Inserati ae sprejemajo in valji triltupna vrsta:
8 kr., če «e tiska lkrat, n II n n • » 16 n n n n ^ •>
Pri večkratnem tiskanji »e tena primernu »manjša.
Rokopisi
te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija! in ekspeaicija ra Btarem trpu h. it. 16
Političen list za slorasli mM
Po ,poŠti	prejeman velia:
Za ceio letu	, . 10	gl. — kr.
ta poi leta	. , o	.. — .,
ta četrt ieta	. . 1 ,, 50 ,,
V administraciji velia: Za eeio leto .	S gl. 40 br.
ta pol leta .	4 ,, 20 ,,
ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V l.jubijaui na dum poiiiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek iu aonuto.
Avstrijske koristi.
Našo nedavno v vodnem članku „kaj bo storila Avstrija" objavljeno trditev, da je osvo-jenje Bosne in Hercegovino že sklenjena reč, potrjuje tudi neki dunajski list, ki po naznanilih iz Bukarešta piše, da ste se Avstrija in Rusija že pri shodu cesarjev v Zakopih (Reich-stadt) dogovorile, da Avstrija zasede Bosno in Hercegovino. Vradni listi pa o tej reči trdovratno molče in na razprave o politiki avstrijski glede izhodnega vprašanja odgovarjajo s stalno frazo, da bode Avstrija varovala svoje koristi. Kakšne pa da so te koristi, se še ni natančneje povedalo, in dosedaj smo o tej zadevi le negativno slišali, kaj da bi v koristi Avstrije ne bilo in ji ne ugajalo, če bi se na južni meji našega cesarstva vstanovile samostojne države. Če bi Rusija, pravijo, po oslobodenju turških kristjanov v novih deželah hotela vtr diti svojo moč, bi se ji Avstrija morala ustaviti, če bi bilo treba tudi s silo. To je kaj l8hko reči. Toda ne glede na nevarnost, ki bi jo vojska z Rusijo za našo vsled |notranjih strankarskih prepirov jako oslabljeno državo imela, se moramo nehote vprašati, koliko časa da se bo Avstrija vstanovitvi novih držav za-mogla zdatno ustavljati, in kaj naj se namesto zabranjenih držav postavi? Ker niso vsi avstrijski narodi sploh nasprotniki osvobojenja kristjanov turških, ampak le tiste dve stranki, ki ste ravno sedaj na krmilu in med njima zlasti svojat madjarska, ki hoče gospodovati
ne le samo čez Avstrijo, ampak čez vso Evropo in morda celo čez ves svet, smemo soditi, da se bodo tej vstanovitvi ustavljali toliko časa, dokler bodo pri nas imeli odločilno besedo. Toda njihovo gospodstvo ue bo trajalo na veke in nenaravna prikazen, da manjšina gospoduje čez večino, bo enkrat prenehala. Kakor se je že večkrat zgodilo, utegne se ponoviti zopet, da bode čez noč na vladino krmilo poklicani možje nasprotne stranke, ki bodo korist Avstrije videli ravno v nasprotni politiki kakor naši sedanji državniki ter vstanovitvi novih Avstriji prijaznih in vdanih krščanskih držav v sedanjih deželah turških ne le ne nasprotovali, ampak jo še le pospeševali.
Pa če bi tudi ta prememba ne prišla še tako hitro in bi se sedanja nemško-madjarska stranka vkljub zmagi ruski in vkljub vplivu, ki bi ga ta zmaga imela na razmere avstrijske, obdržala na krmilu, nam vendar ni jasno, kaj da bi se s sosednimi deželami imelo zgoditi, če se ne dovoli vstanovitev samostalnih držav. Neki državnik je sicer rekel, da bi bilo turško vprašanje kmalo rešeno, če bi voda zalila ev-ropejsko Turčijo, ker bi se potem velike države ne imele za kaj prepirati; a ker tudi pri velikanskem napredku 19. stoletja ni mogoče, da bi obširne dežele turške kar zginile s sveta, drugačne rešitve vprašanja turškega ni, kakor da se omenjene dežele ali osvojijo in združijo z državami že obstoječimi, ali pa da se jim dovoli primerna samostalnost. Tudi naši politiki, ki vedno povdarjajo korist av-
strijsko, druge rešitve ne poznajo, ker pa v svoji zagrizenosti ne ene ne druge nočejo potrditi, skušajo si pomagati z izgovorom, da bi bilo za Avstrijo najbolje, če Turčija ostane, ki je v bitvi pri Plevnu pokazala, da ni še tako slaba, da bi morala poginiti; zato naj si Avstrija prizadeva, da ohrani državo turško v Evropi. Toda to je velika zmota; kakor sve-tilnica ki zarad pomanjkanja olja pojema, včasih še prav močno zavahlja, preden popolnoma ugasne, tako so tudi Turki pri Plevnu še enkrat napeli vse svoje moči, in jih bodo morda napeli še nekterekrati, preden se umaknejo za vselej; toda njihovo gospodstvo se bo zrušilo samo, še preden se bode Rusija pripravila za drugi napad, če bi se ji po lastnem za-dolžeuji ne posrečilo potlačiti je sedaj. In kedar se to zgodi, bo za Avstrijo zopet nastalo vprašanje, kaj naj se zgodi s sosednimi deželami turškimi, čigar rešitev bo enako težavna in nevarna, kakor sedaj, če Avstrija natančneje ne določi svoje prave koristi.
Kakšna pa je ta korist?
Ljudje, kterim je gmotno blagostanje naj-glavnejša reč, trdijo, da glavna korist Avstrije na jugu je slobodna in vspešna kupčija z deželami turškimi, kjer se mnogo naših reči speča. Treba je tedaj gledati, da se ta kupčije ne le ne varuje, ampak še vedno bolj povzdiguje pa pospešuje, in zlasti, da Donava ostane odprta za kupčijske ladije avstrijske. Gotovo je varstvo domače kupčije blag in hvalevreden poklic vsaktere države, ki se tudi
Mihajl Petrovič Pogodin.
