živa Deu
JEZERSKO
Mednarodna urbanistična delavnica
2oo2/2
AR
prejeto 10.12.2002
Jezersko, 23.10. 27.10. 2000 Naselje, značilnosti kulturne krajine
Naselje Zgornje Jezersko leži na nadmorski višini 906m v osrednjem delu vzhodnih Karavank, tik ob meji z Avstrijo in tvori specifièno naselbinsko obmoèje, kjer se prepletajo vplivi s Koroške in z Gorenjske strani. Skozi jedro kraja teèe, preko prelaza in mejnega prehoda Jezerski vrh (1216 n.m.v.), ena pomembnejših prometnih poti, ki si je ob reki Kokri in Jezernici, že v rimskih èasih, utrla pot skozi slikoviti kopasti svet Karavank in razgibanih mogoènih Kamniških Alp. Tipološko je naselje razloženo, grajene strukture naselja se raztezajo po dolini vzdolž ceste in na poboèju ob razvejanih komunikacijah na robu gozdne meje. Del naselja oblikujejo samotne kmetije ali mali zaselki. Stare domaèije, uvršèeno razpostavljene po robu amfiteatralnega terena, oblikujejo krajinsko dominanto v kateri izstopa cerkev sv. Andreja.
Organizacija, strokovno vodstvo, udeležba
Mednarodno arhitekturno delavnico je organizirala obèina Jezersko s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor, Urada za prostorsko planiranje. Strokovno vodstvo je bilo zaupano delovni organizaciji Proloco Jezersko d.o.o. in Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za arhitekturo.
Strokovno sta delavnico vodila Marko Šenk in dr. živa Deu. V delavnico so bili aktivno vkljuèeni še vabljeni eksperti, kot predavatelji in konzultanti: prof. dr. Peter Fister, Fakulteta za arhitekturo, dr. Ignazio Vok, projektant iz Padove in Peter Glažar, Fakulteta za arhitekturo in mentroja: dr. Ljubo Lah, Fakulteta za arhitekturo in Peter Šenk, projektant iz Ljubljane. Posamezne skupine, ki so jih vodili mentorji Marko Šenk, dr. živa Deu, dr. Ljubo Lah in Peter Šenk so sestavljali študentje:
Študentje:
Mojca Klopcic Tadeja Madjaz Andreja Ravljen Uroš Uršic Nevenka Bandulic Martin Brovž Urška Likoviè Janja Pelaic Maja Pugelj
Špela Selan Samo Česnik Miha Ferkov Nataša Mandelj Andrej Ruèigaj Mateja Gregorio Peter Habjan Tina Jelenc Špela Verovnik
Predmet dela
Z novo upravno ureditvijo je Jezersko postala samostojna obèina, kar ji poleg razvojnih potreb delovanja nalaga tudi skrb za kakovosten gospodarski, socialen in kulturni razvoj. Obravnavano obmoèje je zaradi izjemno lepe lege in ohranjene kulturne krajine privlaèno za turiste, zato je razvoj turizma opredeljen kot prednostna gospodarska panoga. Vendar prav številni turisti predstavljajo v zadnjem obdobju, predvsem v okolici Planšarskega jezera okolju neprijazno obremenitev, ki jo je potrebno za usklajen bodoèi razvoj urediti in prostorsko sanirati in v skladu z mednarodnimi in domaèimi usmeritvami trajnostnega razvoja naselij vpeti v razvoj celotnega naselja z izpostavljenim varovanjem identitetnih in spoznano kakovostnih naravnih in ustvarjenih danosti. Kratek opis poteka dela
V prvi fazi dela so se udeleženci delavnice seznanili z ljudmi in prostorom in izdelali potrebne analize. Najveè pozornosti so
posvetili zaznavni analizi prostora, analizi komunikacij, analizi odnosov, oziroma povezav med Zgornjim Jezerskim in Ravnjo /obroC samotnih kmetij/, analizi obstoječih in potencialnih aktivnosti in podrobnim večplastnim analizam grajenih struktur. Analize so bile izhodišče oblikovanju razvojne sheme, v sklopu katere so oblikovane skupine študentov z mentorjem podrobno urbano in arhitekturno obdelale izbrana obmoèja: Planšarsko Jezero, območje samotnih kmetij in domačijo pri "Ank".
Rezultati
Programska shema Jezerskega
je predlog razvoja dejavnosti na tem prostoru na podlagi obstoječih danosti in infrastruktur.
Planšarsko Jezero
jez okolico zaradi fenomena vode na Jezerskem najbolj privlačna turistična točka. Zato je umetno jezero z obstoječim lokalom občasno preobremenjeno z obiskovalci enodnevnimi izletniki. Za izboljšanje stanja in omejitve sedanje stihijske turistične eksploatacije so bile oblikovane variantne rešitve urbanega in tudi krajinskega razvoja območja jezera s poudarkom na ureditvi prometa in boljšim povezavami jezera s širšim območjem /kulturna pot/.
Kulturna pot
Domačije na Jezerskem so nekoč že nudile nočitve in hrano popotnikom, ki so prečkali to dolino. Opuščena dejavnost naj bi se tudi na željo krajanov in lastnikov domačij vrnila. Turistična dejavnost naj bi povezala posamezne domačije z arhitekturno, etnološko in kulturno potjo. Domačije bi se vključile v to pot, z arhitekturnimi spomeniki, etnološkimi in kulturnimi znamenitostmi, s ponudbo domačih pridelkov in izdelkov ter z možnostjo nastanitve turistov. Za nastanitev se preuredijo obstoječi objekte, ki niso v uporabi. V primeru, da število nastanitev ne bi zadoščalo potrebam, se predlaga gradnja nove arhitekture. Ta mora biti oblikovana v skladu s tipološkimi zakonitostmi arhitekturne in naravne krajine na tem področju. To pomeni, da naj se ohrani gručasto naselje, merilo objektov, njihova oblika, fasada in streha.
Prenova Ankove domačije
Gručasto oblikovana samotna domačija z vrelcem mineralne vode naj bi v predlogu programske sheme postala osrednja točka nove, turistične dejavnosti, ki bo povezala samotne domačije v bodočem razvoju.
Z ciljem prenove in varovanja vseh tudi najbolj skromnih stavb, ki sooblikujejo identiteto domačije, je bil izdelan predlog obnove. Zaradi dobre ohranjenosti naj bi bili vsi objekti v sestavi domačije le obnovljeni, vitalizirani z možno prenočitveno in gostinsko ponudbo. Vse posebej vredne urbane in arhitekturne podrobnosti so ohranjene kot umetnostno zgodovinske, zgodovinske, arhitekturne in etnološke vrednoti in nenazadnje tudi kot razpoznavna in dodatna zanimivost in ponudba domačije. "Spoznati korenine" in omogočiti, dajih spoznajo tudi drugi.
Predstavitve dela
Delavnica je bila medijsko spremljana in zaključena z javno predstavitvijo in razstavo. Gradivo je zbrano v vezanem zvezku A4 formata.
JEZERSKO
JEZERSKO
JEZERSKO