavlom Veinarjem in monsignorjem. Sploh pa je »Potopljeni svet« najzanimivejša slovenska noviteta zadnjega časa in zasluži, da bo uprizorjena v okviru Umetnostnega tedna.
V E K III
16
— Sklenil sem vendarle še nekaj storiti. Z novim letom nameravam uglasbiti Boitov libreto »Othello« ali »Beneški zamorec«. Čudovita je ta stvar. Boš videla. In pravim ti. prešinja me nepremagljiva volja do dela.
*   * *
Vročina je pritisnila na vso moč. Starost je že legla na njuni glavi. Na nogah se že čuti breme sedeminsedemdesetih let, čeprav je duh še mlad in svež, čeprav tvorni genij še ni ugasnil.
— Hajdi, palica mojega življenja, podaj mi roko, da se naslonim nate, povedi me v studio, da si malo oddahnem od te vročine in da se odpočijem.
— Počasi, počasi . . . studio ti ne uide. No, pojdi in pazi na stopnice . . . Evo, zdaj pride še ena.
Evo ju v studiu, kjer je Verdi ustvaril toliko del. Glasovir je zaprt, a na starih partiturah se že nabira prah. V črnilniku niti kaplje črnila ...
Vodi ga k velikemu naslanjaču sredi sobe, da ga tu počasi, previdno posadi v ta stari naslanjač. Ta čas je še obrnila naslanjač, da obvaruje svojega velikega in slavnega starca solnca. Zapre okna, spusti zastore, poboža ga po licu in sivi bradi, potem pa zaključi vse to s toplim poljubom.
— Kdaj želiš, da te zbudim?
— Ne glej na uro... Kadar je človek star, mu
ure niso več potrebne. Pusti me spati, dokler se ne naspim. Sicer pa zdaj itak nimam drugega dela, kakor da počivam in spim.
Peppina odhaja počasi, po prstih. Verdi pa zapre oči, da se zaziblje v sladek sen. ki mu prinaša toliko in tako velikih prividov.
Dan v avgustu se nagiblje k večeru. Solnce še lije svoje tople žarke na zemljo. Giuseppina ponovno vstopi.
— Dovolj je spanj.
— Ha. ti si, — se prebudi Verdi.
— A njegov-o življenje se že bliža koncu
*   # *
Zdi se. da Verdi to čuti.
— Čuj, Giuseppina. tebi dolgujem vse. Rad bi se oddolžil tvojemu spominu, — zašepeta že onemogel.
A ona? Giuseppina, nekoč slavna pevka Scale Strepponi, skrivi ustne in malo manjka: da ji solze ne zalijejo oči, ko ga navidez pokara:
— Kako moreš tako govoriti? Sram te bodi. na-mestu da bi ti bila jaz hvaležna, da ti morem biti služabnica, govoriš ti tako . ..
Verdi prime njeno roko in jo poboža.
— Veš, sklenil sem nekaj. Težko je bilo moje življenje, moja mladost. Ustanoviti hočem v Milanu dom za onemogle in siromašne glasbenike. In ta dom bo nosil tvoje ime. -. Evo, sklenil sem, a ti veš kako tnnast sem. Tako mora biti, — de in v glasu mu znova zapoje struna njegove mladosti.
Januar je 1901. Verdi že leži na svoji bolniški postelji, s katere ne bo več vstal. To so njegove zadnje ure. In brzojav na vse strani sveta poroča o zadnjih utripih velikega srca. Pod oknom hotela v Milanu, kamor jc prišel Verdi, se zbira množica.
Iz sobe stopi zdravnik mrkega obraza. Zašepeče, da je ugasnilo veliko življenje.
Gori na svoji smrtni postelji je tiho za vedno ugasnilo Vcdijevo življenje. Besed ni bilo več, pač pa glasba. Glasba, kakor da svirajo okrog njega celi zbori. Kakor da je ogromen, neviden zbor zapel in zasviral vse po vrsti: začenši od zvončka vaške cerkve v Bussetu, kjer je bil rojen, pa preko tiste pesmi »Nina nana«, ki mu jo je pela mati in muzikanta postopača, tja do »Oberta«, »Nabu-hodonozorja«, »Othella« in »Falstafa«.
In slavnih »štirih komadov«, posvečenih v Re-quiemu velikemu geniju Manzoniju.
Še enkrat je pogledal in videl za seboj njo, ki mu je bila najboljša družica, najzvestejši prijatelj ... Pogledal je in videl tudi tisto, ki mu je vrnila mladost: Terezijo Stolz.
Toda Giuseppina, kje je ona?
Ni je. Odšla je pred njim. Izneverila se mu je, prepustila ga je starega, bolnega drugim ... A samo ona je vedela vse, kar mu je bilo treba .. . Da, toda evo, prišla je .. .
— Pojdi, dobri moj starček z menoj . .. Glej, Giuseppina te niti sedaj ne zapušča.
In njena duša je odvedla Verdija na oni svet.
Tam je še tretja ženska duša: to je Margerita.
Tri žene so tu: tri duše. Vse tri cel Verdijev genij. Te tri žene so zgodovina tridesetih Verdijevih del, bogastva, ki ga je dal svetu. Zapustil mu ga je za vse čase.
Tri žene so tu: tri duše. Vse tri ga obožava jo, vse tri mu prožijo roko, da ga odvedo na zadnjo pot. Da krenejo skupno z njim.
Toda v ozadju sobe je kakor da se prižiga četrta velika luč.
Četrta žena. To je zadnji trenutek življenja, ugašajočega življenja. Verdi odpre oči, pa mu omahne glava na blazinico. Ostala je samo duša, a telo je umrlo.
Stopijo zdaj tri žene skupaj s četrto k zemskim ostankom nesmrtnega genija. Od prvih treh se loči četrta in ta stopi k mrtvaški postelji.
— Prepustite ga meni. On pripada odslej samo meni. Ime mi je: Slava. Poleg Danteja, Michelangela in Leonarda spada Verdi med najslavnejša imena Italije.
Ta hip je prestopil prag nesmrtnosti. Bilo je kakor da je izgovorila te besede Slava. To je bilo 27. januarja 1901, ko so zvonovi Milana oznanjali, da je umrl Giuseppe Verdi in da
je tistega dne njegovo ime pripadlo nesmrtnosti.
KONEC