Hrvatski napisal dr. Fr. Hački. (Dalje.)
Imamo tudi še književnih del, s kojjmi se je Pogodin zanimal še kot slušatelj na vseučilišču, čeravno jih ni bil takrat izdal. Slu-šajoč namreč predmete izučal in izdeloval bi jih bil sam. Tako je Iloracijeve ode protol-mačil po izdanju Jahnovem (II. izd. Lipsko 1809) in Mitscherlichovem (Lipsko 1800) ter predal svoje delo prof. Davidovu na razsodbo. On je našel Pogodinovo delo taka ozbiljeno in trezno, da ga je na njegovo priporočilo plemenički zavod vseučilični, na kojem je takrat Pogodin učiteljeval, izdal v svojej nakladi 1. 1823 pod naslovom : Quinti Iloratii Fiacci carmina cum comrnentario ex Jahno desumpto." Ravno tako je tudi na priporočilo profesorja geografije Neuma na svitlo prišel prevod P. Fr. Nitscha: „Ent\vurf der alten Geographie" podnaslovom: ,,Načertanije drev-nej geografii Niča. Moskva 1823."
Ali to so bili samo književni (prvenci mladega Pogodina. V kratkem se je on pokazal z izvirnim delom, ki je pobudilo v Rusjji veliko pazko. Pogodin je od svoje prve mladosti obljubil rusko povest ter najraje učil dela ruskih povestničarjev. Pogodin je bil še v
gimnaziji, ko je izza 1. 1803 ruski historio-graf Nikola Mihajlovič Karamzin, posle neprestanega 12 letnega učenja in spisovanja stopil v javnost 1. 181G s prvo knjigo svoje „istorije gusudarstva ruskago." Z jedrnatim zadržajem, čistočo in elegancijo jezika in sloga, rodoljubno navdušenostjo, ki nadkriluje to delo istorije V. N. Tatiščeva, M. M. Sčrbatova iu druge stareje ruske monografije, je tako navdušila rusko čitajoče občinstvo, da je prva knjiga, tiskana v 3000 eksemplarih, razprodana bila v nekoliko dneh, ter se je precej priredilo drugo izdanje. Ravno tako hitro se je razprodalo sledečih 8 knjig, ter je bilo do leta 1823 izdanih 11 knjig, dočim je poslednja 12. izšla 1. 182G po smrti slavnega pisatelja. Pogodin je to prikazen v ruskej književnosti pozdravil tim radostneje, ker se je lično spoznal s Karamzinom, ter je rad zbral 55 rubljev*) na nabavo tega dela, iu še enkrat toliko žrtvoval, ko mu je bil prve kupljene knjige knjigovezec zapil. Zraven Karamzinove historije je začel Pogodin še za vseučiliščnih naukov čitati tudi izvore za rusko zgodovino in dotakratna preiskovanja o teh izvorih. Posebno ga je zanimal najstareji ruski letopisec Nestor in o njem preiskovanja učenega A.
*) Sedaj se dobi za 10 rubljev. Naj noveje izdanje peto 187G, Petrburg.
Schlozera. Tako je prišel Pogodin do preiskovanja v obsegu najstareje povesti ruske, po kojih si je imel odpreti pod do vseučilišne stolice učiteljske.
Še ko je v plemičkem zavodu podučeval, odločil je vsposobiti se za profesorja ruske povesti na moskovskem vseučilišču. Dve leti po dovršenih naukih, namreč 1.1823, podvrže se izpitu za magistra ruske historije. Za pismeno obravnavo si je Pogodin izbral prepirno vprašanje o poreklu Rusov. Že do takrat se niso slagala mnenja učenih preiskovalcev v tem vprašauju, med tem ko so Bayer (1770), Thun-mann, Schlozer in Karamzin držali Ruse, ki so pod Rurikom osnovali rusko državo, za Skandinavce germanskega plemena, proglasil jih je Tatiščev za Čude, Lomonosov za Slo-vene iz Pruske ali baltiških pokrajin, E\vers za Ivozare. Pogodin je še enkrat preiskal ta različna mnenja in njih razloge; točno zbral vse podatke, ki se nahajajo v starih spome ničih o Rusih, ter se tudi on odločil za Škan-dinavstvo ali Normanstvo prvobitnih osnova-teljev ruske države. Pri razsojevanju pismene razprave Pogodinove je imel glavno besedo profesor ruske povesti na vseučilišču Mihael Frofitiovič Kačenovskij. Oa je bil utemeljitelj nove, nazvane skeptične šole, pobijajoč verodostojnost glavnega izvora za najstarejo rusko
hudih žrtev ne sme vstrašiti, da varuje kup-čijske koristi svojih podložnikor, ki tudi državi prinašajo veliko dobička; toda razloček, če Rus ali Turek ali kdo drug gospoduje v omenjenih deželah, ni ravno tako silen, da bi kupčijska korist bila prva in najglavnejša za Avstrijo ; veliko važneja se nam dozdeva druga korist, ki je vtemeljena v poklicu Avstrije samem in ki je gotovo najbolje poroštvo, da se tudijkupčijska korist njena nigdar ne bode zatrla.
