Spomini na llirijo, revolucijo in Prešerna                        
»Moja nalogaje sicer, da populariziram francosko kulturo, ampak Ljubljana je takšno kulturno vrelišče, da naš center ne more biti le enosmerna reka, ampak se tudi tu prepletata obe kulturi,« /e povedal Noel Favreliere, direktor francoskega kultumega centra, katerega vitrine so vedno zanimive in odprte tudi za prikaz avtor-jev ali dogodkov iz Slovenije.
Direktor, ki je, žal, na odhodnici iz Ljubljane, je eden izrednih poznaval-cev naše kulture. Prečesal je vso Slovenijo (obvlada tudi naš jezik) in odkril vrsto sledov francoske kulture na naših tleh. V kratkem bo izšla knjiga Po sledeh prijateljstva, ki bo v bistvu album fotografij. Prikazane bodo Pleterje, ki hranijo vrsto predmetov iz francoskega samostana \z Bosservilla pri Nancyju. Oltar je na primer darilo znane Madame Pompadour. V Radmirju hranimo dragoceni duhovniški plašč iz leta 1734, v katerem je nič manj kot dva kilograma zlata. Poklonila ga je bila mati treh francoskih kraljev Louisa XVI., Louisa XVIII. in Charlesa X. Prvi je bil ubit, drugi izgnan, tretji pa je pokopan v Kostanjevici. V knjigi bodo spomeniki in tudi panjske končnice. Zanimiva je tista, ki prikazuje zibelko in v njej francoskega dragonarja, ko ga ziblje Slovenec. Sliko so v Centru uporabili za letošnje novoletne če-stitke.
Letos bo 200 let francoske revoliicije in na ta jubilej se v Centru temeljito pripravljajo. S predavanji na to temo so začeli že lani in zdaj nadaljujejo. Med drugimi bo predaval tudi znani zgodovinar Rene Remont.
Poseben poudarek bodo dali Napoleonu in njegovim štirim guvernerjem v Sloveniji.                                                '
»V času llirskih provinc je Ljubljana naravnost vzcvetela. Aprila bomo odkrili poseben spomenik, ki ga bo izdefal Janez Pirnat. Predstavljal bo zemljevid provinc v reliefu, spodaj pa bo besedilo vslovenščini in vfrancoš-čini,« je povedal Noel Favreliere in še opozoril, kako v Ljubljani nimamo le Trga francoske revolucije, ampak imamo tudi ulico, imenovano po Fran-cozu Ernestu Eypperu, doma iz Alzacije, a slovenskem narodnem heroju, ker je živel v Ljubljani in bil ustreljen kot slovenski revolucionar leta 1942.
Nasam praznik, 14. julija bo vKrižankah gledališki komad »1789« france-ske avtorice Ariane Mnouchkine, ki ga bo postavil na oder Dušan Jovanovič. Direktor francoskega centra Charles Nodier bi rad videl, da bi temu sledilo rajanje na Trgu francoske revolucije, kar je dobra zamisel.
In ker je na pragu tudi naš kultumi praznik ob smrti našega veliRega pesnika Franceta Prešerna, je Favreltere dejal, da je Prešeren nekaj enkrat-nega v svetu: »Ne poznam primera, da bi pesnik toliko pomenil nekemu narodu, kot vam pomeni Prešeren za vašo identifikacijo. Tolikšen pomen imajo za nas vsi skupaj Hugo, Martine, Rablais, Malherbe, Moliere.«
O Ljubljani pa je še dejal naslednje: »Mesto je zaneseno s kulturo. Ljudi ni treba posebej razgibavati in jih vabiti, prihajajo sami. Vseskoži govorim Francozom, da je to edinstveno mesto, kjer se proda več vstopnic za koncert klasične glasbe kot za nogomet. In Cankarjev dom je mali Bo-ubourg.«
Laskavo, ni kaj. Ni čudno, da je Favrelieru žal, da odhaja.
A. Adamič