Avstrija si ni s silo prisvojila svojih dežel, ampak one so se ji vdale prostovoljno. Zlasti ko se je proti severu začela razSirjati turška država in je hotela uničiti s tolikim .trudom in tolikimi žrtvami pridobljeno krščansko omiko, so se dežele, kterim je žugala prva in najsil-nejša nevarnost, med seboj tesneje zvezale in zedinile, da bi se tem laglje in tem zdatneje ustavljale temu krutemu sovražniku kršanstva. Skupna obramba proti Turkom, branitev ka-toličanstva proti neverstvu turškemu, bila je tedaj glavna ideja, ki je provzročila zedinjenje dežel; avstrijskih in najslavnejša doba njihove zgodovine so ljuti in krvavi boji, ki so jih imele s Turčinom. Ta ideja ali misel je oživljala Avstrijo, ta ideja jo je utrjevala, ta ideja jo bo povzdignila in poveličala tudi sedaj. Avstrija je odločno katoliška država in vladarja njenega kiuča naslov kralja apostoljskega in kakor nekdaj, tako bo tudi sedaj najbolj pospeševale pravo svojo korist, če bo pospeševala katoličanstvo in njegovo blagodejno omiko. Dasi se Turčija prišteva k državam evropej-skim, vendar v njenih deželah ni nobenega sledu omike evropejske, ampak divje so in puste kakor najbolj divji in zapuščeni kraji tam kje v Afriki, Ameriki ali Avstraliji, ki s krščausko omiko niso še nigdar prišli v nobeno dotiko. Tač se v teh deželah nahaja mnogo pravoslavnih kristjanov, a zarad vednega zatiranja in zanemarevanja tudi ti glede omike niso dosti bolji od Turkov. Če se Turki poženo iz teh krajev, treba bo enako trudapolnega misijonskega delovanja po teh deželah, kakor v čisto neznanih in divjih pokrajinah Afrike, n Avstralije, preden se bo moglo govoriti o kakšni omiki ali kulturi. Kedo pa da to delo najbolje in najvspešneje opravlja, to nam pri-
čajo misijonska poročila, ki odkritosrčno pri -poznavajo, da razkolniki za razširjevanje krščanske omike nič ne store, in da je tudi misijonsko prizadevanje protestantov navadno brez vsega vspeha, med tem ko je sad katoliških misijonarjev navadno tako krasen in obilen kakor za časa aposteljnov in prvih ozna-novalcev vere katoliške. Že dozdaj so nekteri katoliški misijonarji na Turškem delali z velikim vspehom, kar dovolj jasno priča, da ima katoličanstvo v unih deželah, kjer se je nekdaj za časa Konštantina tako lepo razcvetalo, veliko in nadepolno prihodnost. Tista država tedaj, ki bode v tem smislu delovala, bode najbolje varovala svoje koristi za prihodnost. Narodi, ki bodo dospeli do omike in svobode, se bodo s hvaležnim srcem spominjali pomoči, ktera jim bo pripomogla do tolikanj zaželjene omike in svobode, ter bodo državo, ki jih bode na ta način podpirala, imeli za svojo najboljšo prijateljico in pokroviteljico, kteri se bodo z veseljem in hvaležnostjo podvrgli, ali pa ž njo vsaj v vedni prijateljski zvezi ostali, če bodo imeli svojo lastno vlado. Ker je Avstrija zlasti katoliška država, ktere namen je bil nekdaj in mora še vedno biti braniti in širiti katoličanstvo, bo ona najbolje varovala svoje koristi na Turškem, če si bode prizadevala v te silno zanemarjene dežele vvesti in razširjati pravo krščansko omiko, kar ji je kot najbližnji sosedi, tudi naj laglje mogoče.
Drugo, kar bi gotovo neizmerno pospeševalo korist avstrijsko, kažejo nam narodi njeni. Avstrija ni euakolična država, ampak je zmes različnih narodov. Vendar je večina teh narodov slovanska. Slovani pa niso le najštevilnejši, ampak tudi najzvestejši in najbolj-velikodušni podložniki, ki se pri vsili svojih pritožbah nikdar zadreg in stisk Avstrije niso poslužili, kakor nekteri drugi narodi za časa reformacije in zopet J. 1859 in 1866, da bi si prikljubovali svoje zahteve. V nevarnosti so pogumno in navdušeno skupno svojo domovino branili proti sovražnikom in ji tudi pri tujem nasilstvu ostali zvesti. Njihova zvestoba do mile naše domovine in zlasti do presvitle in preslavne cesarske hiše je že skušena in dobro
vtrjena in le grd nesramnež, ki sam tega bla-zega čuta ne pozna, jo zamore natolcevati.
Tudi prebivalci sosednih dežel turških so Slovani in mnogi izmed njih, kakor n. pr. v Bosni in Hercegovini, enega plemena z našimi Hrvati in Dalmatine'. Glede omike in izobraženosti pa so ti narodi vsled zatiranja turških krvolokov na jako nizki stopnji. Kadar se odpravi turško barbarstvo, treba bo tudi med temi narodi širiti omiko, in kdor bode v tem oziru največ storil, ta bo s tem najbolj vtemelil svoj vpliv v teh državah in na ta način najbolje pospeševal svoje lastne koristi. Tega pa zopet nobene država tako lahko ne stori, kakor ravno Avstrija. Ona ni le najbližnja soseda tem narodom, ampak kakor smo že omenili, po svojih južnoslovanskih prebivalcih njim tudi sorodna. Sosedni in sorodni prebivalci pa najbolj vplivajo na svoje še ne omikane sosede in sorodnjake in duševni izdelki postanejo lastnina vsih, dasi v političnem oziru morda v več držav ločenih soplemenskih narodov. Da bo pa Avstrijo po svojih slovanskih narodih zamogla vplivati na duševno omiko in razvoj slovanskih dežel turških in na ta način v teh pokrajinah vtemeliti svoje tko-risti, mora skrbeti, da se prej njeni narodi omikajo na narodni, slovanski podlagi, ter jim preskrbeti potrebne učilnice, ki bi ne bile samo za avstrijske, ampak tudi za druge južno-slovanske narode središča pravega izobraževanja in omike. Na ta način bi bili narodi duševno med seboj zvezani, in če bi videli, kako da Avstrija skrbi za svoje slovanske narode in kako da tudi njim daje priliko se izobražiti in omikati, bi se ne vtrdila samo vdanost in zvestoba njenih slovanskih prebivalcev, ki bi videli, da ji ravnopravnost ni zgolj prazna fraza, ampak vtrdil bi se tudi vpliv države naše po sosednih deželah, ki bi se za vso omiko in za ves svoj napredek imeli nujbolj zahvaliti Avstriji. Če tedaj hoče Avstrija na jugu v resnici pospeševati svoje koristi, naj krepko podpira katoliški živelj v sosedu h deželah turških, in naj ob enem pospešuje duševni razvoj in omiko svojih lastnih narodov slovanskih, od kterih se bode omika razširjala tudi v omenjene dežele. Kdor drugje in na drug način išče koristi avstrijske, tisti kože, da ne pozna ne domačih, ne razmer sosednih turških dežel.
„SI()Ycnocu in ,,S1. Narod.<(
Iz Štajarskega, 12. avgusta. Gospod vrednik! Hrvatje so nas opozorili, naj se v svojem časopisju zedinimo. Kot naj bližji sosedje in kakor smemo upati, odkriti nam prijatelji, nam svetujejo stari pregovor : non multa sed multum,
Tudi mi Slovenci med seboj, vsaj v privatnih krogih, smo pogostem obžalovali sedanji nevarni stan naših časnikov — že vsake mesto in slednja stroka hoče imeti svoj list —; po „Obzorovem" navodil je tudi Vaš list objavil nekaj glasov, da bi se vsaj prva politična časnika „Sloveuec" in „Slov. Narod" zedinila.
Dovolite o tem projektiranem zedinovanju oddaljenemu opazovalcu slovenskega časopisja nektere misli izreči.
Kar se je dosihmal pisalo, naj bi se »Slovenec11 in „Narod" zedinila v eden list, je bilo bolj občno; naslanjalo se je na izglede drugih narodov in drugih listov po znanem pregovoru: sloga jači; in dokler se te abstraktne občne meje ne prekoračijo, se bo tem nasvetom težko dalo oporekati. V tem smo si menda vsi Slovenci jedini > da bi nam bilo
povest, namreč Nestorjcvega letopisa; v reče-nem v prašanju je držal Ruse za pleme baltiških Slovenov. Osoda je hotela, da je prevzel kasneje Kačenovski uredništvo po Ka-ramzinu zasnovanega „vestnika Evropy," pa da je on ravno v tem organu pobijal Karani-zina ter organ njegov prestvaril v organ skeptične šole. Mladega Pogodina to ni nič motilo, da je njegova pismena razprava imela priti na presojevanje profesorju čisto protivnili nazorov. On je ta svoj učeni prvenec, ki je pod naslovom: „0 proishoždenii Rusi, razsuždenie", tiskom 1. 1820 v Moskvi izdan, tistega leta javno, kot desertacijo, branil in to s tolikim vspehom, da so mu skoraj vsi nazoči odobravali in ga hvalili. Pogodiriova razprava, kojo je on posvetil historiografu Karamzinu priznavajoč v pismu, koje je nanj poslal, da je od njega „načal učitsja i dobru i jaziku i istorii", zadobila si je v učenih krogih veliko priznanje; ruski učenjaki, na čelu jim slavni iilolog Aleksander Vostokov, Peter Ivanovič Kiippen, metropolit Kvgenij, obsipali so s slavo mladega rogodina; profesor prava na moskovskem vseučilišču Kristian Schliizer mu je podaril sliko svojega očeta in iztisek Nestorja s svojimi opazkami na priznanje, da je očetovo mnenje z novimi razlogi podkrepil. Ta slava je prodrla tudi v najviše kroge, iz kojih je
carica Elisabeta poklonila Pogodinu za pri-poslan jej en iztisek razprave dragoceno zlato uro. Pogodinova razprava z njegovimi opazkami, koje je dodal svojemu prevodu dela K. Fr. Neumana: „0 žiliščah drevnih Rusov, so-činenie Neumana, perevod s njemeekago sraz-borom," ki je že sledečega leta (182G) prišla na svitlo v Moskvi — je tako temeljita, da jo je pokojni P. Šafafik držal za .,hlavni spis o predmetu tomto (Starožitnosti str. 49!)). O tem vprašanju, kakor je znano, prepirajo se še dandanes v ruskej književnosti; za Norma-nizem so vstali tudi Butkov, Kunik, Polcvoj, Ustrjalov, German in Solovjev; ali glavni bo-ritelj mu je ostal Pogodin.
Zraven slave je imel Pogodin s svojo učeno razpravo tudi ta vspeh, da mu je bilo precej sledečega leta(182G) izročeno predavanje občne povesti na vseučilišču moskovskem v I. tečaju lilologično-historičkega oddelka. Ko je za dve leti kasneje (1828) postal adjunkt na vseučilišču, dobil je še za predavanje rusko povest nove dobe. Pogodin je do 1. 1835, dokler je med tem 1. 1833 postal pravi profesor, predaval glavno občno povest; še le tega leta mu je bila poverjena stolica ruske historije, ktero je predaval vse do 1. 1844.
(Dalje sledi.)
veliko bolje, imeti jeden velik dobro preskrbljen list za politiko, kakor dva, oba pomanjkljiva.
A prašanje, koje naj rešimo, ni splošno, abstraktno, ampak eelo konkretno: dva že obstoječa lista „Slovenec" in „Narod", ki imata svojo zgodovino, svoj program, svoje lastnike, in urednike, ta dva se naj zedinita ali pre-vstrojita v jedan list z lastnim določenim edinim programom.
Preiskovati nam je tedaj, se li moreta ta lista zediniti ? Ko bi kedaj do tega prišlo, bodo gotovo uredniki in lastniki zadnjo besedo imeli, ne mi naročniki in bralci. Pa dovoljeno naj nam bode prav iz življenja in programa obeh listov sklepati, se li morata zvezati ali ne.
S tem smo že izrekli, da nam v naslednjih vrstah ne gre za nobeno osebo — de facto so nam tudi uredniki in lastniki obeh listov osebno neznani. Ampak, ker smo dolgo letni bralci obeh listov, naj izrazimo, kake misli da so nam vstale o njima, njunem bistvenem programu. Ko bi nas preveč časa ne stalo, bi zamogli iz obeh listov citate navesti, da potrdimo svoje izreke, a mislimo, da s citati nobenemu ne vstrežemo.
Začnimo z „Narodom."
Pred 10 leti so rodoljubi v Mariboru vsta-novili „Slov. Narod," političen list za slovenski narod. Po kratkem prepiru zarad aktivne ali pasivne opozicije si je list pridobil zaupanje slov. izobraženega naroda. Razni stanovi — duhovščina ni izvzeta — so ga podpirali z de-narom in peresom. Bili so takrat za nas zlati časi. Živeli so Toman, Costa, Janežič in drugi, kojih zdaj žalibože pogrešamo ; staro in mlado, vse je gorelo in delalo za slovenski narod. Dijaki smo se zbirali, brali in popevali slovenske pesni; trdo zasluženi krajcar, mesto k peku, raji smo ga poslali v Maribor ali Celovec za slovenske literarne izdelke.
Poglavitna sreča tistih časov pa je bila edinost vsaj strpljivost na verskem polju. Javnih verskih prepirov!, proglašanja raznih stanov slovenskega naroda takrat ni bilo. Ulaga in Tomšič, Košar in Srnec, Trste-njak, Einspieler, llaič in razni Ljubljanski narodnjaki vsi so delali za eden iu celi narod.
Kar dandanes imenujemo „klerikalec" in „liberalee," tega takrat v očitnem življenju ined Slovenci nismo pozuali.
Pa izvedeni psihologi so že v tistih letih opazovali neko iskro , ki je bila sicer skrita v žerjavici, po je vendar tlela in strahoma so gledali v bodočnost, kedar se bo iskra vnela, začela goreti iu požigati. Ta iskra je sedanji verski liberalizem. Kako pa je liberalizem k nam prišel ? Po čisto naravnem potu.
Po vseh sedanjih zlasti po višjih šolah veje dvojiu duh: germanizem in protestantizem; in ker sedaj protestantov v prvotnem pomenu več ni, se je protestantizem umaknil ateizmu — brezverstvu. Naši slovenski dijaki, prišedši na univerzo, so se morali s protestantizmom (ateizmom) in germauizmom seznaniti, ga ali premagati ali se mu podvreči. Vsem nam je znano, da je večina naših uraduikov, slovenskih sinov, vendar nemčurska in ateistična; in vendar so se v mladosti v slovenskem in katoliškem duhu odgojevali. Duh germanizma in ateizma jih je premagal. Le malo gospodov jc zamoglo ta dvojin, nam Slovencem neznani duh cclo preobladatl ter si ohraniti slovenski jezik in staro krščansko vero. Zopet drugi so si v boju prihranili jezik, a zgubili vero.
Možje zadnjo verste so našli doma „Na-rod", ki piše za povzdigo slovenskega naroda,
z Veselo žrtvovalnostjo so ponudili listu svoje moči, pa tudi nehote dali ,,Narodu" drugo življenje. Takrat menimo, kmalu po smrti Tomšičevi se je „Narodu" očitalo, da se je svojemu prvotnemu programu izneveril.
Poprej namreč je bil ,,Slov. Narod" prepričan, da je slovenskemu narodu njegova od očetov podedovana katoliška vera bistveno tudi v politiki potrebna, in da list, ki piše zaceli narod, se mora ozirati na katoliški značaj svojegaljudstva.
Sedaj pak se je začelo razodevati drugo prepričanje: Vera politike nič ne briga; vera naj ae uči v družini, šoli in cerkvi —- list nima z njo nič opraviti; list ima svoj slovenski program — vse drugo mu je indiffe-rentno. Nastal je potem hud prepir kaj je prvo vera ali jezik.
To razliko smo kot pazljivi bralci v „Slov. Narodu" našli. Nočemo izreči, kteri program, da je boljši; tudi ne vemo, kaj so uredniki subjektivno menili od vere. Tukaj samo kon-štatiramo, kar smo kot bralci v listu našli; mogoče da se motimo. Popravki, mirni kakor naša razprava, nam bodo zelo ljubi.
Tega spremenjenega (ne rečemo boljšega ali slabejega) programa se „Slov. Narod" še vedno drži. Pri raznih priložnostih se mu je očitalo, da „vero" napada. „Vere" sicer ui napadal, ne spominjamo se, da bi bil kadaj direktno „ex professo" pisal zoper apostoljski simbol, zoper Tridentinske ali Vatikanske dekrete — itd.; pa bilo je v njem mnogo brati, kar žali versko prepričanje in kar nas je potrdilo v tem, kar smo ravno kar izrekli o njegovem programu.
S tem pa nočemo nobene pritožbe zoper „Slov. Narod" izreči; ampak mi menimo, da je list o resnici in dobroti svojega programa celo prepričan, in da, če noče samega sebe zatajiti, drugače pisati ne more. Mnogi, jako izobraženi in vplivni sodelalci in naročniki, razne volitve in druge prikazni na političnem polju so bile gotovo sposobne, ga v tem prepričanji potrditi. Temu „Slov. Narodu" nasproti se je vstvaril „Slovenec" s programom celo krščanskim, konservativnim. Oba lista delata za slovenski narod. Važen razloček je pa ta: da obsega „Slovenec" vse potrebe slovenskega »aroda, tedaj tudi njegovo krščansko vero ; „Slov. Narod" tudi vse potrebe izvzemši vero.
Tako presojamo objektivni bralci naša dva lista. In sedaj nastane prašanje, bi se li mogla zediniti ?
Če smo dosihmal prav opazovali in prav sodili — je vsako zedinovanje nemogoče. Li§t, ki je prepričan, da vera v politiki nima opravičenega vpliva, k večemu, da nam je na potu, — se ne more združiti z listom , ki se tudi v politiki ravna po načelih krščanske vere.
Pri toliko eminentno teologiČnih ali bolje verskih vprašanjih v današnji politiki (šola, zakon, duhovna izreja, cerkveno premoženje itd.) se mora vera v poštev jemati ali pa pobijati. Na sredi ostajati ali ob eucm grajati in zagovarjati — to ne gre. Ali bo tedaj Slovence" svoj program daroval ,,Slov. Narodu" ali vice versa? Kjer so principi različni, tam prave odkrite zveze ni. Duhovni boj liberalizma so mora izbojevati — potem bo mogoče se družiti.
Je boj že pri koncu?
Z bojišča
nimamo nikakih poročil o rovih bitvah , pač pa o premikanji raznih vojnih oddelkov. Iz
Carigrada se 15. t. m. poroča, da ru3ko krdelo, ki je popustilo Dobrudžo, da podonavski vojni hiti ua pomoč, je v Bulgarijo prešlo čez novi, štiri ure nad Iiuščukom narejeni most. Pri Razgradu je 700 turških konjikov prijelo vas Šidini, pa ruski husarji so jih zapodili nazaj. Rusi so zgubili 1 častnika 4 vojake, 2 častnika in 9 vojakov pa je bilo ranjenih. Poveljništvo, ki ga je imel dozdaj general Kriidener, prevzel je general Latov. — Sulej-man paša poroča , da so njegove čete zasele 14. t. m. Hain in vhod v klanec heinbougleazki, ne da bi bile naletele na sovražnika. Oddelek vojne njegove je šel tudi čez Kardiški klanec, kjer tudi ni našel sovražnika. Rusi vtrjujejo klanec pri Šipki.
Nekteri listi poročajo, da je Rusija Srbiji naznanila, da bode čez njene dežele poslala oddelek vojne proti Sofiji ter na ta način Osmana od strani pripravila v nevarnost. Če se to zgodi, se utegne tudi Srbija zopet vdeližiti boja, ki bode do 27. t. m. neki na noge spravila vso svojo vojsko. Avstrija, ki je bila prej jako zoper to, se zarad tega, pravi „EUenor" ne bo spuščala v boj zoper Rusijo.
Tudi „IIon" piše, da naj Srbija gre na vojsko če hoče, in prav enako govore razni vradni dopisniki, ki so še nedavno hudo žugali Srbiji, če bi ji prišlo na misel ponoviti vojsko. „Vendar bi pa vsled tega bilo potrebno nektere previdnosti, piše neki vradni list, da bi se srbski poželjivosti po pridobitvi novih dežel, zaprla pot." To se pravi: Avstrijska armada bi zasedla Bosna, se ve daspri-voljenjem Rusije. „Ne sme se misliti, piše vradni list dalje, da jo bode avstrijska politika naenkrat na drugo stran vkrenila in zadrege Rusije porabila, da bi z dvomljivim in zavrat-nim ravnanjem otežila njeno stališče. Sad take politike 1. 1854 bil je dovolj grenak. Ta pot je Avstrija Rusijo odkritosrčno zagotovila svoje nevtralitete, dokler bode Rusija varovala naše koristi. Dokler bode Rusija ostala mož beseda, sme se zanašati, da tudi Avstrija svojega ravnanja ne bo spremenila." Vse protirusko ro-vanje madjarskih taborov je tedaj zastonj.
Turški listi lažejo, da je po begu Despo-toviča bosenski vstanek zadušen. To pa ni res. Golob je na Stožištu in na Vilici potolkel Turke, ki so imeli nad 100 mrtvih, in jim otel vse blago, kar so ga bili Turki vzeli De-spotoviču. Tudi Davidovič in Amelica hudo stiskata Turke na Brezovači.
črnogorski knez je bil te dni na tihem iz tabora prišel v Cetinje, ne da bi se vedd pravi vzrok tega nepričakovanega prihoda.
Reut. off. naznanja, da je vojna turška v Bagdadu (30.000 mož) dobila povelje, da naj jo vkrene proti Carigradu. Če Srbija Turkom napove vojsko, se bode Turčija, kakor se govori, le branila (držala defensivuo.)
Iz Azije se naznanja, da jc general Me-likov s svojo vojno pa 4. batalijoni s konjiki in topničarstvom dospel v Zaiin Rusom na pomoč. Ruska divizija oblega Ani. Turški konjiki so odbili dva ruska napade.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. avgusta.
Avstrijske dežele. Osni* se bodo 24. t. m. iz Išla vrnili v Schonbrunn, cesarjevič Rudolf pa dojde 23. na Dunaj, ter se precej na večer odpelje v Trst in Polo, da ogleda vojne ladije in mornarske vstave.
\tl JVIiitl,jurskem so zopet na nekterih ljudskih shodih ali taborih razsajali
■ffloper Rusijo, kar je tem čudnejši, ker se v takrajlitavskih deželah tabori prepovedujejo.
"V /iU^rchu so se te dni sošli pooblaščenci krajiških mest in občin, da se dogovore o graniški železnici. 12. t. m. so volili izmed 182 nazočih zastopnikov odbor, ki je 13. t. m. izdelal načrt adresc do Nj. Veličanstva, ktero bodo poslali cesarju po general komandi, ker cesar, ki sedaj ne bivajo na Dunaju, ne morejo sprejeti deputacije. Pooblaščenci so se 13. t. m. poklonili tudi Mollinaryu, ki je deputaciji rekel, da bodo cesar vedno pospeševali blagostanje granice. Odpovedi Mollinana cesar niso sprejeli, kar je nekakšno poroštvo, da se bodo pritožbe prebivalstva graničarskega glede krajičke železnice rešile v smislu in po načrtu Mollina-rya, kteremu „Pest. Naplo" očita, da hujskal k agitaciji zoper železnične predloge vlade ogerske.
If rvttislii tabor se bode po naznanilu „Agr. Zt." sklical na 1. dan septembra.
Vnanje države.
]¥a Srbskem je 10. t. m. umrl Jovan Gavrilovič, rojen Sremčan iz Vukovara, ki je bil med mladoletnostjo kneza Milana z Rističem in Blaznovcem ud vlade srbske.
Aii^le&ki parlament bil je 15. t. m. sklenjen. Kraljica je v svojem poročilu rekla, da si je prizadevala ohraniti splošni mir, pa brez vspeha. Kadar se bode ponudila primerna prilika, si bode prizadevala, da se zopet sklene mir priporočaje pogodbe, ki bodo ugajale časti vojskovalnih držav, splošni varnosti in blago-stajnu drugih narodov. Če bi med vojsko angleške koristi prišle v nevarnost , se bode zaupljivo zanesla na podporo parlamenta, da se bodo branile in obvarovale te pravice.
]\a Francoskem sta se hudo sprla nekdanja prijatelja jGambetta in Ordinaire, ki je izdal brošuro, v kteri pripoveduje, da je imel nekdaj 1 milijon premoženja, ki ga je pa potrosil v podporo svojih političnih tovaršev Gambette in drugih. Gainbetta je bil revež, pa je postal v malo letih bogatin, da zamore 100.000 irankov vsako leto potrositi. Kot diktator pa tudi kot načelnik finančne komisije se je pečal z borso in je vselej dobil, ker je vedel reči, ki so bile samo njemu znane. Holandska banka mu je podarila palačo, v kteri biva, da ji je vsled svoje službe podelil na-prošene prednosti, in pri vstanovitvi lista „Rep. francaise" je dal polovico akcij 125.000 frankov sebi vpisati, ter je le 25.000 pozneje dal vrednikom, ki so mu žugali, da bodo objavili nektere skrivnosti. „Ordinaire" v Figaro trdi, da ve še mnogo reči o Gambetti, ki jih bo objavil. Gambetta in njegovi listi pa na vse to trdovratno molče.
Domače novice.
V Ljubljani 18. avgusta.
(Cesarjev rojstni dan) obhajal se je v stolnici s slovesno sv. mašo, ki so jo imeli mil. knez in škof. Za vojaštvo je bila sv. maša v „Zvezdi". Tudi je šla sinoči in danes zjutraj vojaška godba po mestu, na gradu pa so danes sprožili 21 strelov topovskih.
(Deželni glavar vitez Kaltenegger) je dobil red sv. Leopolda.
(Likvidacijski odbor banke Slovenije) skliče 12. septembra izvanreden občen zbor svojih delničarjev , da jim bode razodel stanje bankino.
(Tabora na udmatskem pašniku) tudi c. k. deželna vlada ni dovolila, pri kteri se je bila vložila pritožba zoper prepoved okrajnega glavarstva. V dotičnem odgovoru prav na kratko
pravi, da ne dovoljuje tabora iz istih vzrokov, s kterimi ga je c. kr. okrajno glavarstvo prepovedalo. Hrvatje so bili napravili take tabore razun v Zagrebu še v Koprivnici in Sisku, Moravani pa ga nameravajo 20. t. m. napraviti pri Brnu.
(Valvazorjeve kronike) prišel je na svitlo IG. snopič, ki obsega nadaljevanje 12. knjige ter popisuje generale iu poveljnike v Karlovcu na Hrvatskem v 15. in IG. stoletji. Tudi ima grbe 15 najslavnejših generalov in slike 8 mest hrvatskih.
(„Brenceljl ), štev. 2. prišla je danes na svitlo.,
(Šolstvo). Na možkem učiteljišči ljubljanskem se začne prihodnje leto 4. tečaj; na mariborskem učiteljišči je izmej 17 kandidatov 4. leta zrelotno preskušajo dovršilo , palo jih je 5, in Bicer 1 iz zgodovine, 4 pa iz godbe na goslih.
(Iz seje dež. odbora 11. avgusta.) Vodstvu vino- in sadjerejske šole na Slapu se je do volilo, da se vdeleži vinske razstave v Vipavi 8. septembra t. 1. s šolskimi vinskimi pridelki.
—	Poročilo deželnega inženirja o trebljenji jam in vodnih požiravnikov Unca v Planinski dolini se izroči z računom dotičnih stroškov vred c. k. deželni vladi s prošnjo za izplačanje druzih 500 gld. za to trebljenje odločene državne subvencije. — Vodstvu šole za gluho neme v Lincu, iz ktere so se letos po končani večletni šoli vrniii 4 dobro izšolani, lepo in prav v krščanskem duhu odgojeni gluhonemi iz Kranjskega ("3 mladenči in 1 deklica) se pošlje zahvalno pismo za jako skrbno in tru dapolno odgojevanje. Vlada ljubljanska je že razpisala 4 štipendije za gluhomutce; prošnje se morajo vložiti zadnji čas konec tega meseca.
(Čitalnica) napravi na vrtu gostilničnem prihodnjo nedeljo zvečer svojim udom veselico s petjem in godbo c. k. vojaške kapele. Programi se družbenikom pošljejo na dom. Program pevskemu oddelku: 1. FTeischman — „Vojaška", zbor. 2. Tovačovsky — „pozdrav dekhci", osmospev. 3. Abt — ,.gojzdua svečanost", zbor in tenor-solo. 4. Čveterospev. 5. Fmgelsberg — „Potoček", zbor. 6. Vogel — „Glas domovinski", zbor. 7. Ilofmann -• ločitev", tenor-solo z brenčečim zborom. 8. Vogel — „Cigani", zbor in tenor-solo. Programi godbi: 1. Flotov — Ouvertura k operi „Stra-dela". 2. Strauss — „0 schoner Mai", valcer. 3. Verdi — Kvintet iz opere „Un ballo in masehera". 4. Ziehrer — „Die beiden Nachti-gallen", polka. 5. Schaffer — „Die Post", solo za rog, solo trobi gosp. Czanskv. 6. Kom-žak — „Narodny Listy", potpouri. 7. Strauss
—	„Fledermaus", kadrilja. 8. Kwiatovsky — „Ouvertura, po jugoslovanskih pesmih". 9. Strauss — „Gliicklich ist wer vergisst" polka mazur. 10. Iiosenkranc — Hoch mein Oester-reich" potnica. Začetek godbe ob 7. uri. Začetek pevskega programa ob 8. uri zvečer. P. n. družbenikov velja pri kosi pokaz tega programa za vstopnico ne udje pa plačajo 20 kr. vstopnine.
Bazne reči.
—	Jaroslav Čermak-ova vele krasna velika slika „R a nje ni Črnogorac" je izpostavljena na ogled pri štacunarju M. Petku v Veliki Nedelji. — Vsakega rodoljuba, ki stanuje blizo Velike Nedelje opozorujemo, da si ogleda to izvrstno delo domačega slikarskega umetnika.
—	Zahvala. Gospod Alojs Fidclis Rem šmid iz Gradca je podaril tukajšnji šoli lep znesek od 2G gld. 70 kr. — Za ta velikodušni
dar mu izreka najtoplejo hvalo FVanc Skerlec načelnik krajnega šolskega sveta pri Sv. Tomažu blizo Velike Nedelje.
—	Družba sv. Mohora prične raz-pošiljatev knjig prihodnji teden po vesti kakor je v „Koledarju" naznanjeno. Število družni-kov se je nekoliko skrčilo posebno po deka-nijah, kjer je bila slaba letina in je toča pobila. Družnikov je 25.8G3. Dohodkov je bilo 28.249 gld. 9 kr., stroškov pa 28.58G gld. 54 kr. torej ostane dolga 337 gld. 45 kr. to pa zarad tega, ker se je Nebeške hrane več tiskalo in vezalo. — Knjige obsegajo 78 tiskanih pol. Matici je prirastlo 221 gld. Č. družnike opozorujemo na „delovanje družbe sv. Mohora" v Koledarju od strani 135—160, kjer je razloženo, kako je družba delala, gospodarila in kaj žalostnega doživela. Tam se nahaja tudi izkaz „tiskarn:ce."
—	Učiteljske službe so razpisane: v Senožečah, Trnu, Lozicah, pri sv. Mihelu, v spodnjem Semonu, na Verbovem, v Suhorji (na Notranjskem), v Črnem vrhu, Begunjah (pri Cirknici), Ilotederšici, dalje v sledečih krajih, za ktere smejo prositi tudi učiteljice, namreč : v Kočevji, v Nemški loki, Polomu, Getenici, Morovcu, pri Stari cerkvi (vse na Kočevskem), v Sodražici (dve), Lašičah, Loškem potoku, Dobrepolji.
—	Požar. Iz Semiča 14. avg. se nam piše: Včeraj popoludne so na Kalu v naši fari pogoreli trije gospodarji. Zgorelo jim je razua enega poda vse stanje, vsa mrva; dva sta si otela letos pridelano žito. Zavarovan ni bil nobeden, zažgali so boje otroci s žvepljenkami.
Listnica vredništva.
G. C. v Kranji: Z omenjenim spisom nam boste jako vstregli, ker nekteri pri napravljanji novih zvonov jako veliko greše!
G. dpisniku iz Črnomlja: Dopisa ne moremo objaviti, ker bi sicer list tiskali samo za — slavno policijo in deželno pravdništvo.
Umrli so:
Od 13. do 15. avgusta: Hol. Boor, puškar 2G 1., se je sam ustrelil. Jera Valand, kajž. ž. 48 1., za mrzlico. Karolina Gccelj , učit. v. 74 1., za vnetjem ušesnih slinivk. Frančiška Selan, kmet. o. 7 d, za božjastjo. Silvester Calderaris, brivcev sin 7 1., za škrofeljni. Miha Stare, zvon. pom. 52 1., za rakom v želodcu. Ant. Audolšck gozdar 72 1. za uremijo. Polonija Glbšič, beračica 68 1., za vodenico.
Eksokutivne dražbe.
20. avgusta: 3. Klopčič iz Stude, 3. Marn iz Ihana, Kavnihar iz Moravč, vsi na Brdu. 2. Vogelnik iz Ljubljane, 2. Valentinčič iz Ljubljane, 2. \Vernig iz Ljubljane 2. Vilhar iz Kalca, vsi v Ljubljani. '2. Pelrio iz "Velesovega, v Kranji. Langerjevo imetje s Podgore v Novem me9tu.
Teliitrnlične denarne cene 17. uvgDsta. Papirna renta 03.50 — Srebrna renta C6.60 — Zlata renta 74 95. — l»601etno državno posojilo 111 fjO Bankin« akcije 818— Kreditne akcije 181.25 — London 124.20 — Srebro 105—. — Ces. kr. cekini 5.73 — 20-frankov 9 68.
ITova cerkvena ura
prav lično izdelana, je po nizki ceni naprodaj. Kdor jo želi kupiti, naj se obrne do čast. g. Mateja Jereba, župnika v Javorjah blizo Polanj nad Loko. (1)
«•t J J )
)
J
)
55	«
1 Učenec
Hi	Y/
|f star blizo IG let se vzame takoj v Pe- ■./.
tek-ovo štacuno z raznim blagom v Veliki gj i Nedelji na Štajerskem.	(1) g